Najlepša hvala, predsedujoča. Mi smo v Novi Sloveniji že 12. januarja na predlog tega Energetskega zakona podali tudi predlog o javni predstavitvi mnenj zato, ker smo ocenili, da je ta tema energetike, energetske mešanice in zagotavljanja energetske varnosti naše države tako pomembna, da je potrebno izvesti široko javno razpravo o tej temi. Zdaj, kot veste, je bilo precej sej že na to temo. V bistvu nujna seja o norostih zelenega prehoda je bila dokaj, dokaj odmevna. Lahko rečem, da smo tudi na tej seji nujni seji, 44. nujni seji, 11. januarja dobili že tudi mnenje, se pravi glavne stranke koalicije, in sicer tudi predsednice, da se je strinjala s samo predstavitvijo mnenj in lahko citiram: "Na tem mestu pa bom poudarila še to, da javna predstavitev mnenj, javni predstavitvi mnenj ne nasprotujemo, ne kot poslanska skupina in ne kot predsednica odbora, se pa mora to zgoditi na pravih podlagah in za to zrelih okoliščinah. Takrat na tej seji sem tudi sam jasno povedal, da v Novi Sloveniji podpiramo pametni zeleni prehod, ki bo temeljil tako na realnih možnostih, izvedbe kot tudi na energetski mešanici, ki bo omogočila Sloveniji, našemu gospodarstvu in samim državljanom varno energetsko varnost. Zdaj lahko rečem, da smo, če ne bi, lahko zaključim iz te razprave da če v Novi Sloveniji ne bi skočili na predlog zakona, da omenim samo 22. člen, se pravi, šesto alinejo, bi, lahko rečem, julija bila drva prepovedana v novogradnjah. Jaz zdaj sem tisti, ki sem povedal, da je Ribničan / nerazumljivo/ rekel, obljubil sem dal pa nisem pa še dal, a ne, tako da mi ne bom šel zdaj v detajle kaj vse je tisto, kar nas moti, predvsem to, da so, da je lesna biomasa, to je tudi kolega Gregorič na prejšnji, na prejšnji seji povedal, je pomemben, pomembna surovina in v bistvu edina surovina, ki jo v Sloveniji res imamo in jo lahko in jo moramo izkoristiti, da bo energetska mešanica v Sloveniji prava. Tako da, tukaj obljube so sicer bile, lahko pa rečem, da je še na plenarni seji bilo govora o tem s strani Vlade, vladnih predstavnikov, da se ni prepovedovalo drv, dejstvo je, da so se prepovedovala in mi smo za to tudi vztrajali.

Kar se tiče plina, jaz sem ali pa smo v kratkem imeli v članku gospoda Mervarja prebrati, da je brez plina in jedrske energije težko zagotoviti energetsko varnost naše države in tukaj ocenjujem, da je javna razprava tista, ki lahko, ki lahko osvetli različne teme in več ljudi vedno več ve, tako da jaz predlagam, da se ta javna predstavitev mnenj izvede, in da se res z vsemi resursi, ki jih imamo, z vsemi ljudmi, ki o tem veliko vedo, da nam osvetlijo različne poglede in da dobimo zakon, ki si ga tudi zaslužimo. Hvala.

Hvala tudi vam. Besedo zdaj dajem še državni sekretarki Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, magister Tini Seršen, izvolite.

Najlepša hvala, predsedujoča. Spoštovani poslanci!

Poslovnik Državnega zbora določa, da se lahko za pridobitev informacij o zakonu opravi javna predstavitev mnenj. V prvi vrsti je to seveda namenjeno obravnavi predlogov, ki niso bili pripravljeni v skladu z državnozborsko resolucijo o normativni dejavnosti in se sprejemajo mimo nje. Naj spomnim, resolucija pravi, da je, citiram, "priprava in sprejemanje predpisov poglavitna naloga državne uprave, torej ministrstev, pri tem pa mora državna uprava upoštevati smernice za sodelovanje s strokovno in z drugimi zainteresiranimi javnostmi, in to je urejeno v šestem poglavju te resolucije". Ta zakon je bil pripravljen v skladu z omenjeno resolucijo. Prišel je celo dve javni obravnavi, poročilo o tem je sestavni del predloga zakona. V posvetovanju z javnostmi smo dobili kar 80 odzivov, pretežno zainteresirane gospodarske in strokovne javnosti, nekaj pa tudi s strani nevladnih organizacij. Po zaključku širokega posvetovanja z javnostjo, smo v Državnem zboru na kar treh izrednih sejah lani in letos obravnavali vsebine dotičnega zakona. Na te seje je bilo povabljenih kar 34 posameznikov ali pravnih oseb, ki so imele priložnost, da predstavijo svoje strokovno ali interesno mnenje o predlogu zakona. Prav tako se je 11 zainteresiranih pravnih oseb poslužilo možnosti pisnega podajanja stališč do zakona in to so dokumenti, s katerimi v poslanskih skupinah že razpolagate. Ministrstvo je kot pripravljavec predloga tudi odgovarjalo na številna vprašanja in dajalo vsa pojasnila na skupaj več kot 15 urni obravnavi predloga zakona v okviru prvega branja in nato še na razpravi o predlogu referenduma prejšnji teden. Res iskreno ni jasno, čemu bi služila še ena javna predstavitev mnenj, ki je po Poslovniku namenjena pridobivanju informacij, torej nečemu, s čimer se pri dosedanji obravnavi zakona še niste seznanili. Katere informacije bi še rabili, ki jih do sedaj pri obravnavi zakona niste prejeli? Kaj točno bi s tem dosegli, razen nadaljnjega zavlačevanja sprejemanja zakona? Zato prosimo in pozivamo poslance, da predlog za javno predstavitev mnenj zavrnejo in da se premakne v nadaljnjo zakonodajno obravnavo zakona.

Hvala.

Najlepša hvala predsednica Avšič Bogovič za to kar dolgo predstavitev tega, koliko je bilo potrebno diskusij, da smo, da smo spremenili tok dogodkov. Če se tisti, ki ste bili zraven, se spomnite, da je bila ta nujna seja, ki je bila sklicana, je bilo veliko govora od nevladnikov, do Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo prikazano, da je kurjenje drv nekaj tako škodljivega, da je to nujno treba prepovedati, do dejstva, da predsednica odbora pravi, da so drva dragocena in da so obnovljiv vir energije. Mislim, da je 30 ur ali kolikor je bilo porabljenih za to diskusijo, da smo prišli do te točke, da je tudi koalicija ugotovila, da so drva strateška surovina Republike Slovenije ki jo uporablja 430 gospodinjstev in ki je, mislim, da 410 tisoč lastnikov gozdov lahko svoje svoja drva kuri in se s tem ogreva in s tem tudi zmanjšuje uporabo drugih energentov, recimo elektrike, ki nam jo bo primanjkovalo.

Druga taka stvar, ki pa se še ni pretolkla čez, je recimo, spet skušate zavajati, da strnjeno naselje, smo že večkrat povedali, v lokalnem energetskem konceptu, ko se enkrat definira strnjeno naselje in občine so primorane sprejeti Lek, če hočejo subvencioniranje dobiti merila pa predpiše minister. Zdaj, če bi bil predlog zakona tako jasen, ne vem zakaj bi premier na moje vprašanje odgovoril, da ga bo amandmiral. Se pravi, in premier Robert Golob, to sem povedal tudi na seji, je že marsikaj obljubil, tako zdravnikom kot sodnikom, da ne naštevam še drugih stvari, pa še do danes tega ni udejanjil. Tako, da jaz tukaj napovedujem, da če se bodo vse te spremembe, ki ste jih napovedali že večkrat, se strinjam, vnesli v predlog zakona, da bo tak, da bo omogočal tistim 500 kuriščem, da se, da se bodo ogrevala na drva, bomo v Novi Sloveniji to stvar lahko podprli. Prav tako si štejem v dosežek, da ta Vlada povečuje subvencije za sredstva, za sredstva za spremembo, za izboljšanje kurišč, za zamenjavo kurišč, ker tudi to je bila naša, naša zahteva, da se kurišča, se pravi omogoči gospodinjstvom, da zamenjajo kurišča, da bodo taka, da ne bodo škodljiva. To je še en, še en dosežek in zdaj lahko rečem, da če vsi ti amandmaji, ki so bili napovedani, ne bodo res vloženi bo Nova Slovenija nadaljevala z referendumskimi aktivnostmi in šla v zakonodajni referendum, hvala.

Hvala tudi vam, kolega Baković, izvolite.

Hvala lepa. Jaz moram reči, da ta zakon kot vsi vemo je dvignil veliko prahu. Zdaj lahko debatiramo ali je to upravičeno ali neupravičeno, po moji oceni je neupravičeno. Glejte, jaz sem po tem, ko je ta zadeva prišla ven oziroma prišla ven zgodba ali pa slogan "Drv ne damo", dobil mnogo vprašanj od ljudi, ki so jih začeli spraševati zakaj prepovedujete kurjenje drv. In prvi moj odgovor na njegovo vprašanje je bilo, pravzaprav, bilo je vprašanje za nazaj, ali ti gradiš novo hišo, pravi, ne, kako si potem to predstavljaš? In so ljudje povedali:: "Ja, predstavljam si tako, da nam zdaj, ko imamo noter vgrajene peči na drva, bodisi na centralno ogrevanje bodisi kamine, nam boste to prepovedali." Tako je šla ta kampanja. Tako so ljudje to zapopadli. Ampak to še zdaleč temu ni tako. Če gledamo samo zakon, tak kot je danes, brez teh napovedanih amandmajev, lahko ugotovimo, da bi to veljalo samo za novogradnje, pa še to samo v primerih, ko bi lokalna skupnost, seveda na predlog ministra, kot je kolega Žakelj že povedal, opredelila strnjena naselja. Zdaj pa vas jaz vprašam, kako si predstavljamo ta strnjena naselja? Jaz si predstavljam tako, da je to hiša zraven hiše nekje. In zdaj mi povejte, koliko pa je v teh strnjenih naseljih možno novogradenj? Koliko je? Koliko je recimo v nekem naselju v Ljubljani, kjer je vse pozidano, se nekdo odloči in reče: "Zdaj bom pa jaz novo hišo naredil in ne bom smel več drv noter imeti." To je ključno, kar je. Se pravi, tukaj je bilo že več varovalk postavljenih in amandma. In, če smo danes operirali številko 500 na leto, da bi se jih dotikalo teh 500 novogradenj, se pravi bi moralo biti novogradenj in moralo bi biti v strnjenih naseljih, ki jih opredeli lokalna skupnost, pogoje pa postavi minister. In kot je bilo že rečeno, razprav je bilo mnogo, predsednica je pol ure razlagala cel postopek in ugotovili smo, da je bilo veliko deležnikov prisotnih na raznih sejah, tako strokovnjakov kot zainteresirane javnosti in tako naprej. Poleg tega, da je sedaj napovedano tudi amandmiranje, tako s strani predsednika Vlade in verjamem, da je to neka garancija, če ti predsednik Vlade v javnosti pove, da se bo zadeva amandmirala, ampak ne zato, ker je bila storjena napaka, ampak zato, da bo še bolj jasno napisano, ker je prišlo do takšnega strahu med ljudmi resnično, pa pustimo zdaj razloge zakaj, ampak resnično so ljudje rekli: "Kaj pa vam je, ste znoreli, da boste prepovedali kurjenje drv?" Ni res. Šlo je, še enkrat ponavljam, samo za novogradnje, ki bi se zgodile v terenih, naseljih, jih določi lokalna skupnost. In še enkrat vprašam, koliko novogradenj se pa lahko v strnjenih naseljih zgodi? Bore malo. Ampak, da tega strahu ne bo, jaz vsaj jaz to tako razumem je ta amandma prišel ven, da bo popolnoma jasno, da bodo ljudje pomirjeni in glede javne predstavitve mnenj je pa to tako, glede na to, da so ti amandmaji napovedani, zdaj javno predstavitev mnenj opravljati ob tem zakonu ni pa še amandmajev, pa se mi ne zdi, da bi bilo zelo, zelo koristno ali pa bom rekel, neproduktivno zaradi tega, potem se pojavijo amandmaji, ki spremenijo ali pa bolj jasno določajo ta pravila in ta javna predstavitev mnenj potem v tem primeru ne bi bila smiselna, po moji oceni. Toliko. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. NATAŠA AVŠIČ BOGOVIČ: Hvala lepa. Kolega Zvonko Černač, izvolite.

Ja, glejte, vsi se verjetno strinjamo, da ni lepo požrti dano besedo, posebno če to počne nekdo, ki je odrasel in polnoleten, pri zavesti in tako naprej. Kolega Baković pravi: "Pa saj je vendar predsednik Vlade zagotovil, javno je zagotovil, da bo nekaj naredil, da bo vložil amandma in tako naprej". Veste kaj je že vse zagotovil, da zdaj predsednik Vlade v slabih dveh letih pa ni bilo to storjeno? Ampak tukaj je potrebno iti še dlje, ne samo, da nič ne velja dana beseda v tej koaliciji, nič ne velja niti podpisana dana beseda. Vsi poslanci koalicije, vseh 53 ste 18. januarja 2023 podpisali zaveze, 10 zavez, ki ste jih dali zdravnikom...

PREDSEDNICA MAG. NATAŠA AVŠIČ BOGOVIČ: Kolega Černač, lepo prosim, da v tem smislu za razpravo, prekinete, ker imamo danes na točki dnevnega reda eno in edino točko, to pa je, da se opredelimo ali smo za javno predstavitev mnenj vezanih na energetski zakon ali ne. In tukaj se ne ukvarjamo z zdravstveno reformo in zavezami, ki smo jih dali v tej luči.

Govorim točno o tistem o čemer ste vi uvodoma govorila in na dolgo in široko v polurnem ekspozeju pojasnjevala. Zakaj ste si premislila potem...

Zakaj ste si premislili po tem, ko ste pred par meseci rekla..

..da podpirate javno predstavitev mnenj, o tem govorim. In nadaljujem s tistim, kar je govoril in nadaljeval kolega Baković in nadgradil sem s tem, da ne samo, da ne velja nič vaša beseda, tudi vaši podpisi ne veljajo nič, zaradi tega, ker vaši podpisi nič ne veljajo in niste uresničili do 1. aprila, 30. junija lani in 1. januarja letos tisto za kar ste se pisno zavezali, niti ene od desetih točk imamo v tej državi težave z zdravstvom.