Spoštovani kolegice in kolegi, vsi vabljeni, ostali prisotni, lep pozdrav!

Pričenjam 19. sejo Odbora za finance, obveščam pa vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: Andreja Kert, Lenart Žavbi, Jernej Vrtovec, Bojan Čebela in Monika Pekošak. Na seji pa kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: Nataša Avšič Bogovič, Sandra Gazinkovski, Jožef Horvat, Lucija Tacer ter Jurij Lep.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora, dne 25. 3. 2024 pa ste prejeli obvestilo o širitvi dnevnega reda z A1. točko na podlagi 154.d člena Poslovnika, ki ureja zadeve EU. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje in navedeno s širitvijo.

Prehajamo pa že na A1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO SPREMENJENEGA PREDLOGA SKLEPA SVETA O SPREMEMBI SKLEPA (EU, EURATOM) 2020/2053 O SISTEMU VIROV LASTNIH SREDSTEV EVROPSKE UNIJE, EPA 1415-IX, EU U 1262.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade dne 21. 3. na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Predlagatelj stališča je Vlada. Kot dodatno gradivo ste prejeli mnenje Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in Evropske zadeve.

K tej točki so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance.

Želi besedo predstavnica Ministrstva za finance, državna sekretarka magistrica Saša Jazbec? (Da.)

Izvolite.

Spoštovani, hvala lepa za besedo.

Lepo pozdravljeni!

Dovolite mi, da vam za začetek čisto na kratko predstavim sploh, kaj je ta lasten vir sredstev Evropske unije. Glavni viri prihodkov proračuna EU so so prispevki držav članic. Proračun EU je načelno na letni ravni uravnotežen sistem in sicer proračunske odhodke vsako leto določa Evropska komisija v sodelovanju z državami članicami v okviru dogovora o večletnem finančnem okviru, medtem ko so pa proračunski prihodki določeni v okviru sklepa o lastnih sredstvih, to je pa predmet današnje obravnave.

Trenutno obstajajo štirje viri lastnih sredstev za proračun EU. Prvi so tradicionalna lastna sredstva oziroma, če prevedem, to so predvsem carine, potem so prispevki držav članic, ki se izračunajo na podlagi davka na dodano vrednost. Tretji vir, ki je najpomembnejši oziroma ima največjo težo, je, so prispevki držav članic na osnovi bruto nacionalnega dohodka in pa četrti vir so pa nacionalni prispevki na osnovi količine nereciklirane odpadne plastične embalaže, ki jo je ustvarila država članica. Ta zadnji je najnovejši vir. Delež teh virov se med leti razlikuje. Pri čemer pa, kot rečeno, lastna sredstva iz naslova BND, se pravi bruto nacionalnega dohodka, ostajajo tisti glavni vir financiranja proračuna EU.

Zaradi različnih izzivov, zaradi novih potreb, zaradi odhoda ene velike neto plačnice, Velike Britanije, EU praktično od leta 2018 že išče nove vire oziroma pripravlja predloge za posodobitev sistema prihodkov za ta svoj proračun in v tistem vmesnem času so se seveda, se je zgodil še Covid, v okviru dogovora o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021 - 2027, se pravi nova perspektiva, so se svet, parlament in komisija dogovorili o časovnem načrtu za uvedbo novih lastnih virov, z namenom, da se zagotovi odplačilo dolgov, ki so bila najeta za financiranje načrta za okrevanje in odpornost. Tako je komisija decembra 2021 predlagala spremembo sklepa o virih lastnih sredstev, da se uvede sveženj treh novih virov prihodkov, temu so rekli prva košarica novih virov lastnih sredstev in pa pri tem, pri tem predlogu je bil v bistvu dosežen tak omejen napredek, se reče in zato so v bistvu lani junija predstavili posodobljen sveženj novih lastnih virov sredstev, ki spreminja predlog iz decembra, pri čemer upošteva od takrat sprejete dogovore. Glavni dogovor v tem času, ko je bil sprejet, je bil "Fit for 55", se pravi, to so okoljske zaveze in pa nepričakovano, rast cene CO2 kuponov.

In ta sveženj komisije predvideva zdaj tri nove vire prihodkov, in sicer, iz revidiranega sistema EU za trgovanje z emisijami, ki izhajajo iz evropske sheme trgovanja z emisijami toplogrednih plinov, to je ETS, se pravi ta kratica, ki se kar pogosto uporablja. Potem drugi bi bil vir prihodkov, ki bi bil ustvarjen z mehanizmom za ogljično prilagoditev na mejah, tukaj je delovna kratica CBAM in pa nov začasni statistični vir lastnih sredstev, ki temelji na dobičku podjetij. Zaradi nepričakovano visoke rasti cene ogljika, Evropska komisija v prijavi s tem prvotnim predlogom predlaga povečanje vpoklicne stopnje za lastna sredstva iz naslova ETS s prvotno predlaganih 25 na 30 odstotkov prihodkov, ki jih ustvarijo države s trgovanjem z emisijami v EU. Če povem po domače, CO2 kuponi ETS so zdaj prihodki državnega proračuna, zdaj pa, ko se išče nove vire, pač tudi na evropski ravni in zaradi tega, ker je cena kuponov v enem določenem obdobju zelo, zelo močno porasla, so se odločili, da bi bil to lahko en dodaten alternativni vir oziroma, da bi še več pač teh, tega vira bilo namenjenega ne nacionalnemu, ampak evropskemu proračunu. Se pravi, ta..., pričakuje se, da bi ob tem predlogu, da bi bili prihodki za proračun EU v višini približno sedem milijard evrov letno od letos naprej in ta številka naj bi se povečala na približno 19 milijard letno, potem od leta 2028, ko bi se v ta proračun knjižili tudi prihodki iz novega sistema trgovanja z emisijami, ki ima širši zajem, ki zajema še stavbe, cestni promet in dodatne sektorje.

Potem drugi nov vir, ta CBAM, se pravi mehanizem za ogljično prilagoditev, je uveden z zakonodajnim paketom "Fit for 55". Ta je namenjen preprečevanju uhajanja emisij toplogrednih plinov iz EU prek selitve energetsko intenzivne industrije v države z nižjimi emisijskimi standardi. Ta mehanizem, ki se v bistvu, ki nekako se uvaja, bo obdavčil ogljični odtis uvoza v zajetih sektorjih preko uvoznih certifikatov, ki jih bodo morali kupovati uvozna podjetja, z namenom izenačitve s proizvajalci v tistih sektorjih, ki delujejo v EU. Vpoklicna stopnja 75 odstotkov ostaja nespremenjena glede na predlog iz decembra in ta vir prihodkov naj bi od leta 2028 za proračun EU ustvaril približno milijardo in pol evrov na leto. Če povem še to po domače, industrija, ki se z manj okoljsko, torej prijaznimi tehnologijami dogaja izven Evrope in potem je ta izdelek recimo cenejši v primerjavi z izdelkom, ki ga izdelamo po EU standardih, se zahteva pač na meji, ko pride do uvoza takega izdelka, ta dajatev in ta dajatev naj bi bila pač vir evropskega proračuna.

In pa še tretji nov vir je pa nov statistični vir lastnih sredstev. Ta pa temelji na bruto poslovnem presežku podjetij. To je predlagan kot začasen vir. Ta naj bi ga nadomestil prispevek iz okvira za obdavčitev dohodkov "Be fit" in sicer v prehodnem obdobju bi znašal ta prispevek v proračun EU polovica odstotka vsote bruto poslovnega presežka podjetij v EU. Torej to je kazalnik, ki ga Eurostat izračuna na podlagi statističnih podatkov nacionalnih računov. Ta novi vir ni dodaten davek za podjetja, ampak nacionalni prispevek, ki ga bodo plačale države članice na podlagi tega bruto poslovnega presežka, sektorjev vseh finančnih in nefinančnih družb. Se pravi, kot je zdaj vir DDV, pa BND, bi bila pa, če bi bila še ena, bi bil še en vir oziroma pač ta presežek, ki se ustvarja v posamezni državi. Statistični vir bi lahko že od leta 2024 EU v proračunu zagotavljal letne prihodke v višini 16 milijard evrov. Glavni namen teh novih lastnih virov, kot sem v bistvu že omenila, je poplačilo izdatkov instrumenta za okrevanje in odpornost, pa tudi diverzifikacija prihodkov proračuna EU in pa razbremenitev lastnih sredstev na podlagi bruto nacionalnega dohodka.

Ministrstvo za finance je stališče Slovenije osnovalo na podlagi projekcije komisije o vplivu novih lastnih virov na prihodkovno stran proračuna EU in ocene Evropske komisije kažejo, da bi Slovenija v proračun EU plačala 114 milijonov evrov iz naslova ETS vira, 7 milijonov iz naslova mehanizma za ogljično prilagoditev in pa 58 milijonov iz naslova začasnega statističnega vira. Pri tem je pa treba poudariti, da ocene komisije ne kažejo obsega dejanskih plačil, ampak dejansko red velikosti, tako da države znamo oceniti, kaj nov..., kaj novi viri v bistvu pomenijo za nas, glede na obstoječe vire in glede na to, da je zmanjšanje BND vira manjše od povečanja vplačil iz naslova novih lastnih virov, približno za 20 milijonov se pogovarjamo na letni ravni, lahko zaključimo, da so ti viri za Slovenijo relativno manj ugodni, kot če bi ostali kar na tem BND viru.

Pri oblikovanju stališč Slovenije do novih lastnih virov je pomembno tudi ali so ti lastni viri bolj ali manj ugodni od tega BND vira, ki sem rekla, da je pač pretežni glavni delež vplačil Slovenije v proračun EU in, kot rečeno, novi lastni virus so bolj ugodni takrat, kadar bi bil delež po teh vplačilih nižji, kakor je delež za BND. No, in glede na opisani kriterij je ETS, se pravi CO2 kuponi za Slovenijo manj ugoden od BND vira, ker naj bi znašal povprečni delež Slovenije pri novem viru 0,53, medtem ko pri BND pa znaša 0,47. CBAM je recimo bolj ugoden, rahlo bolj ugoden kot BND in še večji, še bolj pa to velja za ta statistični vir na podlagi bruto poslovnih presežkov, torej presežkov.

Torej, po podatkih Evropske komisije so obveznosti Slovenije do proračuna EU približno v višini 1,1 bruto nacionalnega dohodka in Slovenija verjetno tako kot druge države, ocenjuje te predloge za nove lastne vire predvsem s tega vidika, kaj to pomeni za obstoječ sistem, z vidika, poleg tega seveda tudi z vidika pravičnosti, preglednosti in upravnega bremena. Zato Slovenija meni, da so prihodki sheme ETS za proračun, torej za domači proračun, izrednega pomena, ker so ti prihodki eden glavnih virov financiranja našega zelenega prehoda. To so viri za podnebni proračunski sklad, in zaradi navedenega nasprotujemo vključitvi prihodkov ETS v prihodkovno stran proračuna EU. Nova lastna sredstva morajo upoštevati stopnjo razvoja držav članic, finančne potrebe njihovih gospodarstev po razogljičenju. Proučili smo tudi predlagani mehanizem EU za ogljično prilagoditev na mejah in začasni statistični vir na osnovi bruto poslovnega presežka podjetij, ki se zdita pravičnejša, na podlagi predstavljene analize, od vira na osnovi ETS in sta zato primernejša za nadaljnjo obravnavo.

Hvala lepa.

Najlepša hvala za celovito pojasnitev.

Preden nadaljujemo, bi rad samo pojasnil, da smo že bili priče hitri menjavi, in sicer je kolegica Vonta nadomestila kolega Čebelo.

Sedaj pa odpiram razpravo članic in članov odbora. Želi kdo besedo? Kolega Horvat, dajem vam besedo.

Hvala lepa, gospod predsedujoči.

Najlepša hvala gospe državni sekretarki za plastično predstavitev stališča, da ga razumemo. Razumemo tudi, da je potrebno 750 milijard evrov, kar se je EU nekako zadolžila na kapitalskih trgih, da je treba to enkrat odplačati, da je potrebno najti nove vire. Naš apel seveda gre v tej smeri, da se slovenski pogajalci pogajajo čim boljše, da dodatne obremenitve za Slovenijo oziroma za proračun ne bodo usodne, ker ko gledamo številke, takrat se pravzaprav začne naša skrb.

Tudi mi v Novi Sloveniji razumemo, da so prihodki iz sheme ETS prvenstveno namenjeni našemu domačemu, slovenskemu, če hočete, zelenemu prehodu. Očitno je zdaj ta Emission Trading System postal zelo atraktiven. In tukaj moram podpreti stališče Republike Slovenije, da enostavno Slovenija ne podpre tega predloga, da bi v proračun oziroma da bi se kot novi vir naj določili tudi prihodki iz sheme ETS. Zdaj, če pogledamo še primerjave z drugimi državami in različne scenarije, vidimo, da je breme Slovenije po različnih scenarijih v primerjavi z drugimi državami pravzaprav najvišje, blizu 1,1 % BND. Zdaj pa, če gremo, kot sem že omenil, na številke, se pravi, carine, DDV, potem nereciklirana plastika, poenostavljeno rečeno, to bi nam v proračun naj prineslo, za letošnje leto naj prineslo 390 milijonov, in potem še BND, je skupaj 736. Zdaj pa nova shema, upoštevajoč tudi, mislim, da iz decembra 2020 ima Slovenija še z nekaterimi drugimi državami vezano na nereciklirano odpadno plastično embalažo, ima pavšalnega znižanja za 6,3 milijona. Ali to ostane? To je moje prvo vprašanje. Upam in tako razumem, da to ostane. Kot rečeno, pa je zdaj ta številka, kot jo vidimo v gradivu, namesto tistih 700, skupaj 736 milijonov, zdaj naraste na milijardo 113. Ali ne, ker pa v besedilu berem, da se za Slovenijo sredstva iz BND bi se naj znižala s 346 milijonov na 187 milijonov, kar, če upoštevam milijardo 113 milijonov, gre dejansko za več kot 50 % povišanje, in tu bi nam na nek način morali goreti vsi alarmi. Zdaj, če upoštevam to znižanje BND s 346 na 187, potem pridemo do skupne številke 954 milijonov evrov oziroma povišanje za 30 %, kar je seveda tudi ogromno. In v tem kontekstu bi rad pojasnila oziroma še enkrat apel, da vsekakor to, kar Evropska komisija predlaga, nikakor ne moremo podpreti. Vidim, da mnenje Republike Slovenije oziroma Vlade gre v tej smeri in da bodo najbrž pogajanja v prihodnje še zelo, zelo trda, in upam, da bo tu Slovenija znala zastopati svoje pozicije.

Hvala lepa.

Najlepša hvala za razpravo.

Sedaj pa besedo dajem kolegu Radu Gladku.

Hvala za besedo.

Jaz bi se dotaknil... oziroma mogoče en komentar, bi prosil za komentar državno sekretarko pa enega drugega dela oziroma tukaj v vašem oziroma v mnenju Vlade so navedene ugotovitve španskega predsedstva v poročilu o napredku v mesecu decembru 2023, ki je izpostavilo splošen skepticizem večine držav članic glede novega prilagojenega svežnja NOR, zlasti kar zadeva nov statistični vir lastnih sredstev. Vi ste pač v predstavitvi predstavila, da ta statistični vir je za nas ugoden, ampak kot tukaj berem, se pa bojim, da za določene močnejše države v Evropski uniji pa očitno ni. In tukaj potem lahko naprej beremo, da več delegacij ne vidi dodane vrednosti takšnih novih lastnih sredstev, ker je dejansko ta naziv "nova lastna sredstva" mogoče malo vprašljiv, ker, bom rekel, samo na nek način prelagamo iz košare v košaro. Tako da mogoče malo komentarja, kaj pa lahko mi kot Slovenija, ker, kot sem rekel, očitno so stvari, ki so za nas ugodne, ugodnejše, za nekatere druge države neugodne, in kaj to lahko pomeni oziroma kaj lahko pričakujemo med samimi pogajanji oziroma koliko je Slovenija kot taka, koliko ima možnosti, da to stališče, ki ste ga vi tukaj predstavili, dejansko zagovarja lahko, ampak da ga tudi uveljavi.

Hvala.

Hvala.

Želi še kdo od članov odbora besedo? (Ne.) Želi državna sekretarka pojasniti?

Hvala lepa.

Gospod Horvat, najprej vam. Jaz mislim, da ste se tu zmotili, pa ste gledali Slovaško. Ta milijarda 113 je Slovaška, tako, samo za občutek. Slovenija je dolga leta plačevala v EU na letni ravni približno 400 milijonov evrov, 400 milijonov evrov smo približno plačevali. Potem smo imeli pa svojo kohezijsko ovojnico pa kmetijsko ovojnico in potem je bilo odvisno od dinamike črpanja, koliko smo posamezno leto v bistvu dobili iz Bruslja, ampak smo neto plačnica, tako da to je bilo. Potem je pa šlo, potem so pa na podlagi teh istih virov se naša vplačila v proračun EU s 400 milijonov recimo v letih 2016, 2017, 2018 je bilo vse na ravni 400 milijonov, v letu 2019 smo morali dati 500 milijonov, leta 2020 smo dali 526 milijonov, v letu 2021 600 milijonov, 628, in v letu 2022 že čez 700 milijonov. Se pravi, dejansko smo prišli z nekje letnega 400 milijonov zdaj na 700 milijonov. Kaj je razlog za to? Razlog za to je, da nam enostavno pač... Kot prvo, torej, ključna razlika, ki se je zgodila, je pri carinah. Carina kot lasten vir, je ureditev taka, da kolikor carin pobereš, jih v bistvu daš v Evropo, samo zadržiš za sebe ta manipulativen strošek, ne vem, 20 ali 25 % od vseh pobranih carin in v bistvu to potem imaš kot en tak pass through, da daš v Evropo. Tako da to je tisti glavni razlog. Lani je bilo že pod, lani je bilo nekje pod 700 milijonov, in dejansko ta gro razlika, ki je nastala pri tem plačilu, je dejansko iz naslova, koliko teh carin poberemo. Ne vem, ali to smem naglas reči, kolikor pač tovorov pride tja v Luko Koper, nekih avtov, in tisto potem je bilo prav v letu 2022 tako velik tovor, takrat smo pobrali carine na vse tisto, kot Slovenija smo potem morali toliko več carin plačati, kot tradicionalne lastne vire v Evropo. Tako da ostali viri so relativno, tako kot nam raste BND v primerjavi relativno z drugimi državami, tak delež potem na podlagi tega vira vplačujemo, in isto za DDV. Tako da naši ti deleži so nekaj porasli tudi potem, ko je bil ta nov vir iz naslova reciklirane plastike. Ampak, tako kot ste gledali, verjetno to tabelo iz gradiva, je zdaj dejstvo, če bi se uvedli neki novi viri, mogoče ti trije ali pa dva od teh treh ali pa eden, potem bi se obstoječi viri razbremenili za ta delež, kot bi ga prispevali ti novi viri. In v bistvu, kot ste tudi sami ugotovili, seveda znamo izračunati in smo izračunali, kateri vir nam je manj ugoden, bolj ugoden, ker če se države - to pa že malo tudi v bistvu na gospoda Gladka nanaša -, in če se države ne bodo zmenile, če ne bo nekega konsenza, kaj ja, kaj ne, če ne bo dovolj soglasja za nove vire, potem bomo pač obstali ob obstoječih virih, bo enostavno pač treba iz obstoječih virov zbrati toliko več. Zato, ker ta instrument, ki ga je Evropska komisija uvedla kot odziv, kot političen odziv na korono, je bilo, dejansko ni bilo prvič, da se je Evropska komisija zadolževala, bilo pa je prvič, da se je v taki dimenziji zadolževala, da je to zadolževanje sicer na zelo dolgi rok, da se bodo pač te obveznosti do 2058, mislim, da je treba to vrniti, ampak nekje do leta 2028, ko se bo pač sprejel ta nov dogovor, ko se bo začelo odplačevati te obveznice, je dobro, da se sprejme oziroma ne, da je dobro, je treba sprejeti nov dogovor. Če ne bo konsenza za nove vire, potem bomo ostali pri obstoječih virih, samo da bo ponder enostavno toliko večji, kolikor bo treba poleg redne letne porabe EU proračuna še dati za izplačilo teh obveznic oziroma drugih instrumentov, s katerimi so se zadolževali.

Glede tega, koliko je pa lahko Slovenija uspešna, je pa tako, da se vedno iščejo neke koalicije, vedno imaš večjo možnost za uspeh, če se povežeš z enako mislečimi. Tako da tu bi pa kaj več kot toliko težko povedala. Hvala.

Hvala za dodatna pojasnila.

Odpiram še en krog razprav. Vas pa obveščam, da je bila prva prijavljena kolegica Andreja Živic.

Hvala za besedo in obrazložitev, ki smo jo prejeli na začetku od državne sekretarke. Jaz bi vseeno vprašala, kdo so ti pogajalci, ker sem si tukaj v članku prebrala, da se bo obravnava zakonodajnega svežnja nadaljevala v času belgijskega predsedovanja Svetu EU, predvsem v okviru delovne skupine. Kdo so ti, bom rekla, v delovnih skupinah in koliko se pogajamo, ker vseeno bi rada v bistvu opozorila, da ali mi Evropo spomnimo, da smo imeli poplave, in kakšno je finančno stanje tudi zaradi poplav. Verjetno bi že Fiskalni svet opozarjal, bom rekla, glede na pravila ali sploh na take katastrofalne posledice, kot je bil covid, kot so poplave. Ali sploh kaj Evropa, bom rekla, razmišlja o tem načinu? In zanima me, ali imamo znesek kazni, ki jih je Slovenija morala plačati zaradi ne prenosa direktiv ali zakonodaje v naš slovenski pravni red.