Lepo pozdravljeni! Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam. Pričenjamo 25. sejo Odbora za pravosodje.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: doktor Vida Čadonič Špelič in poslanec Andrej Hoivik, magistro Andrejo Živic nadomešča doktor Mirjam Bon Klanjšček in magistro Andrejo Kert nadomešča poslanec Bojan Čebela ter poslanko magistro Meiro Hot nadomešča poslanec Jonas Žnidaršič.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREKRŠKIH, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 75. seji dne 1. 3. 2024 na predlog predlagatelja zakona sklenil, da se predlog obravnava po skrajšanem postopku. Kot gradivo imamo na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev, mnenje Sodnega sveta ter dopis Skupnosti občin Slovenije. K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni Ministrstvo za pravosodje, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, Sodni svet, Državnotožilski svet, ki je svojo udeležbo opravičil, Vrhovno sodišče in Vrhovno državno tožilstvo. Amandmaji v poslovniškem roku niso bili vloženi.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih združi, v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo nato glasovali o vseh členih skupaj. Če se strinjamo.

Besedo dajem vabljenim na sejo, najprej predstavnici predlagatelja predloga zakona, da poda dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona. Torej, državna sekretarka, magistra Andreja Kokalj, izvolite besedo.

Hvala lepa, spoštovana predsednica.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Po osmih letih je v obravnavi v Državnem zboru spet novela zakona o prekrških, kar je od reforme prekrškovnega prava v letu 2003 najdaljše obdobje, ko zakon ni bil noveliran. V tem času je v Zakon o prekrških poseglo le Ustavno sodišče Republike Slovenije, posledica teh posegov pa je danes tu pred nami novela Zakona o prekrških, ki predvsem uresničuje tri odločbe Ustavnega sodišča. Odločili smo se, da se zakon najprej uskladi z odločbami Ustavnega sodišča, nato pa pristopimo k pripravi večje novele Zakona o prekrških, v sklopu katere bodo naslovljeni vsi predlogi za spremembe in dopolnitve, ki smo jih na Ministrstvu za pravosodje prejeli od leta 2016 dalje. Kot že rečeno, predlog zakona, ki ga danes obravnavate, uresničuje tri odločbe Ustavnega sodišča, pri čemer je pomembno to, da rešitve v predlogu zakona ne odstopajo od rešitev, ki jih je za prehodno obdobje določilo že Ustavno sodišče samo. Naveden je tudi razlog, zakaj je Vlada predlagala sprejem zakona po skrajšanem zakonodajnem postopku. V predlogu zakona so predlagane naslednje vsebinske rešitve. Prvič, določa se rok za novo odločitev, če je bila prekrškovna odločba razveljavljena v postopku z izrednim pravnim sredstvom ali ustavno pritožbo. Predlagani rok za novo odločanje je dve leti. Ureja se pravica do pritožbe zoper sodbo v postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo. Prav tako se določa dodatni rok za pritožbo zoper sklep o pridržanju na način, da bo pritožbo zoper sklep o pridržanju po predlogu zakona mogoče vložiti še dva dni po prenehanju pridržanja, poleg navedenega pa predlog zakona z vidika izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice ureja tudi institut zahteve za varstvo zakonitosti. Po predlogu zakona bo v zamejenem obsegu omogočeno, da zahtevo za varstvo zakonitosti poleg vrhovnega državnega tožilca v treh mesecih od dokončnosti odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice vloži tudi storilec prekrška ali njegov zagovornik. Veseli nas, da je v zvezi s predlogom zakona zakonodajnopravna služba Državnega zbora podala mnenje brez pripomb. Predlagatelj na tem mestu podaja soglasje za odpravo nomotehničnega posega v besedilo predloga zakona pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije, s katerim bo odpravljena manjša slovnična nedoslednost. Prav tako Državni svet Republike Slovenije je predlog zakona podprl soglasno, odzvala pa sta se tudi Sodni svet in Skupnost občin Slovenije. Sodni svet meni, da deloma odpravljena zamejenost zahteve za varstvo zakonitosti lahko vodi v preobremenitev Vrhovnega sodišča in predlaga drugačno vrsto zamejenosti navedenega izrednega pravnega sredstva. V zvezi s tem pojasnjujemo, da predlagana rešitev po našem mnenju ne bo imela posebnega učinka na pripad Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Evropsko sodišče za človekove pravice je namreč od osamosvojitve Republike Slovenije do danes obravnavalo le devet prekrškovnih zadev. Zato menimo, da je bojazen Sodnega sveta odveč. Skupnost občin Slovenije pa je podala predlog za spremembo devetega odstavka 17. člena Zakona o prekrških, ki pa sicer ni predmet urejanja. V tej noveli zakona predlagajo, da bi globa za prekršek pripadla samoupravni lokalni skupnosti tudi v primeru, če samoupravnalna skupnost na pristojno sodišče vloži obdolžilni predlog, o izvršitvi prekrška pa v sodnem postopku odloči sodišče. Kot že rečeno, predlog Skupnosti občin Slovenije bo proučen v sklopu priprave prej omenjene večje novele Zakona o prekrških.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! S predlogom zakona se širijo pravice fizičnih in pravnih oseb na področju prekrškovnega prava, vendar brez finančnih posledic za proračun Republike Slovenije. Predlog zakona na področju prekrškovnega prava praktično ne prinaša novosti, ki bi spremenile dosedanje poslovanje prekrškovnih organov oziroma sodišč, zato predlagam, da odbor sprejme besedilo predloga zakona.

Hvala lepa.

Hvala lepa. Sedaj pa morda želi besedo... Se opravičujem, najprej gospa državna svetnica, izvolite. Prosim, gospa Bojana Potočan, izvolite.

Hvala lepa, predsedujoča, za besedo.

Torej, tokrat bom kratka z naše strani, kot je bilo že rečeno, je bil predlog podprt, nismo imeli pripomb na samo besedilo. In glede na to, da gre bolj za uskladitev z določbami Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice se je razprava dotaknila tudi morebitnih drugih sprememb, ki bodo v nadaljevanju predlagane, v okviru delovne skupine se bo to usklajevalo, in kot nam je bilo rečeno, naj bi bilo to v roku enega leta, tako da takrat verjetno kaj več vsebinskega.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Sedaj pa mogoče želi besedo magister Emil Zakonjšek, predstavnik Sodnega sveta.

Ja, pozdravljeni!

Najprej bi rad opozoril, da je mogoče to naše stališče, ki je vsebovano v sklepu 55. seje Sodnega sveta, najmanj, preskopo, pa mogoče res premalo konkretizirano. Na kaj smo hoteli mi opozoriti? Prekrškovni postopek se v bistvu spreminja v kazenski postopek in namen prekrškovnega postopka je, za manj težka dejanja naj bi bil hiter in enostaven, z vsako spremembo se pa dodatno komplicira oziroma dodaja neke obveznosti, tako da ta postopek dejansko kaj bistveno se ne razlikuje. Konkretno tudi ta sprememba, ki sledi pač ustavni odločbi, ustavno odločbo je treba spoštovati, ali se strinjamo z njo ali ne, bo povečalo obseg dela sodišč, ker bo zdaj dovoljena pritožba zoper sodbo v prekrškovem postopku, poleg tega pa še podaljšanje rok za pritožbo. To pač bo obremenitev sicer prvostopnih sodišč. Sodni svet se zaveda, da je pač ta možnost zahteve za varstvo zakonitosti zamejena in da veliko teh primerov ne bo v praksi, pa je vprašanje, če bo res tako. Ker je možnost, da bo vsak, ki bo imel približno enakovrsten primer, poskušal vsaj z zahtevo za varstvo zakonitosti doseči spremembo, spremembo odločbe, čeprav v zakonu je zapisano, naj bi se to nanašalo samo na tisto konkretno pravnomočno odločbo. Mogoče z vidika te večje spremembe pa je ta dodatek, da bi bilo treba razmisliti, ali je sploh nujno, da je v prekršenem postopku inštitut zahteve za varstvo zakonitosti. Mogoče bi bilo to primerno, da se za omejitev za nekatere prekrške ali po vsebini ali po sankciji vemo, nekateri prekrški, recimo, če gre za konkurenčno pravo ali pa carinski prekrški, so zagrožene izjemno visoke denarne kazni in mogoče bi lahko v teh primerih bila dovoljena zahteva za varstvo zakonitosti, vprašanje pa je, ali v vseh ostalih številnih enostavnih zadevah res nujno, da imamo tudi zahtevo za varstvo zakonitosti, ampak to je bolj nekako z vidika te priprave nove novele, obsežnejše novele Zakona o prekrških. To smo želeli opozoriti, čim pride neka sprememba zakona, nov zakon, se povečuje pristojnost sodišč, nihče pa ne pomisli, kaj je to za učinkovitost dela sodišč in obremenitev sodišč. To pomeni, tega se ponavadi ne navaja v tem predlogu, kaj bo to za sodišče pomenilo. Napiše se, da ne bo novih finančnih bremen, ampak kaj pa za sodišče pomeni, pa se ne razmišlja prav veliko.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Sedaj pa dajem besedo gospe Katjuši Čeferin, predstavnici Vrhovnega državnega tožilstva. Izvolite, prosim.

Najlepša hvala, gospa predsednica.

Spoštovani, spoštovane poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni!

Torej, mi smo zelo veseli, ker so bile naše pripombe, ki smo jih imeli v prvem krogu usklajevanj na prvi predlog v celoti upoštevane, tako da pravzaprav potem na drugi predlog mi pripomb nismo imeli, tudi ne do tega, da se uvaja možnost vložitve zahteve za varstvo zakonitosti s strani pritožnika oziroma storilca prekrška in njegovega zagovornika. To seveda zato, ker to pravzaprav za nas pomeni razbremenitev, če tako pogledamo, ne tako kot za sodišče. Bi pa samo povedala še to, da ko smo bili z Ministrstva za pravosodje povprašani tudi, kako postopamo v primeru, kadar je bila ugotovljena na Evropskem sodišču za človekove pravice neka kršitev, smo v našem odgovoru poudarili, kakšna je vloga vrhovnega državnega tožilca v tem postopku in kakšen je namen zahteve za varstvo zakonitosti. In to ni poprava nekih morebitnih individualnih krivic, do katerih je prišlo s kršitvijo na nižjih stopnjah, ampak da se zahteva za varstvo zakonitosti vlaga v javnem interesu, torej tam, kjer gre za hude kršitve in kjer je potrebno poenotenje sodne prakse. Samo to bi pač dodala, glede na izvajanje mojega predhodnika.

Hvala.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo. Dajem besedo članicam in članom odbora. Kdo, prosim, se prijavlja k besedi? Lucija Tacer, izvolite , prosim.

Hvala, predsednica za besedo.

Najprej bi rekla, če Zakonodajno-pravna služba nima pripomb, je to res znak, da je nekaj dodelano, ker vemo, da tu v Državnem zboru se to zelo redko zgodi. Tako da s tega vidika pač pozdravljam predlog, ki ga je ministrstvo pripravilo. Vesela sem tudi, da izpolnjuje tri odločbe Ustavnega sodišča. Cilj je, da teh implementiramo čim več in s tem krepimo položaj naših neodvisnih institucij. Poleg tega uveljavlja tudi odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice. Tako da tukaj res gre za materijo, kjer ni vredno polemizirati, ampak mislim, da je vseeno dobro izpostaviti takrat, ko je dobro delo narejeno, in včasih se premalokrat spomnimo in izpostavljamo takšne primere. Zakon bom seveda z veseljem podprla.

Hvala.