Spoštovane kolegice in kolegi, članice in člani Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, prav lepo vas pozdravljam!

Glede na to, da so predstavniki matičnega ministrstva na poti in so sporočili, da se za kakšno minuto opravičujejo, predlagam, da še ne začnemo naše seje, ampak da počakamo, da se nam pridružijo, da nam bodo lahko vsebinsko predstavili točke in da potem pravzaprav odločamo. Upam, da se vsi strinjate? Tako da, prosim vas za kakšno minuto ali dve potrpljenja, pa bomo začeli, ko se nam Vlada pridruži. Zdaj je šele 5 minut čez 12. uro. Upam, da bodo v parih minutah tukaj? Hvala vsem za razumevanje.

PREDSEDNICA DR. VIDA ČADONIČ ŠPELIČ: Spoštovane kolegice in kolegi, glede na to, da so se nam pridružili predstavniki oziroma predstavnice Vlade, predlagam, da začnemo s 13. sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Vsi, ki ste se danes odzvali našemu vabilu, dobrodošli na tej seji. Hvala tudi, da ste prišli predstavniki Vlade. Torej najprej vas obveščam, da so danes zadržani in se seje ne morejo udeležiti Damijan Zrim, Jožef Horvat in Jožef Jelen. Medtem imamo kar nekaj nadomeščanj, in sicer Andreja Rejbenšu nadomešča Roberta Janeva, Rado Gladek nadomešča Alenko Helbl, Lenart Žavbi nadomešča Tomaža Laha in Jurij Lep nadomešča Dejana Süča. Tako kljub nekaterim odsotnosti ugotavljam, da je naš odbor sklepčen in lahko začenjamo z delom.

Prehajamo na določitev dnevnega reda.

S sklicem seje 21. marca ste sprejeli naslednji dnevni red: Predlog zakona o spremembah Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o agrarnih skupnostih in pod točko 2. "Pobude in vprašanja članov odbora." 27. marca sem predlagala širitev dnevnega reda z naslednjo točko: Predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in sveta o dobrobiti psov in mačk ter njihovi sledljivosti." Drugih predlogov za spremembo dnevnega reda nisem prejela.

Želi kdo v imenu poslanske skupine predstaviti stališče o razširitvi dnevnega reda? Ker ne vidim prijavljenih za razpravo bomo prešli na glasovanje o določitvi dnevnega reda. In sicer prosim vas, da se pripravi / izklop mikrofona/ Torej, prešli bomo na glasovanje o razširitvi dnevnega reda, in sicer glasovali bomo o predlagani razrešitvi, da se seja razširi z novo 1a. točko.

Glasujemo. Navzočih je 9 poslank in poslancev, za je glasovalo 9, proti nihče.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Predlagani dnevni red je sprejet.

Prehajamo najprej na 1A. TOČKO - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O DOBROBITI PSOV IN MAČK TER NJIHOVI SLEDLJIVOSTI. Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 21. marca. Na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo predloga stališča v Državnem zboru je 5. april, torej jutri. Predlog stališča je bil v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljen v obravnavo Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot matičnemu delovnemu telesu.

Sedaj bom dala besedo predstavniku Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da nam na kratko predstavijo predlog stališča. Morda bi bilo najboljše, da o tem govori strokovnjakinja, direktorica Veterinarske uprave. Vida Znoj? Gospa državna sekretarka, se strinjate, potem pa, če bo kdo še želel, da, ker gre res za zelo strokovno materijo. Izvoli, kolegica Vida.

Ja, najprej hvala za besedo, lep pozdrav vsem.

Predlog, ki je del revizije pravil o dobrobiti živali, prinaša skupna pravila glede minimalnih zahtev oziroma standardov za dobrobit živali pri vzreji in reji psov in mačk ter njihovem dajanju na trg. Namen enotnih pravil je zaščita delovanja notranjega trga. V preteklosti je prihajalo do primerov podstandardne vzreje in nezakonite trgovine. S skupnim okvirom se ureja dobrobit živali za vzrejne obrate, trgovine s hišnimi živalmi in zavetišča v Evropski uniji. Uredba izključuje pse in mačke, ki se uporabljajo v znanstvene namene, dejstvo je, da je to urejeno z drugim evropskim predpisom in predvideva tudi izjeme glede nekaterih določb za manjše obrate. Države članice lahko ohranijo strožja pravila za zaščito psov in mačk. Potrebno je povedati, da Slovenija večino določb, razen nadzora nad vzreditelji, že izvaja na podlagi nacionalne zakonodaje. Uredba predlaga tudi prehodno obdobje za prilagoditev in prehodno obdobje je odvisno od samih ukrepov. Slovenija pozdravlja namen in cilje predlagane uredbe, saj so predlagani ukrepi za krepitev dobrobiti psov in mačk in vzpostavitev sistema sledljivosti v skladu z načelom trajnosti in pričakovanj državljanov Evropske unije. Menimo, da je poleg predpisanih minimalnih zahtev za dobrobit psov in mačk ter sledljivosti, pomembno orodje tudi ozaveščanje kupcev in kompetence skrbnikov, kar tudi ta uredba ureja. Izpostavljamo pa, da bo treba tekom obravnave nasloviti nekatera odprta vprašanja, med drugim določitev praga za izjeme in tehnične določbe glede oskrbe psov in mačk z vodo in hrano, pogojem nastanitve, zdravja, vedenjskih potreb in bolečih postopkov. Hvala.

Najlepša hvala. Želi še kdo, iz ministrstva še dva? Ne. Najlepša hvala.

Torej, zdaj pa dajem v razpravo ta predlog uredbe. Želi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, se bom sama javila k razpravi.

Ja, zelo sem vesela, da je končno prišla pred nas ta uredba. Zakaj? Verjetno tisti, ki spremljate to področje, mnogokrat pretreseni vidite v javnosti slike mladičkov iz držav Evropske unije, ko jih preko našega teritorija tihotapijo praviloma v druge države Evropske unije. To se pravi, rada bi poudarila, da je v naši državi, tako kot je rekla vede direktorica, že zdaj nivo zaščite živali na visoki ravni, pa vedno ga je možno izboljšati, vsekakor pa si želimo, da bi te standarde končno enkrat osvojile vse države Evropske unije. Predvsem bi rada opozorila na preveliko število nezaželenih mladičev, ki potem na koncu rezultirajo v tem, da se jih najde, te mladiče namreč, celo v smeteh ali ob cestah, to se pravi, da se dogajajo izraziti in kruti načini mučenja. Tudi število legel na leto je zelo pomembno, kajti vem, saj včasih je bilo tudi pri nas to vprašanje, da so nekateri vzreditelji prevečkrat parili psice in potem so bile te do onemoglosti izčrpane, pa tudi polegle nezdrave mladiče. Se pravi, sama kot veterinarka podpiram to uredbo, podpiram vse, kar je povedala tudi predstavnica uprave in sprašujem, kdaj morda predvidevate, da bo uveljavljena, kako bo potekal proces? Zdaj so vmes volitve, da vemo kdaj, potem kdaj bo uveljavljena in ali bo potrebno tudi našo zakonodajo na tem področju kaj spremeniti, ker zdaj pa že toliko časa, da si ne bi upala trditi, da imamo pa čisto vse urejeno tako kot je v skladu s to uredbo. Hvala.

Hvala za besedo. Najprej glede spremembe zakonodaje. Tudi v tem gradivu je v bistvu napisano, v bistvu določene zahteve tako s področja Zakona o zaščiti bo treba spremeniti, tako kot tudi sam pravilnik verjetno o zavetiščih ter pravilnik o pogojih za hišne živali. Zdaj prehodno obdobje je odvisno, tako kot sem rekla, že od ukrepov, od nekako od treh do sedem let je predvideno prehodno obdobje, do katerega se bodo morali tako na eni strani izvajalci dejavnosti uskladiti z zahtevami, kakor je v bistvu nacionalna zakonodaja držav članic. Kdaj se predvideva, moram reči, da trenutno poteka zelo intenzivno delo na nivoju sveta in v bistvu se predvideva zaključek dela na uredbi še za čas časa belgijskega predsedovanja. Tako da to je v bistvu, belgijsko predsedstvo si je vzelo kot prioriteto, ker morate vedeti, da v sklopu te revizije na področju dobrobiti je tudi Uredba o samem prevozu, vendar je ta v bistvu uredba prioriteta in se predvideva zaključek v času njihovega predsedstva.

Najlepša hvala. Lahko gremo zdaj na glasovanje? Želi še kdo? Lahko gremo na glasovanje?

Torej, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje naslednje mnenje: "Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dobrobiti psov in mačk ter njihovi sledljivosti in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme."

Glasujemo. Navzočih je 8 poslank in poslancev, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Odbor je mnenje podprl.

S tem zaključujem A1 točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O AGRARNI SKUPNOSTI, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 76. seji, 15. marca letos, sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 20. marca ter mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 27. marca letos. K tej točki smo vabili seveda Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Zakonodajno-pravno službo, predstavnika Državnega sveta in predstavnike Kmetijsko gozdarske zbornice.

V poslovniškem roku, to je do 29. marca letos, je Poslanska skupina Svoboda vložila k 2. členu, torej k naslovu poglavja Končna določba amandma ter za novo prehodno določbo k 2A členu. Amandmaji, ampak se bomo prebili čez njih, saj bodo tudi obrazloženi.

Torej, pričenjam drugo obravnavo predloga zakona v okviru skrajšanega postopka.

Najprej dajem besedo predstavnici predlagatelja, torej državni sekretarki na ministrstvu gospe Evi Knez, izvolite.

Hvala za besedo. Kot veste 13. 4. poteče rok za neodplačni prenos lastništva države na ostale člane agrarne skupnosti. In s tem razlogom, da to podaljšamo, smo mi pripravili predlog zakona, in sicer se rok za registracijo agrarnih skupnosti podaljšuje iz 5 na 8 let, rok za prenos lastništva države na ostale člane pa se podaljšuje na 5 let. Toliko za uvod, hvala.

Najlepša hvala. Zdaj bom dala besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Valentini Marolt, izvolite.

Hvala za besedo, gospa predsednica. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih poslovniško določenih nalog in v pisnem mnenju opozorila, da se bo rok, za katerega je v predlogu zakona predlagano podaljšanje, zaradi poteka zakonodajnega postopka do uveljavitve tega predloga zakona že iztekel, zato podaljšanje ni več mogoče. Rok za prenos bi se lahko določilo le na novo, kar je tudi predlagano z vloženim amandmajem za novi drugi 2a. člen. V mnenju pa smo opozorili tudi, da bi bilo treba pojasniti razloge za predlagano obdobje podaljšanja - to je tri leta od uveljavitve predloga zakona oziroma pet let od uveljavitve novele a.

Hvala. Najlepša hvala. Napovedali so udeležbo, pa je trenutno še ni, iz Državnega sveta, bomo nekoliko počakali: morda pridejo v tem času. Sprašujem predstavnika Kmetijsko gozdarske zbornice, z nami je gospod Gašper Cerar, če želi besedo? Izvolite.

Ja, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem zbranim.

Na naši zbornici smo pregledali predlog zakona in vsekakor nas veseli pripravljenost najprej kmetijskega ministrstva, potem pa tudi Državnega zbora, da sta se lotila te novele, da sta prisluhnila stanovskim organizacijam, ki združujejo in sodelujejo z agrarnimi skupnostmi in da je pripravljen ta predlog zakona, ki ga imamo na mizah. S predlogom 1. člena, da se rok za ponovno vzpostavitev agrarne skupnosti podaljša. S tem se strinjamo. Namreč, v komunikaciji z agrarnimi skupnostmi ugotavljamo, da imajo agrarne skupnosti po Sloveniji interes po preoblikovanju, kljub temu so pa dedni postopki dolgotrajni predvsem, zaradi teh dolgih sodnih postopkov ko se išče in postavlja nove dediče oziroma lahko tudi dediče, ki so že dedovali premoženje ugotavljamo, da rok, ki je danes postavljen, je nekoliko prekratek in pozdravljamo podaljšanje tega roka za ponovno vzpostavitev agrarnih skupnosti oziroma za preoblikovanje. Prav tako podpiramo tudi rešitev, ki je zapisana v 2. členu, torej, da se rok za prenos deleža države na agrarno skupnost na novo postavi. Kot je že kolegica pred mano omenila, se rok v soboto izteče, ta rok je bil postavljen pred slabima dvema letoma, tako da tudi s to novelo oziroma z amandmajem se na naši zbornici strinjamo.

...Mogoče pa lahko predlagam še nekaj dodatnih vsebin, ki bi jih bilo smiselno v prihodnje popraviti oziroma dopolniti v Zakonu o agrarnih skupnostih. Pogrešamo mogoče nekoliko bolj jasno določbo oziroma sploh določbo, da je ta prenos deleža iz države oziroma občine na agrarno skupnost brezplačen v davčnem smislu. Zaenkrat so tukaj še vprašanja odprta. Potem opozarjam oziroma predlagam tudi, da bi se v davčnih postopkih nekoliko bolj jasno poudarilo, da predsednik agrarne skupnosti lahko povsem zastopa agrarno skupnost. Pri davkih, ki se nanašajo na oddajo premoženja v najem ali pa pri nadomestilu za stavbna zemljišča. Zaenkrat je predsednik Agrarne skupnosti pooblaščen, da odda več davčnih napovedi, kar je nekoliko davčno gledano, veliko dela je s tem. Tako da predlagamo pripravo enega obrazca na Fursu. Še ena vsebina se nanaša na recimo potrdilo o namenski rabi, ko govorimo o prenašanju premoženja agrarnih skupnosti, je potrebno pridobiti več potrdil o namenski rabi za vsako parcelo posebej, to je lahko precej draga zadeva za agrarno skupnost. Tako da, na tem mestu predlagam še razmislek o tem, kako bi se to breme, finančno breme nekoliko drugače uredilo oziroma odpravilo. Hvala za enkrat.