Pričenjam 48. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in vas lepo pozdravljam še enkrat.

Obveščam vas, da so se opravičili za to sejo, in sicer poslanec Jožef Jelen je upravičeno odsoten. Na seji pa kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo poslanec Andrej Kosi, ki nadomešča poslanca Danijela Krivca in pa poslanec Milan Jakopovič, ki nadomešča poslanko Natašo Sukič.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red z eno točko, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejela nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDLOG ZA, TO JE PREDLOG ZA SKLIC JAVNE PREDSTAVITVE MNENJ O PREDLOGU ENERGETSKEGA ZAKONA.

Predlog Poslanske skupine NSi za javno predstavitev mnenj z dne 12. 1. 2024 je objavljen na spletni strani Državnega zbora. Predlagatelj javne predstavitve mnenj Poslanske skupine NSi navaja, da je namen javne predstavitve mnenj opraviti širšo razpravo, pridobiti mnenje in stališča strokovne in širše javnosti o izvedbenih in drugih vprašanjih glede predloga energetskega zakona. Javna predstavitev mnenj naj bi tako podala odgovore na več vprašanj, ki so navedene v predlogu za sklic javne predstavitve mnenj.

V razpravo tako dajem naslednji predlog sklepa: Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor bo na podlagi 46. člena Poslovnika Državnega zbora opravil javno predstavitev mnenj o Predlogu Energetskega zakona.

Odpiram razpravo o predlogu sklepa. Najprej sprašujem, če želi besedo predstavnik predlagatelja javne predstavitve mnenj, Poslanska skupina NSi in v njenem imenu poslanec magister Janez Žakelj. Želite besedo? Izvolite besedo.

Najlepša hvala, predsedujoča. Mi smo v Novi Sloveniji že 12. januarja na predlog tega Energetskega zakona podali tudi predlog o javni predstavitvi mnenj zato, ker smo ocenili, da je ta tema energetike, energetske mešanice in zagotavljanja energetske varnosti naše države tako pomembna, da je potrebno izvesti široko javno razpravo o tej temi. Zdaj, kot veste, je bilo precej sej že na to temo. V bistvu nujna seja o norostih zelenega prehoda je bila dokaj, dokaj odmevna. Lahko rečem, da smo tudi na tej seji nujni seji, 44. nujni seji, 11. januarja dobili že tudi mnenje, se pravi glavne stranke koalicije, in sicer tudi predsednice, da se je strinjala s samo predstavitvijo mnenj in lahko citiram: "Na tem mestu pa bom poudarila še to, da javna predstavitev mnenj, javni predstavitvi mnenj ne nasprotujemo, ne kot poslanska skupina in ne kot predsednica odbora, se pa mora to zgoditi na pravih podlagah in za to zrelih okoliščinah. Takrat na tej seji sem tudi sam jasno povedal, da v Novi Sloveniji podpiramo pametni zeleni prehod, ki bo temeljil tako na realnih možnostih, izvedbe kot tudi na energetski mešanici, ki bo omogočila Sloveniji, našemu gospodarstvu in samim državljanom varno energetsko varnost. Zdaj lahko rečem, da smo, če ne bi, lahko zaključim iz te razprave da če v Novi Sloveniji ne bi skočili na predlog zakona, da omenim samo 22. člen, se pravi, šesto alinejo, bi, lahko rečem, julija bila drva prepovedana v novogradnjah. Jaz zdaj sem tisti, ki sem povedal, da je Ribničan / nerazumljivo/ rekel, obljubil sem dal pa nisem pa še dal, a ne, tako da mi ne bom šel zdaj v detajle kaj vse je tisto, kar nas moti, predvsem to, da so, da je lesna biomasa, to je tudi kolega Gregorič na prejšnji, na prejšnji seji povedal, je pomemben, pomembna surovina in v bistvu edina surovina, ki jo v Sloveniji res imamo in jo lahko in jo moramo izkoristiti, da bo energetska mešanica v Sloveniji prava. Tako da, tukaj obljube so sicer bile, lahko pa rečem, da je še na plenarni seji bilo govora o tem s strani Vlade, vladnih predstavnikov, da se ni prepovedovalo drv, dejstvo je, da so se prepovedovala in mi smo za to tudi vztrajali.

Kar se tiče plina, jaz sem ali pa smo v kratkem imeli v članku gospoda Mervarja prebrati, da je brez plina in jedrske energije težko zagotoviti energetsko varnost naše države in tukaj ocenjujem, da je javna razprava tista, ki lahko, ki lahko osvetli različne teme in več ljudi vedno več ve, tako da jaz predlagam, da se ta javna predstavitev mnenj izvede, in da se res z vsemi resursi, ki jih imamo, z vsemi ljudmi, ki o tem veliko vedo, da nam osvetlijo različne poglede in da dobimo zakon, ki si ga tudi zaslužimo. Hvala.

Hvala tudi vam. Besedo zdaj dajem še državni sekretarki Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, magister Tini Seršen, izvolite.

Najlepša hvala, predsedujoča. Spoštovani poslanci!

Poslovnik Državnega zbora določa, da se lahko za pridobitev informacij o zakonu opravi javna predstavitev mnenj. V prvi vrsti je to seveda namenjeno obravnavi predlogov, ki niso bili pripravljeni v skladu z državnozborsko resolucijo o normativni dejavnosti in se sprejemajo mimo nje. Naj spomnim, resolucija pravi, da je, citiram, "priprava in sprejemanje predpisov poglavitna naloga državne uprave, torej ministrstev, pri tem pa mora državna uprava upoštevati smernice za sodelovanje s strokovno in z drugimi zainteresiranimi javnostmi, in to je urejeno v šestem poglavju te resolucije". Ta zakon je bil pripravljen v skladu z omenjeno resolucijo. Prišel je celo dve javni obravnavi, poročilo o tem je sestavni del predloga zakona. V posvetovanju z javnostmi smo dobili kar 80 odzivov, pretežno zainteresirane gospodarske in strokovne javnosti, nekaj pa tudi s strani nevladnih organizacij. Po zaključku širokega posvetovanja z javnostjo, smo v Državnem zboru na kar treh izrednih sejah lani in letos obravnavali vsebine dotičnega zakona. Na te seje je bilo povabljenih kar 34 posameznikov ali pravnih oseb, ki so imele priložnost, da predstavijo svoje strokovno ali interesno mnenje o predlogu zakona. Prav tako se je 11 zainteresiranih pravnih oseb poslužilo možnosti pisnega podajanja stališč do zakona in to so dokumenti, s katerimi v poslanskih skupinah že razpolagate. Ministrstvo je kot pripravljavec predloga tudi odgovarjalo na številna vprašanja in dajalo vsa pojasnila na skupaj več kot 15 urni obravnavi predloga zakona v okviru prvega branja in nato še na razpravi o predlogu referenduma prejšnji teden. Res iskreno ni jasno, čemu bi služila še ena javna predstavitev mnenj, ki je po Poslovniku namenjena pridobivanju informacij, torej nečemu, s čimer se pri dosedanji obravnavi zakona še niste seznanili. Katere informacije bi še rabili, ki jih do sedaj pri obravnavi zakona niste prejeli? Kaj točno bi s tem dosegli, razen nadaljnjega zavlačevanja sprejemanja zakona? Zato prosimo in pozivamo poslance, da predlog za javno predstavitev mnenj zavrnejo in da se premakne v nadaljnjo zakonodajno obravnavo zakona.

Hvala.

Hvala.

Besedo zdaj dajem članicam in članom odbora. Kdo želi besedo?

K besedi se jaz prijavljam, da bom takoj dala tudi svoj odziv na citiranje kolega Janeza Žaklja.

Torej, danes imamo tukaj na matičnem delovnem telesu, ki je pristojno o zadevi odločiti, zahtevo Poslanske skupine NSi za javno predstavitev mnenj o Predlogu Energetskega zakona. Bom kar uvodoma povedala, da bomo v Poslanski skupini Svoboda glasovali proti sklicu javne predstavitve mnenj in bom povedala tudi zakaj in tudi odgovorila na očitek meni, da sem v preteklosti dejala, da javni predstavitvi mnenj ne nasprotujem in ji takrat v resnici tudi nisem nasprotovala. Bil je mesec januar 2024, bom bolj kronološko to tudi opredelila, ko sem to res rekla, in za tem stojim tudi danes. Kaj je danes drugačnega, da sem odločitev spremenila, bom v nadaljevanju tudi pojasnila z argumenti in kronologijo dogajanja v zvezi s potjo Energetskega zakona v zakonodajni proceduri. Na kratko pa, kajne, izjava, da ne nasprotujem javni predstavitvi mnenj je bila dana v trenutku, ko je NSi oziroma je dana bila v trenutku pred tem, ko ste vložili zahtevo za predlog posvetovalnega referenduma.

Koliko časa in koliko konstruktivne razprave o vsebini Energetskega zakona je bilo potem porabljene samo v zvezi z obravnavo referendumske pobude na matičnem delovnem telesu in na redni marčevski seji v Državnem zboru, je to vse skupaj znašalo skoraj 8 ur oziroma skupaj 8 ur zaradi pobude za posvetovalni referendum, ki ste jo vložili že po tem, ko je bilo jasno skomunicirano, da bo ta 22. člen amandmiran, da bo bolj jasno določeno, kaj je z drvmi in kaj glede plina, da torej ne bo o tem niti najmanjšega dvoma. Torej, niti najmanjšega dvoma in nikakor ne drži, kot ste danes spet vi povedali, da ste zdaj pa vi zaslužni za to, da drva ostajajo, kajne. To sploh ni res in v zakonu še danes, tako, kot je zapisano, niso prepovedana drva na noben način.

V tem trenutku povem še enkrat, v kolikor v Sloveniji nobena lokalna skupnost se ne bi odločila in na svojem področju razglasila strnjenega naselja, potem drva v nobenem primeru niso prepovedana ta zakon v takšni obliki kot je v tem trenutku v proceduri v Državnem zboru, ker zakon še ni amandmiran, mesto za amandmiranje je potem na odboru, na matičnem delovnem telesu, ko bo zakon v obravnavi in v tem 22. členu je napisano, da se prepoveduje oziroma, da bi se hipotetično prepovedala raba drv v novogradnjah z gradbenim dovoljenjem po 1. 7. 2024, v primeru strnjenih naselij in v primeru, da gre za primarni vir ogrevanja.

Torej, lahko gre za primarni vir ogrevanja, lahko gre za novogradnjo, še vedno pa nimamo določenega strnjenega naselja in torej, če ga župani oziroma lokalne skupnosti ne določijo, tega pogoja ne more terjati v novogradnjah nihče. Tako, da, ravno tako bo v 22. členu amandmirano to, da bo bolj jasno glede podaljševanja že pridobljenih koncesij za dobavo plina.

V nadaljevanju bom naredila še bolj širok vpogled zakaj tudi predlagamo zavrnitev, predvsem s fokusom na to koliko časa, koliko konstruktivne razprave in koliko deležnikov je že bilo do sedaj vključenih v razpravo v zvezi z Energetskim zakonom. Nekaj je povedala že državna sekretarka, ampak bom jaz naredila zaokroženo celovito predstavitev. Torej, bilo je opravljenih kar nekaj sej, na katerih so različni deležniki podajali svoja mnenja, stališča, videnja. Sodelovali so tako predstavniki nevladnih organizacij, civilne iniciative, gospodarstva, obrti, deležnikov iz elektroenergetskega področja, predstavnikov Agencije za energijo in nenazadnje predstavnikov Vlade oziroma resornega ministrstva, MOPE. Na poslansko vprašanje na to temo, torej na temo energetskega zakona, je odgovarjal v Državnem zboru tudi naš predsednik vlade doktor Robert Golob. Ob tem pa sta bili opravljeni še javni obravnavi zakona, na kateri so različni deležniki podali svoje pripombe.

In torej, če gremo zdaj lepo po vrsti. Prva javna obravnava je bila že v letu 2021. Takrat se je zakon še imenoval Zakon o energetski politiki, v proceduro oziroma v javno obravnavo pa je bil vložen s strani takratne Janševe Vlade, minister pa je bil vaš zdaj poslanski kolega Jernej Vrtovec. V letu 2023, v septembru, je potekala druga javna obravnava predloga zakona, takrat še tudi pod imenom Zakon o energetski politiki. 5. 10. je bila vsebina predlaganega zakona obravnavana na nujni seji Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor z naslovom Kakšna bo energetska politika v prihodnje. Zahtevo za sklic seje je podala SDS, poslanec Bojan Podkrajšek pa je v njenem imenu zadevo predstavil. Vabljeni, zdaj ne bom brala vabljenih in predlaganih z vaše strani je bilo tu, če grem na hitro, 15 in več različnih deležnikov z različnih področij. Kar je pa pomembno, mnenje so na seji predstavili samo Peter Medved Mestna občina Maribor, pa doktor Leon Cizelj Inštitut Jožef Štefan, pa Damjan Zajc Inženirska zbornica Slovenije. Mislim, je pa tako, ne pojmljivo to, da je bilo precej ljudi z vaše strani takrat povabljenih, pa se seje te niso udeležili, čeprav je bilo v gradivu jasno zapisano kaj in kako in kaj bi naslavljali na tej seji.

Potem naprej 11. 10. 23 je bila vsebina predlaganega zakona zopet obravnavana na skupni nujni seji Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in Odbora za gospodarstvo z naslovom Ima jedrska energija prihodnost v Republiki Sloveniji z izgradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško. Zahtevo za sklic je podala SDS, v njenem imenu je nastopal oziroma v imenu predlagatelja je bil to Tomaž Lisec. Vabljeni so bili med drugim predstavniki različnih ministrstev, GEN energija, NEK Danijel Levičar, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, pa Uprava Republike Slovenije za jedrsko varstvo, Društvo jedrskih strokovnjakov, Svet regije Posavje, Gospodarska zbornica Slovenije, Klub slovenskih podjetnikov, Gospodarska zbornica Slovenije, Posavska gospodarska, Piratska stranka, Vesna, Zelena stranka, doktor Leon Cizelj. Mnenja so na seji predstavili Jasmin Feratović Piratska stranka Slovenije, Tomaž Nemec Uprava za jedrsko varnost, Janez Kerin Mestna občina Krško, Franjo Debelak svet regije Posavje, Vesna Nahtigal GZS, Igor Akrapovič podjetnik, Uroš Macerl Vesna Zelena stranka, Dejan Paravan GEN energija, Bruno Glaser GEN energija.

V mesecu decembru je Vlada potem vložila v Državni zbor po rednem postopku energetski zakon, takrat že pod imenom Energetski zakon in torej ne več Zakon o energetski politiki. 12. 12. 2023 je bila s strani Poslanske skupine SDS vložena zahteva za splošno razpravo. Super, da je bila vložena, ker če ne bi jo tudi mi zahtevali, ker nam je bilo jasno in nam je še zdaj jasno, da je zakon zelo pomemben in je prav, da se je opravila splošna obravnava 22. 12. 2023 k predlogu zakona poda stališče gospodarsko interesno združenje, pa bom zdaj samo prebrala kdo vse je na predlog zakona podal stališče in ne samo kdaj, pač v tem roku, Plinarna Maribor pa Mestna občina Ljubljana, Združenje občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije, Mestna občina Celje, Zveza lastnikov gozdov. No, potem je pa bila že 11. 1. 2024 vsebina predlaganega zakona zopet obravnavana na nujni seji Odbora za infrastrukturo z naslovom Ustavimo norosti zelenega prehoda. Zahtevo za sklic seje je podal NSi. V njenem imenu pa je v imenu predlagatelja, pa je to bil poslanec Jernej Vrtovec, vabljeni so bili Poslanska skupina NSi, pa predstavniki ministrstev, pa Andrej Gnezda direktor Direktorata za podnebne politike, pa magister Duška Godina direktorica Agencije za energijo, magister Urban Odar direktor Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina, magister Aleksander Mervar direktor Eles / nerazumljivo/ predsednik GZS, Blaž / nerazumljivo/ predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije pa profesor doktor Matej Lahovnik Ekonomska fakulteta Ljubljana, pa profesor doktor Jože Damjan Ekonomska fakulteta Univerze Ljubljana, profesor doktor Rafael Mihalič Fakulteta za elektrotehniko, doktor Tomaž Žagar Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije, doktor Žiga Zaplotnik predsednik podnebnega sveta, potem Gregor Novak / nerazumljivo/, pa doktor Marko Topič predstojnik Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko in predstojnik katedre za elektroniko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani pa doktor Lučka Kajfež Bogataj Biotehniška fakulteta, pa magister Marko Sajko v. d. predstojnik Centra za okolje in zdravje Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano pa Jernej Stritih Svetovanje za trajnostni razvoj d. o. o., Gospodarsko interesno združenje za distribucijo električne energije, FOKUS, društvo za sonaraven razvoj, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Pomurska gospodarska zbornica, Odbor za geotermijo, Zveza lastnikov gozdov Slovenije, profesor doktor Griša Močnik, član Podnebnega sveta. Mnenja na seji so predstavili več kot deset posameznih deležnikov, ki sem jih malo prej prebrala. 12. 1. 2024 je Poslanska skupina NSi vložila predlog za sklic javne predstavitve mnenj o predlogu Energetskega zakona. 16. 1. k predlogu zakona poda mnenje Zadružna zveza Slovenije. Prav tako podajo še naprej mnenje Liquid Gas Europe. 26. 1. 2024 Poslanska skupina NSi vloži predlog za umik 13. točke predloga Energetskega zakona v prvi obravnavi z dnevnega reda 16. redne seje Državnega zbora. Takrat na redni seji prvi dan pri glasovanju o dnevnem redu je poslanska skupina temu umiku ostro nasprotovala, saj se ni začela še niti splošna razprava po tem zakonu vi ste pa že hoteli zakon umikati iz dnevnega reda. Šlo je dejansko za zlorabo poslovniške določbe z eno samo tarčo. Začetek volilne kampanje za evropske volitve z jasnim motivom: strašenje ljudi z velikim zavajanjem, potvarjanje informacij v luči zelenega prehoda, ki ga pa potrebujemo in tega se zavedamo, hvala bogu vsi. Zakon, takšen kot je, seveda ne prepoveduje drv. Drva so naš dragoceni naravni vir. So hkrati tudi obnovljivi vir energije in nam ni že na začetku sploh bilo jasno zakaj nam hočete to podtakniti, po domače povedano, da mi temu nasprotujemo. Torej v tisti verziji in še danes je tako, pa tudi če to lahko povem še 117-krat Zakon drv ne prepoveduje. Po glasovanju glede umika točke z dnevnega reda je bilo jasno, da Energetski zakon na dnevnem redu ostaja, ker je pač prepomemben, da bi glasovali kakorkoli drugače in je bilo tudi pred umikom oziroma pred glasovanjem o umiku te točke z dnevnega reda jasno povedano tudi s strani ministra za okolje, podnebje in energijo, vse smo pojasnili. Dalje, 29. 1. torej spet v okviru redne seje, 16. redne seje Državnega zbora, v odgovoru na ustno poslansko vprašanje poslanca NSi Janeza Žaklja premier dr. Robert Golob napove amandma k problematizirani vsebini 22. člena predloga zakona. Jasno je razložil smisel tako določbe vaše manipulacije in rešitve, ki jo bomo sprejeli, da zakon ne bo več dopuščal niti minimalnih manipulacij, torej črtanje zloglasnega šestega odstavka 22. člena EZ-2 v celoti, drugi odstavki bodo primerno amandmirani. Dejansko gre za cirka 500 primerov letno, kolikor bi jih ta določba v primeru, da bi lokalne skupnosti določile strnjena naselja, sploh doletela. In ne rečem, da tudi to mogoče ne bi bilo kje kje ustrezno zaradi same onesnaženosti okolja in slabega vpliva na zdravje, ali je res tako mala peščica ljudi, ki bi takšno onesnaževanje povzročala, da je nesmiselno takšno določbo puščati za tako čudovito manipulativno orodje v zakonu. Predsednik Vlade je jasno povedal, da bo ta Vlada naslovila oziroma že naslavlja zamenjavo starih okoljsko prav tako obremenjujočih starih kuriv oziroma starih kurilnih naprav na drva in drugo biomaso, ki pa jih je po oceni cirka 430 tisoč, 430 trideset tisoč je takšnih gospodinjstev, ki se ogrevajo na ta način in tega ne bomo naredili na način prepovedi kaznovan, da je potrebno peči do takrat in takrat zamenjati, pač pa bomo posameznike raje motivirali z ustreznimi finančnimi spodbudami, za katere ta Vlada vse od začetka nastopa mandata skrbi in ta sredstva ves čas povečuje. Ta Vlada pa, to sem tudi že enkrat povedala, je tako povečala vrednost projekta zamenjave starih kurilnih naprav z novimi za 80 milijonov in je zdaj ta skupna vrednost že blizu 200 milijonov in se bo z neko dinamiko dejansko na primeren način pristopilo k zamenjavi teh starih okoljsko oporečnih naprav za kurjenje z lesno biomaso. Cilj je tako še vedno zdravje in bomo za čist zrak poskrbeli na takšen način, da bo možno te naprave zamenjati.

Naprej. 31. 1. 2024, torej prav tako na tej redni seji je bil na dnevnem redu oziroma je bila na dnevnem redu splošna razprava o Energetskem zakonu, o predlogu Energetskega zakona, in vi ste z zahtevo, takrat vložili zahtevo s pobudo za posvetovalni referendum na EZ- med samo sejo, torej med potekom splošne razprave, in to samo dva dni po tem, ko je predsednik Vlade povedal, da gredo drva ven, ste vi vložili zahtevo za posvetovalni referendum o predlogu energetskega zakona. Zakaj? To sem tudi povedala na redni seji, pa bom še enkrat povedala, ker ste že imeli naročeno zavajajočo, manipulativno promocijsko kampanjo v luči EU volitev. Vaš znameniti slogan "drv ne damo" ste zlorabili zgolj za namene predvolilne, predvolilne kampanje. V tistem trenutku vas dejansko ni nič drugega zanimalo kot nadaljevanje kampanje, ker ste vedeli, da drva na tak način v zakonu ne bodo, prav tako vam je bilo jasno, saj imate tudi vi zagotovljene strokovnjake s področja prava, ki so vam pojasnili, kako je določba napisana in na kakšen način dejansko lahko deluje na tiste, ki se bodo ogrevali z drvmi tudi po 1. 7. 2024 oziroma imeli po 1. 7. 2024 pridobljeno gradbeno dovoljenje. Tudi, če bi inšpektor potem takšne ljudi dobil, da se ogrevajo kot primarno z drvi oziroma lesno biomaso, jih nihče ne bi oglobil, ker pravne podlage na tak način, kot ste jo vi razlagali, nikoli ni bilo spisane v tem zakonu. In potem, seveda oglaševalske agencije so opravile svoje delo, reklamni panoji kazijo naše okolje, z vašimi slogani, pa slike po medijih z motorkami v rokah, to je bilo vaše delo na tem področju.

31. 1. je bila na 16. redni seji torej opravljena splošna razprava o predlogu zakona, a žal o primernosti samega predloga zakona za nadaljnjo obravnavo zaradi vložene zahteve za predlog razpisa posvetovalnega referenduma, Državni zbor o tem ni mogel glasovati. Zakonodajni postopek obravnavanega predloga zakona se je zaradi vaše skrbno načrtovane igre v luči EU volitev ustavil. Dobro poznate zakon, da torej 30 dni takšen zakon mora mirovati, če je vložena pobuda za referendum. In vi ste na čakanje dali ne 22. člena, ampak vi ste na čakanje dali vseh dobrih za Slovenijo 187 členov zakona, ki jih potrebujemo, ker ti členi vplivajo na pospešitev digitalizacije in poenostavitev dodeljevanja subvencij ministrstva oziroma centra za podpore. Ta zakon to naslavlja, ker danes je sistem dodeljevanja podpor precej tog, ljudje se včasih na razpise niti ne javljajo, ker je tako obsežna dokumentacija in potem se tudi čaka na odgovore in samo na to, da kolesje za štarta in ker to deluje predolgo, se marsikdo za način subvencioniranja oziroma dobljenih subvencij s strani države niti ne odloči in prej obupa. Digitalizacija obravnave teh vlog bo na ta način enostavnejša, hitrejša in pravno podlago ji daje ta zakon. Digitalizacije ni prav enostavno uvajati, sploh ko se ukvarjamo v teh postopkih z obdelavo osebnih podatkov. Obdelovati osebnih podatkov z uporabo sodobnih metod, sodobnih aplikativnih rešitev se brez ustrezne pravne podlage, ki mora biti v zakonu, tako je zapisano v naši Ustavi, ne da. In ta zakon daje pravno podlago digitalizaciji na področju obravnave vlog za dodeljevanje subvencij, hkrati pa bo omogočen tudi nov instrument, to je komplementarno financiranje projektov za zeleni prehod, ki so uspešni na razpisih EU. Pa še veliko je dobrih rešitev, ki smo jih v času različnih aktivnosti, ki so potekale na to temo v Državnem zboru, že slišali.

Naprej, 12. 3. 2024 je bil predlog za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu energetskega zakona obravnavan na 17. redni seji Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Odbor takrat ni sprejel mnenja, da je Predlog za razpis posvetovalnega referenduma primeren. Za obravnavo zahteve za posvetovalni referendum smo porabili preko 8 ur, za obravnavo na seji MDT in za obravnavo na redni marčevski seji Državnega zbora. Izkoristili ste torej še posvetovalni referendum, to poslovniško možnost, da ste zablokirali delo na zakonu v zakonodajnem postopku. Posvetovalni referendum smo sicer zavrnili tudi na matičnem delovnem telesu, kjer je bilo jasno povedano, da bo zakon amandmiran. Tudi povedano vsebinsko na kakšen način in kaj bo to potem vsebinsko pomenilo? Pa tudi tega že takrat niste hoteli najbolj slišati, saj ste rekli, da nam ne zaupate, da želite imeti ta amandma vložen, ampak dobro veste, da tako ne gre, ker takrat smo bili še pred tem, da moramo najprej v Državnem zboru sploh opraviti glasovanje o primernosti energetskega zakona, da gre naprej v proceduro in torej, da pride na matično delovno telo, kjer bo lahko ustrezno amandmiran. Tudi danes še nismo na tej točki. 26. 3. pa je bil predlog za razpis posvetovalnega referenduma obravnavan na 18. redni seji Državnega zbora. Državni zbor ni potrdil sklepa, da se o predlogu zakona razpiše posvetovalni referendum. 28. 3. pa je bil potem na seji Državnega zbora potrjen sklep oziroma se je glasovalo o tem, da je energetski zakon primeren za nadaljnjo obravnavo. Skupaj je bilo porabljenih samo na sejah matičnih delovnih teles in Državnega zbora približno 30 ur. Ob tem pa sem mogoče prej uvodoma pozabila povedati, da so pri obravnavi, pri javni obravnavi zakonov, se pravi tako 2021 kot 2023 sodelovali številni deležniki, mislim, da jih je bilo 22 plus 58, če sem si prav zapomnila, torej skupaj 80 deležnikov, ki so podali svoje pripombe v uvodu zakona, ki ga je v zakonodajni postopek vložila Vlada. Pa je tudi posamično navedeno kateri so bili ti deležniki in zapisano, da so bile številne pripombe različnih deležnikov primerno oziroma so bile naslovljene v tej zakonski različici, ki je še danes v Državnem zboru in čaka na obravnavo na matičnem delovnem telesu. Torej, glede na ves porabljen čas in deležnike, ki so sodelovali v tem postopku se torej z naše strani predlaga zavrnitev izvedbe javne predstavitve mnenj, ker so v okviru navedenih aktivnosti bila podana obširna pojasnila tako s strani predlagatelja zakona kot tudi obširna pojasnila posameznih mnenj iz vrst različnih deležnikov, ki so vsak na svoje vključeni v ta dejansko zapleteni energetski sistem.

Jaz mislim, da sem zdaj podala dovolj jasnih tako kvalitativnih kot kvantitativnih argumentov, zakaj bomo glasovali proti izvedbi javne predstavitve mnenj. Tukaj bom zaključila, ne bom šla vsebinsko v razpravo glede samega energetskega zakona, ker smo že velikokrat slišali, pa še jo bomo, na matičnem delovnem telesu, pa potem v drugi obravnavi v Državnem zboru, morda ji bo celo sledila še tretja obravnava.

Evo, toliko z moje strani, pa dajem besedo naprej. Želi kdo razpravljati? Ja, v imenu predlagatelja? Ja, evo, kolega Žakelj, izvolite, v imenu predlagatelja pa potem kolega Baković.

Najlepša hvala predsednica Avšič Bogovič za to kar dolgo predstavitev tega, koliko je bilo potrebno diskusij, da smo, da smo spremenili tok dogodkov. Če se tisti, ki ste bili zraven, se spomnite, da je bila ta nujna seja, ki je bila sklicana, je bilo veliko govora od nevladnikov, do Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo prikazano, da je kurjenje drv nekaj tako škodljivega, da je to nujno treba prepovedati, do dejstva, da predsednica odbora pravi, da so drva dragocena in da so obnovljiv vir energije. Mislim, da je 30 ur ali kolikor je bilo porabljenih za to diskusijo, da smo prišli do te točke, da je tudi koalicija ugotovila, da so drva strateška surovina Republike Slovenije ki jo uporablja 430 gospodinjstev in ki je, mislim, da 410 tisoč lastnikov gozdov lahko svoje svoja drva kuri in se s tem ogreva in s tem tudi zmanjšuje uporabo drugih energentov, recimo elektrike, ki nam jo bo primanjkovalo.

Druga taka stvar, ki pa se še ni pretolkla čez, je recimo, spet skušate zavajati, da strnjeno naselje, smo že večkrat povedali, v lokalnem energetskem konceptu, ko se enkrat definira strnjeno naselje in občine so primorane sprejeti Lek, če hočejo subvencioniranje dobiti merila pa predpiše minister. Zdaj, če bi bil predlog zakona tako jasen, ne vem zakaj bi premier na moje vprašanje odgovoril, da ga bo amandmiral. Se pravi, in premier Robert Golob, to sem povedal tudi na seji, je že marsikaj obljubil, tako zdravnikom kot sodnikom, da ne naštevam še drugih stvari, pa še do danes tega ni udejanjil. Tako, da jaz tukaj napovedujem, da če se bodo vse te spremembe, ki ste jih napovedali že večkrat, se strinjam, vnesli v predlog zakona, da bo tak, da bo omogočal tistim 500 kuriščem, da se, da se bodo ogrevala na drva, bomo v Novi Sloveniji to stvar lahko podprli. Prav tako si štejem v dosežek, da ta Vlada povečuje subvencije za sredstva, za sredstva za spremembo, za izboljšanje kurišč, za zamenjavo kurišč, ker tudi to je bila naša, naša zahteva, da se kurišča, se pravi omogoči gospodinjstvom, da zamenjajo kurišča, da bodo taka, da ne bodo škodljiva. To je še en, še en dosežek in zdaj lahko rečem, da če vsi ti amandmaji, ki so bili napovedani, ne bodo res vloženi bo Nova Slovenija nadaljevala z referendumskimi aktivnostmi in šla v zakonodajni referendum, hvala.

Hvala tudi vam, kolega Baković, izvolite.

Hvala lepa. Jaz moram reči, da ta zakon kot vsi vemo je dvignil veliko prahu. Zdaj lahko debatiramo ali je to upravičeno ali neupravičeno, po moji oceni je neupravičeno. Glejte, jaz sem po tem, ko je ta zadeva prišla ven oziroma prišla ven zgodba ali pa slogan "Drv ne damo", dobil mnogo vprašanj od ljudi, ki so jih začeli spraševati zakaj prepovedujete kurjenje drv. In prvi moj odgovor na njegovo vprašanje je bilo, pravzaprav, bilo je vprašanje za nazaj, ali ti gradiš novo hišo, pravi, ne, kako si potem to predstavljaš? In so ljudje povedali:: "Ja, predstavljam si tako, da nam zdaj, ko imamo noter vgrajene peči na drva, bodisi na centralno ogrevanje bodisi kamine, nam boste to prepovedali." Tako je šla ta kampanja. Tako so ljudje to zapopadli. Ampak to še zdaleč temu ni tako. Če gledamo samo zakon, tak kot je danes, brez teh napovedanih amandmajev, lahko ugotovimo, da bi to veljalo samo za novogradnje, pa še to samo v primerih, ko bi lokalna skupnost, seveda na predlog ministra, kot je kolega Žakelj že povedal, opredelila strnjena naselja. Zdaj pa vas jaz vprašam, kako si predstavljamo ta strnjena naselja? Jaz si predstavljam tako, da je to hiša zraven hiše nekje. In zdaj mi povejte, koliko pa je v teh strnjenih naseljih možno novogradenj? Koliko je? Koliko je recimo v nekem naselju v Ljubljani, kjer je vse pozidano, se nekdo odloči in reče: "Zdaj bom pa jaz novo hišo naredil in ne bom smel več drv noter imeti." To je ključno, kar je. Se pravi, tukaj je bilo že več varovalk postavljenih in amandma. In, če smo danes operirali številko 500 na leto, da bi se jih dotikalo teh 500 novogradenj, se pravi bi moralo biti novogradenj in moralo bi biti v strnjenih naseljih, ki jih opredeli lokalna skupnost, pogoje pa postavi minister. In kot je bilo že rečeno, razprav je bilo mnogo, predsednica je pol ure razlagala cel postopek in ugotovili smo, da je bilo veliko deležnikov prisotnih na raznih sejah, tako strokovnjakov kot zainteresirane javnosti in tako naprej. Poleg tega, da je sedaj napovedano tudi amandmiranje, tako s strani predsednika Vlade in verjamem, da je to neka garancija, če ti predsednik Vlade v javnosti pove, da se bo zadeva amandmirala, ampak ne zato, ker je bila storjena napaka, ampak zato, da bo še bolj jasno napisano, ker je prišlo do takšnega strahu med ljudmi resnično, pa pustimo zdaj razloge zakaj, ampak resnično so ljudje rekli: "Kaj pa vam je, ste znoreli, da boste prepovedali kurjenje drv?" Ni res. Šlo je, še enkrat ponavljam, samo za novogradnje, ki bi se zgodile v terenih, naseljih, jih določi lokalna skupnost. In še enkrat vprašam, koliko novogradenj se pa lahko v strnjenih naseljih zgodi? Bore malo. Ampak, da tega strahu ne bo, jaz vsaj jaz to tako razumem je ta amandma prišel ven, da bo popolnoma jasno, da bodo ljudje pomirjeni in glede javne predstavitve mnenj je pa to tako, glede na to, da so ti amandmaji napovedani, zdaj javno predstavitev mnenj opravljati ob tem zakonu ni pa še amandmajev, pa se mi ne zdi, da bi bilo zelo, zelo koristno ali pa bom rekel, neproduktivno zaradi tega, potem se pojavijo amandmaji, ki spremenijo ali pa bolj jasno določajo ta pravila in ta javna predstavitev mnenj potem v tem primeru ne bi bila smiselna, po moji oceni. Toliko. Hvala lepa.

PREDSEDNICA MAG. NATAŠA AVŠIČ BOGOVIČ: Hvala lepa. Kolega Zvonko Černač, izvolite.

Ja, glejte, vsi se verjetno strinjamo, da ni lepo požrti dano besedo, posebno če to počne nekdo, ki je odrasel in polnoleten, pri zavesti in tako naprej. Kolega Baković pravi: "Pa saj je vendar predsednik Vlade zagotovil, javno je zagotovil, da bo nekaj naredil, da bo vložil amandma in tako naprej". Veste kaj je že vse zagotovil, da zdaj predsednik Vlade v slabih dveh letih pa ni bilo to storjeno? Ampak tukaj je potrebno iti še dlje, ne samo, da nič ne velja dana beseda v tej koaliciji, nič ne velja niti podpisana dana beseda. Vsi poslanci koalicije, vseh 53 ste 18. januarja 2023 podpisali zaveze, 10 zavez, ki ste jih dali zdravnikom...

PREDSEDNICA MAG. NATAŠA AVŠIČ BOGOVIČ: Kolega Černač, lepo prosim, da v tem smislu za razpravo, prekinete, ker imamo danes na točki dnevnega reda eno in edino točko, to pa je, da se opredelimo ali smo za javno predstavitev mnenj vezanih na energetski zakon ali ne. In tukaj se ne ukvarjamo z zdravstveno reformo in zavezami, ki smo jih dali v tej luči.

Govorim točno o tistem o čemer ste vi uvodoma govorila in na dolgo in široko v polurnem ekspozeju pojasnjevala. Zakaj ste si premislila potem...