Spoštovani kolegice, kolegi!

Uvodoma naj povem, da bom sejo po pooblastilu predsednika odbora gospoda Breznika kot podpredsednik vodil jaz.

Začenjam 71. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da je zadržan kolega Andrej Hoivik ter, da kolegica Tamara Kozlovič nadomešča kolega Tomaža Laha.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice republike, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta.

Vse navzoče prav lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O DOBROBITI PSOV IN MAČK TER NJIHOVI SLEDLJIVOSTI.

Gradivo k 1. in 2. točki smo prejeli od Vlade 21. 3. 2024 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah EU. Skrajni rok za obravnavo obeh predlogov stališč je danes.

Gradivo k točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot matičnemu delovnemu telesu, slednji ga je obravnaval na seji, na 13. seji 4. 4. 2024 in sprejel mnenje, ki smo ga prejeli.

Za predstavitev predloga uredbe in predloga stališča dajem besedo državnemu sekretarju doktor Germšku, izvoli.

Hvala lepa.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Pred nami je Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dobrobiti psov in mačk ter njihovih sledljivosti. Predlog, ki je del paketa revizije pravil o dobrobiti živali napovedanega zasledovanja ciljev evropskega zelenega dogovora, prinaša skupna pravila glede minimalnih zahtev oziroma standardov za dobrobit živali pri vzreji in reji psov in mačk ter njihovem dajanju na trg Evropske unije. Namen enotnih pravil je zaščita delovanja notranjega trga. V preteklosti je prihajalo do primerov podstandardne vzreje in nezakonite trgovine s psi in mački. S skupnim okvirjem se ureja dobrobit živali za vzrejne obrate, trgovine s hišnimi živalmi in zavetišči v Evropski uniji. Države članice lahko ohranijo strožja pravila za zaščito psov in mačk, pa tudi spremenijo strožja pravila za specifična področja, kot so bivalni pogoji, omejitve pohabljanj, obogatitev okolja ter selekcijskih in vzrejni programi, o čemer morajo države članice obvestiti komisijo.

Slovenija večino odločb, določb, razen nadzora nad vzreditelji, že izvaja na podlagi nacionalne zakonodaje. Predlaga se predhodno obdobje za prilagoditev od tri do sedem let, odvisno od ukrepa. Slovenija pozdravlja namen in cilje predloga uredbe, saj so predlagani ukrepi za krepitev dobrobiti psov in mačk in vzpostavitev sistema sledljivosti v skladu z načelom trajnosti in pričakovanj državljanov Evropske unije.

Prav tako menimo, da je poleg predpisanih minimalnih zahtev za dobrobit psov in mačk ter sledljivosti pomembno orodje ozaveščanja kupcev in kompetence skrbnikov, izpostavljamo pa, da bo treba tekom obravnave nasloviti nekatera odprta vprašanja, med drugim določitve praga za izjeme in tehnične določbe glede oskrbe psov in mačk z vodo in hrano, pogojev nastanitve, zdravja, vedenjskih potreb in bolečih postopkov.

To je na kratko predstavitev našega stališča. Hvala.

Najlepša hvala.

Na 33. seji 2. 4. 2024 je gradivo k 1. in 2. točki obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo ju prejeli.

Za predstavitev mnenja komisije Državnega sveta, k tej točki prosim člana komisije, gospoda Koreneta, izvolite.

Hvala lepa, predsedujoči.

Lepo pozdravljeni vsi prisotni!

Ja, drži, na 33. seji je Komisija obravnavala zadevo. Dopolnilno obrazložitev predlagatelja je podala predstavnica Uprave za varno hrano ter predstavila predlog uredbe in predlog stališča. V razpravi je sodeloval kot zainteresirani tudi državni svetnik Branko Tomažič, predsednik Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je izpostavil pomisleke do predloga uredbe, saj naj bi ta na več mestih bil neusklajen z Zakonom o zaščiti živali, ki velja, ki je veljaven.

Pojasnjeno je bilo, da je predlog uredbe namenjen predvsem državam članicam unije, ki tega področja še nimajo urejenega, ter da so njena določila med drugim odziv na porast nezakonitega trgovanja živali, ker živali niso ustrezno označene in njihova dobrobit ni zagotovljena. Komisiji je bilo pojasnjeno tudi, da glede pogojev zavetišč na ravni Unije še vedno potekajo pogajanja o dogovoru, pri čemer Slovenija sledi temu, da pogoji ne bi bistveno odstopali od teh, ki jih ima urejene na nacionalni ravni.

V skladu z vsem povedanim je nato komisija podprla predlog stališča.

Hvala.

Najlepša hvala.

Odpiram razpravo pri tej točki. Prijavila se je kolegica Rajbenšu.

Izvolite.

Hvala za besedo predsedujoči.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Glede na to, kar sem prebrala, tudi jaz podpiram predlog te uredbe, ki v bistvu govori o dobrobiti psov in pa mačk, ki želi s to uredbo v bistvu vzpostaviti enoten sistem sledljivosti. Zdi se mi predvsem, da je nujnost spremembe te uredbe predvsem zaradi ravno nezakonitega preprodajanja psov in mačk, saj se je v bistvu črni trg na področju izredno razbohotil, predvsem kar se tiče spletne prodaje, ker mislim, da vsi ti uradni rejci ne bodo imeli toliko problemov s temi novimi oziroma s predlogi uredbe, ki bo sedaj nova.

Zdaj, malo, ko sem pogledala na spletu, bom ponazorila nekaj podatkov, kaj sploh pomeni ta črni trg s psi in mački, kaj to sploh pomeni? V bistvu trg preprodaje psov in mačk se uvršča med najhitrejše rastoče črne trge v Evropi, ki ustvarijo cca 1,3 milijarde evrov in pomeni skoraj 60 procentov vseh prodanih in psov in mačk. Zdaj, če ga primerjamo z najdonosnejšimi nezakonitimi trgovinami, je tretji po vrsti, takoj za prodajo drog in pa preprodajo orožja. In našla sem še en podatek, da ustvari celo več prihodkov kot nezakonita preprodaja človeških organov.

Zdaj, očitno je ta posel tako dobičkonosen, da so vključeni v nekaterih državah tudi veterinarji, ki pomagajo seveda tako, da izdajo lažna potrdila o cepljenju, ne vem, rojstvo in tako dalje, potne liste in celo čipe. Zdaj, jaz sem malo potem razmišljala, kakšne so sploh posledice tega črnega trga, torej za psa, za lastnike in pa seveda za celotno družbo in če pogledamo posledice recimo iz vidika psa ali pa tudi mačk, kako živijo, torej živijo v groznih razmerah, v nekih manjših kletkah, da ne bom zdaj vseh zgodb razlagala, ki smo jih že brali, v svojih, ne vem, iztrebkih, parijo se živali, ki so v sorodu, zato prihaja do različnih bolezni.

Kar se tiče posledice z vidika lastnika, se nanaša potem seveda tudi na to, da zaradi omenjenih bolezni, torej teh bolezni, kot so neke deformacije, slab vid, ne vem, fizične deformacije, v bistvu poceni nakup zelo hitro lahko lastnika zelo, zelo drago stane, ker bo imel zelo visoke stroške pri veterinarju, če jih bo sploh lahko, te bolezni, seveda sploh odpravil. Posledica za družbo pa se zopet nanaša, iz tega, kar sem že prej rekla, od samega psa in potem tudi lastnika. Marsikateri lastnik kasneje potem vidi, da se določene zadeve niti ne morejo pozdraviti, mogoče kakšne vedenjske motnje, ki jih imajo in kje pristanejo ti psi? V zavetiščih. In zavetišča, pomeni kaj, zavetišča v bistvu financiramo, torej lokalne skupnosti, država, kar pomeni, da na koncu v bistvu vsi plačujemo rezultate tega nezakonitega kupovanja psov in pa mačk, pa ne smemo pa tudi pozabiti, da se je s tem razrasla tudi, da se je razrasla tudi, - zdaj mi je iz glave padlo - da so pač, da se poveča tudi smrtnost zaradi stekline.

Zdaj, kar se tiče, na same uredbe, v bistvu, ima Slovenija že, kot ste omenili, zelo visoke standarde in kar se tiče same regulacije, ko gre za vzrejo, namestitve, ne vem, ravnanje s psi potem tudi, kje pa šepa? V bistvu šepa pa samo, da je treba zagotoviti nek enoten sistem, kjer bi se pač vsi ti različni, obstoječe informacije, da bi se pač povezali v nek enoten, torej sistem s posebnimi kot, ne vem, posebna aplikacija ali kaj takega.

Sem pa odkrila eno zadevo, to pa je, mislim, da 4. člen, ko ste govorili o izjemah, o izjemah, ko gre za registracijo in identifikacijo teh živali, predvsem za manjše vzrejne obrate in pa zavetišča, kjer pač, kjer ste navedli, da v bistvu bi naj se tukaj, da bi se naj v bistvu pri teh dveh zadevah bi naj šlo za izjeme, torej, da ne bi bilo potrebno jih registrirati in identificirati, saj, ampak sem tudi sama mnenja, da bi potem šlo lahko to za nelojalno konkurenco.

Zdaj moje vprašanje je tukaj, kakšne pa so sploh možnosti, da se to sploh vzame iz tega, da ne bi prihajalo do nelojalne konkurence?

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Preden besedo naprej, še obvestilo o opravičilu, kolega predsednika Franca Breznika.

Naprej beseda, kolega Miro Gregorič.

Izvoli.

Hvala, predsedujoči.

Hvala za predstavitev te nove uredbe.

Jaz imam vprašanje. V nekaterih državah so žal še vedno potepuški psi in mačke, pa me zanima, če ta uredba pokriva to in kako? In drugo, bi pa se samo navezal na to, kar je kolegica Rajbenšu že povedala. Jaz tudi ne vem, zakaj imamo izjeme, na primer za vzrejne obrate, kakor tu piše, ki imajo tri psice ali pa tri mačke, dva legla na leto in za te to ne velja. Tega jaz ne razumem, pa bi prosil malo pojasnila.

Hvala.

Hvala lepa.

Kolega Gladek, izvoli.

Ja, hvala lepa za besedo.

Dovolite, da se še jaz malo oglasim na to temo oziroma mogoče ta razlaga državnega sekretarja je bila tako zelo, zelo, zelo splošna no, je pa stvar zdaj, ko to malo bereš, potegne neke stvari za sabo oziroma tako bom rekel no. Mene zdaj, pa verjamem, da je pač, podatek drži. Naj povem, da sem tudi sam lastnik psa, pa recimo, da imam, da imam nek odnos do vsega skupaj. Mene je ta podatek presenetil, da se približno 60 procentov lastnikov psov in mačk kupi svojo hišno žival, žival preko interneta in da je v Evropi 75 spletnih platform, ki pač posredujejo pri prodaji.

Zdaj, jaz sem, bi rekel, stvari nekako dojemal, da v Evropski uniji oziroma tako, ločil bi mogoče mačke pa pse, no. Zdaj, kar se psov tiče, se mi zdi, da zakonodaja ali pa neka odgovornost, zdaj, če govorim s te lastniške, lastniške strani, je že do zdaj dokaj urejena. Psi načeloma, mislim, morajo biti čipirani, moraš ga redno k veterinarju voziti, cepiti in tako naprej, ima svoj karton in tako naprej. Tako, da mene že zdaj čudi, pa po drugi strani žalosti, ko gledaš občasno neke novice, ko v nekih bom rekel, ne, ne nespodobnih razmerah za živali vozijo neke mladiče okoli in jih potem prodajajo.

Tako, da jaz mislim, da tukaj v prvi, v prvi fazi očitno v Evropski uniji nam še veliko manjka, kar se tiče ozaveščanja. Tako, da jaz osebno nikoli ne bi kupil psa, govorim o psih, bi rekel, z neznanim poreklom oziroma z neznano zgodovino, ker če kaj, imaš lahko potem oziroma je ta pes lahko zelo velika verjetnost, da bo imel kakšne zdravstvene težave, tako kot je kolegica Rajbenšu omenila, če ni znanega izvora oziroma znanega rodovnika, imaš lahko zelo veliko, mislim, ima žival lahko zelo velike težave, pa posledično tudi lastnik, ker če ne drugega, se na žival običajno navežeš in če se ta življenjska doba hitro konča, tudi lastniku ni ravno, ravno lepo.

Tako, da me s tega vidika to čudi, da se že zdaj ta trgovina, kljub obveznostim lastnika, da se, da prihaja do nekih, bom rekel, lukenj, oziroma, da se te stvari sploh, sploh lahko dogajajo, kajne? Tako da zdaj to je ena stvar.

Zdaj, kar se pa tiče mačk, sem pa jaz tukaj malo skeptičen, no. Ja, tukaj je sicer veliko govora o pač podjetjih ali pa posameznih, ki se z vzrejo ukvarjajo, ampak mačka kot taka je malo drugačen, drugačna, drugačen način življenja ima, no, tako da je, bom rekel, dosti samosvoja, no, tako da ta nadzor pri mačkah je po moje mnogo bolj težji kot pri psih, a ne. Tako da mogoče malo par, par vprašanj, mislim, malo bolj, če lahko malo pojasnite ta načrt oziroma kaj naj bi pa ta del pri ravnanju oziroma pri skrbi za mačke pomenil, pomenil dolgoročno. Zdaj tukaj me je tudi zmotilo, mislim, da je to tudi kolega Gregorič omenil, obveznost za fizične pravne osebe, ki dobavljajo pse ali mačke v Uniji, da so živali opremljene z mikročipom in registrirane, ne nalaga take obveznosti fizičnim osebam, ki občasno dobavljajo pse. Zdaj kje je zdaj ta meja, kaj je občasno? Zdaj, saj veste, psica ima recimo enkrat na leto leglo - kaj je zdaj to občasno pa kaj je, kaj je trajno. Pa tudi mogoče me je zmotilo, nekje sem, nisem si zdaj zacahnal, ampak mislim, da sem nekje zasledil, da tudi recimo, če se, če se te živali uporablja za znanstvene namene, da ta pogoj ni obvezen. Zdaj, to za znanstvene namene se mi zdi, da je tudi en tak tanek led, kar se tiče, kar se tiče ravnanja z živalmi, tako da tudi tukaj po moje ne bi bilo nič narobe, če že, če ima že neka, neka fizična oseba to obveznost, zakaj pa potem, če pa v znanstvene namene pa, pa ni te sledljivosti, no. Tako da tukaj po moje ali pa mogoče vaše mnenje ali pa vaša razlaga glede tega, zakaj je tukaj ta izjema.

Toliko, hvala.