Najlepša hvala, predsednica. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Dovolite mi, da na kratko podam obrazložitev k Predlogu Energetskega zakona EZ-2 Vlada je na začetku decembra lani določila besedilo predloga zakona in ga poslala Državnemu zboru v obravnavo po rednem zakonodajnem postopku. EZ-2 celovito prenavlja trenutno veljaven za ENA in prilagaja obstoječi pravni okvir na področju energetike na izzive zelenega prehoda. Predlog zakona ureja številna področja, upravljanja energetske politike, tako na državni kot lokalni ravni, energetskega regulatorja, energetsko infrastrukturo, energetsko inšpekcijo, dodeljevanje spodbud za naložbe, upravljanje kapitalskih naložb v pristojnosti Vlade, krizne razmere na področju energetske oskrbe, začasno kontrolo cen energije in podobno, gre za kompleksen in obsežen zakon, ki ima skoraj 200 členov. Ker je od splošne razprave minilo že kar nekaj časa, naj ponovim nekaj izpostavljenih rešitev, ki jih zakon prinaša za državljane. Prvič, digitalizacija in poenostavitev dodeljevanja subvencij ministrstva ali centra za podpore.

Drugič, vzpostavitev pravne podlage in istočasno tudi poenostavljeni postopki za črpanje dela Sklada za pravičen prehod, ki ga namenjamo za revitalizacijo energetske lokacije na TEŠ in Zasavju ter modernizacijskega sklada, hkrati pa bo prvič omogočeno komplementarno financiranje projektov za zeleni prehod, ki so na primer uspešni na razpisih EU. Prenovljen je tudi koncept načrtovanja razogljičenja na lokalni ravni, občine bodo morale pripraviti in sprejeti načrte za opuščanje rabe fosilnih goriv za ogrevanje, sprejeti bodo morale cilje na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, načrtovati in dopustiti bodo morale energetske skupnosti za obvladovanje energetske revščine na svojem območju, lokalni energetski koncepti bodo digitalizirani, da bo lažje spremljati napredek.

Prvič in popolnoma na novo se v sistemski zakonodaji uvaja tudi pravna podlaga za začasno kontrolo cen elektrike, plina in toplote, če pride do večjih nihanj na trgu, da ne bo več potrebno sprejemati interventnih predpisov v takih primerih.

In petič, pomembne so novosti pri energetski infrastrukturi, ki omogočajo poenostavitev gradnje in vzdrževanja nujno potrebne javne gospodarske javne infrastrukture. Ukrepi v poglavju o energetski infrastrukturi bodo bistveno pripomogli, ne samo pri pospešenih investicijah v elektroenergetsko omrežje, ampak tudi pri boljšem ukrepanju v primeru naravnih nesreč, če bi prišlo do uničenja javne infrastrukture, kot smo to videli lani. Kljub številnim in kompleksnim vsebinam zakona je bilo v ospredju javne razprave pretežno le en člen, to je člen o prednostni rabi virov in energentov. Kot že večkrat ponovljeno, Vlada podpira umik določbe, ki omejuje rabo trdnih in tekočih goriv v novogradnjah v strnjenih naseljih iz tega člena. Razumemo, da ostaja še naprej nekaj nasprotovanj zainteresiranih gospodarskih skupin okrog določb, ki urejajo zemeljski plin, pa mi v zvezi s tem dovolite nekaj dodatnih pojasnil. Z določbami o prednostni rabi virov energije in energentov želimo spodbujati procese razogljičenja na lokalni ravni skozi spodbujanje obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti v stavbah in napravah. To bo pomembno vplivalo na zmanjšanje onesnaževanja, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in predvsem na našo odvisnost od uvoza fosilnih goriv. Člen daje pomemben politični signal, da želimo stran od fosilnih goriv tudi pri sistemih ogrevanja na lokalni ravni, kar je pač en košček v mozaiku zelenega prehoda. Hkrati je pa tudi zelo pomembno prepoznati postopnost in usmerjevalno naravo vsebine člena. Nobena določba ne prinaša ostrih rezov ali posegov, pač pa le in samo usmerja pripravo prihodnjih lokalnih energetskih konceptov. Na tem mestu bi želela ponovno poudariti, da predlog EZ-2 v ničemer ne posega v obstoječe kurilne naprave ali v obstoječe pravice. Včeraj so se v medijih spet pojavljale zavajajoče trditve, da bodo zaradi zakona ljudje ostali brez ogrevanja in podobno. Ostro zavračam takšno strašenje. Določbe EZ-2, ki urejajo prepoved projektiranja in gradnje kotla na zemeljski plin, se namreč nanašajo samo na nove stanovanjske stavbe, za katere se bo vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja vložila šele mesece po uveljavitvi zakona. Kdor danes še ni zgradil hiše, pa bi mogoče čez dve leti, da mu ta zakon onemogoča ogrevanje, ker ne bo mogel graditi plinskega kotla in bo baje ostal na mrzlem. Lepo vas prosim! Ne pustimo se tako lahko zavesti plehkemu populizmu. Presenetljivo je tudi, da nas v isti sapi o tem, kako je ta zakon škodljiv za ljudi, ti isti interesni lobiji preprečujejo, češ, prepovedi so nesmiselne, ker je tako malo uporabnikov. Ja, zakaj pa je potem to tako moteče? Ali si naše plinsko gospodarstvo res obeta poslovno rast iz naslova ogrevanja individualnih gospodinjstev z zemeljskim plinom, po tem, ko so plinske kotle že omejile in prepovedale številne evropske države, po tem, ko je evropska taksonomija temu zelo jasno rekla ne? Po tem, ko je trend zmanjševanja in pravne zaveze opuščanja rabe zemeljskega plina za ogrevanje stavb najkasneje v 20 letih že sprejet, po tem, ko smo še ne dve leti nazaj se spraševali, kje bomo dobili plin? Potem se bojim, da ima napačno poslovno strategijo. Še enkrat poudarjam, da nikomur ne bo treba zamenjati peči, če tega sam ne bo želel. Zgolj in samo pri graditvi nove stanovanjske stavbe, projektiranje in gradnjo kotlov na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin ne bo več dovoljen, razen v izjemnih primerih, ki jih ta zakon tudi jasno dopušča, a v prihodnosti zemeljski plin pri ogrevanju stavb nima več mesta. In tudi tukaj moram omeniti še naslednje, da je kurilno olje za novogradnje prepovedano že od leta 2021, pa v emisijskem faktorju ni drastične razlike glede na zemeljski plin. Da s tem Vlada izpolnjuje lastno koalicijsko zavezo, pa tudi zavezo, ki jo je Evropski komisiji dala prejšnja Vlada, in sicer, da bo v letu 2024 Republika Slovenija prepovedala rabo fosilnih goriv za ogrevanje stavb. Da se s tem Slovenija pridružuje številnim drugim evropskim državam, ki so ta korak, torej prepoved gradnje plinskih plotov v novogradnje, že naredile, hkrati pa sledi tudi priporočilo mednarodne Agencije za energijo, ki je to državam članicam predlagala že leta 2021. S tem Vlada tudi ščiti svoje državljane, saj se v naslednjem desetletju pričakuje dvig končnih cen ogrevanja iz naslova izrivanja fosilnih goriv iz ogrevalnih sistemov skozi dvige dajatev, predvsem emisijskih kuponov. Vemo pa, da je življenjska doba takih kotlov vsaj 15 let. S tem Vlada svojim državljanom daje tudi jasno vizijo zelenega prehoda in popolnega razogljičenja najkasneje v naslednjih 25 letih, kamor seveda sodi tudi popolna opustitev rabe zemeljskega plina za ogrevanje stavb. Neodgovorno bi bilo danes zanikati trend, ki je jasen. Neodgovorno bi bilo danes delovati proti političnim zavezam, ki so bile dane v preteklosti. Neodgovorno bi bilo danes ne omejevati fosilna goriva, če vemo, da je to kritičnega pomena za naš razvoj. Sestavni del zakona v tem členu, ki daje lokalnim skupnostim usmeritve in kako naj načrtujejo rabo energije v prostoru, so tudi nova pravila glede plinskih koncesij. Ker država zaradi uvozne odvisnosti in opuščanja rabe fosilnih goriv ne želi spodbujati ali širiti rabe zemeljskega plina na ogrevanje, bo lokalnim skupnostim le izjemoma dovoljeno podeljevati nove koncesije, in sicer, kadar se bo načrtovalo priključevanje plina obnovljivega izvora. S tem želimo preko zakonodajnih usmeritev, poleg spodbujevalnih, ki včasih niso dovolj, če imaš opravka z močnimi interesi, na drugi strani uvesti podporo domači proizvodnji bioplinov. V primeru obstoječih koncesij pa zakon podaja pogoje za podaljšanje koncesij, ki so oblikovani na način, da ne vplivajo na obveznosti, ki izhajajo iz katerihkoli drugih zakonov. Te bo seveda potrebno še vedno spoštovati. To so le dopolnilna zahteva in je oblikovana tudi na način, da oskrba obstoječih odjemalcev nikakor ne bo ogrožena. Neko časovno omejeno podaljševanje koncesij je predvsem signal in motivacija za občine in distributerje, da se aktivno vključijo v pripravo plinskih sistemov in virov za distribucijo obnovljivih plinov, ravno zato, ker menimo, da je smiselno izkoristiti že zgrajen plinski sistem, ki lahko pozimi bistveno razbremeni električni sistem. Še enkrat poudarjam, da predlog EZ-2 nikakor ne omejuje rabe zemeljskega plina pri obstoječih uporabnikih. Ko pa pride do izteka nekega koncesijskega obdobja, kar pomeni, da si je koncesionar investicijo že v celoti poplačal, potem je edino prav, da je morebitno podaljšanje podvrženo neki strokovni in politični presoji v danem času in prostoru, tudi z vidika, ali so na voljo boljše alternative in se omogoča in dopušča integracijo uporabe ozelenitve plinskega sistema in zelenih bioplinov, ki so v njem na voljo. In to je tudi osnovni namen in jedro člena, ki to v zakonu ureja. Seveda se mora to smiselno uporabljati tako za koncesionarje kot za javna podjetja, ki izvaja izbirno gospodarsko javno službo. Zakon daje odjemalcem zemeljskega plina tudi pravico, da se ne priključijo na sistem za distribucijo zemeljskega plina, če dokazujejo, da se bodo ogrevali na obnovljive vire energije. To je že pravica, ki jo imajo ljudje po veljavnem, tako imenovanem interventnem zakonu, a ker ta naslednje leto poteče, je potrebno to pravico urediti sistemsko. Spoštovani, dovolite mi še nekaj dodatnih kratkih pojasnil pristojnega ministrstva k mnenju Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora v delu, ki se nanaša na energetsko infrastrukturo, torej členi 108., 116. do 118., 122., poglavje med drugim opredeljuje objekte, naprave in omrežja, ki sestavljajo energetsko infrastrukturo. Splošna opredelitev infrastrukture je v bistvenih sestavinah enaka, kot je bila v dosedanjem energetskem zakonu, vendar je potrebno opozoriti, da je opredelitev infrastrukture širša kot je opredelitev gospodarske javne infrastrukture po ZUREP-3, saj vključuje tudi objekte in naprave, potrebne za izvajanje dejavnosti, ki niso gospodarska javna služba. To je že obstoječa ureditev, poudarjam, in ta zakon omenjenega področja ne ureja bistveno drugače, kot je bilo že urejeno do sedaj. V členih o gradnji in vzdrževanju se urejajo tudi nekateri odstopi od Zakona o gozdovih in zakona o finančni upravi, ki bodo na podlagi mnenja ZPS tudi bolj restriktivno urejeni. V členih, ki urejajo javno korist in razlastitev, se pravice razlastitvenih upravičencev, države in občine celo ožajo v primeru z veljavnim zakonom. Je pa to, kar je v predlogu zakona absolutno nujno in minimalno potrebno za doseganje ciljev države in javne koristi, ne samo na področju energetike, ampak tudi na področju javnega zdravja in javne varnosti. V členih, ki urejajo razlastitve in omejitve lastninske pravice, so predlagane izboljšave nujno potrebne, zaradi primerov napačnega tolmačenja členov obstoječega zakona, dolgotrajnih postopkov reševanja sporov na terenu, ki v nekih vsebinah terjajo tudi odstop od ZUREP-3 ter tudi zapletov, na primer pri vročanju pošiljk. Verjamemo, da z manjšimi izboljšavami zakonov omogočamo izboljšanje okolja za bolj učinkovito delovanje investitorjev brez prekomejnega omejevanja ali poseganja v pravice lastnikov. Dodatno želim odgovoriti na mnenje ZPS tudi glede načela legalitete v 133. členu kjer ZPS opozarja, da merila in pogoji za izbor naložb, ki bodo upravičene do financiranja niso urejeni niti okvirno. Temveč je ureditev v celoti prepuščena podzakonskemu urejanju. Podobno mnenje ZPS zavzame tudi pri členu 139. Kot je že pojasnjeno v obrazložitvi členov, gre tukaj za postopkovne določbe, ki se ne nanašajo na izvajanje konkretnega programa, temveč so generalne postopkovne določbe, ki pomenijo odstop od sistemske pravne ureditve oziroma splošnega upravnega postopka in se bodo uporabljale za izvajanje različnih programov na področju obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije. Nova postopkovna pravila se lahko uporabijo zgolj, kadar gre za ukrepe v spodbujanje OVE in URE ter s tem povezanih naložb, medtem ko so pogoji in merila za dodeljevanje spodbud vsakokrat opredeljeni skladno z izvajanjem nekega določenega programskega okvirja in se razlikujejo glede na vir sredstev, bodisi gre za sredstva za podpore, bodisi gre za evropska sredstva bodisi gre za podnebni sklad in podobno. Zaradi raznolikosti in kompleksnosti postopkov dodeljevanja različnih finančnih spodbud, ki jih naslavljamo 136. in 137. členu predloga zakona in morebitnih specifik, ki se lahko pojavijo v teh postopkih, je dodeljevalcev finančnih spodbud potrebno dopustiti, da na ravni posameznega ukrepa ali kjer je relevantno celo na ravni posamezne naložbe znotraj nekega ukrepa podrobneje predpiše obliko spodbud, torej ali gre za subvencijo ali gre za posojilo ali gre za naložbeni transfer, način dodelitve teh spodbud, kar je že opredeljeno v 140. členu predloga zakona in uvede dodatne pogoje in merila za njihovo dodelitev, upravičence vrste upravičenih stroškov, najvišji delež sofinanciranja, ker so različni ukrepi ob upoštevanju različnih pravil državne pomoči raznoliki navedeni elementi postopkov dodeljevanja spodbud in podlag za določitev teh elementov se lahko v krajšem časovnem obdobju večkrat spremenijo, torej večkrat letno spremenijo. Zato lahko pride do situacije, ko v zakonu predpisani elementi ne bi bili več ustrezni za cilj, ki ga zasledujemo, oziroma bi zahtevali nenehno spremembo predpisa. Finančne spodbude iz 136. in 137. člena predloga zakona se financirajo iz različnih virov financiranja. Včasih gre tudi za kombinacijo sredstev financiranja, pri tem pa je potrebno upoštevati različne evropske in nacionalne predpise, različne programske dokumente, ki veljajo za nek specifični vir. Navedene elemente določa oziroma so podlaga za financiranje s sredstvi posameznega vira financiranja. Dodatno pojasnjujemo, da lahko dodatni pogoji in merila izhajajo tudi iz pravil in postopkov, ki so določeni s predpisi, ki veljajo na primer za dodeljevanje spodbud iz sredstev kohezijske politike ali iz sklada za okrevanje in odpornost. Zaradi kompleksnosti teh podlag in izhodišč je smiselno in učinkovito, da se dodatna merila in pogoji opredelijo v okviru posameznega postopka dodeljevanja spodbud, torej nekega razpisa za namen, cilj in specifičnih ukrepov, ki so predmet finančnih spodbud, ne pa v zakonu.

Spoštovani poslanci, spoštovane poslanke, verjamem, da bo danes še priložnost odgovarjati na številne določbe oziroma predloge zakona, ki verjetno bo v ospredju osrednja tema današnjega odbora plin. Spoštovani, verjamem tudi, da sprejem novega zakona prinaša številne neposredne koristi za državljanke in državljane ter za podjetja. Njegova obravnava v Državnem zboru pa je kljub temu dolgotrajna. Verjamem da do danes skozi vložene amandmaje dobi prenovljeno podobo za čimprejšnji dokončni sprejem. Hvala.

Hvala za besedo, gospa predsednica. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika in pripravila pisno mnenje, ki ga bom samo na kratko povzela. Do naših pripomb se je pa ravnokar že opredelila tudi gospa državna sekretarka v svoji uvodni predstavitvi.

Velik del pripomb iz našega mnenja se nanaša na 22. člen. Pripombe se nanašajo tako na ustavno skladnost nekaterih rešitev kot na pravno sistemsko skladnost. Ker je v tem členu zajeta ureditev več različnih vsebin, naših pripomb ne bi podrobneje razlaga razlagala, saj so v mnenju navedene k vsakemu odstavku posebej. V zvezi z več členi smo opozorili na to, da odstopajo od drugih, tudi sistemskih zakonov, kar načenja predvidljivost in pravno varnost ter je lahko sporno z vidika načela enakosti pred zakonom, zato morajo biti odstopi strogo omejeni in izčrpno utemeljeni.

V zvezi z ustavnim načelom legalitete smo opozorili, da mora pooblastilo za izdajo podzakonskih aktov obsegati tudi potrebna merila, kriterije oziroma pogoje, saj morajo biti temeljni elementi glede določene vsebine urejeni v zakonu, v podzakonskih predpisih lahko le konkretizira. Opozorili smo tudi na potrebo po večji jasnosti in določnosti ter na spoštovanje načela pravne varnosti oziroma varstva zaupanja v pravo, torej na vse vidike načela pravne države. V zvezi z določbami o razlastitvi in omejitvi lastninske pravice smo opozorili, da je pri oceni o ustavni dopustnosti razlastitve treba upoštevati da so možni razlastitveni nameni, s katerimi se utemeljuje obstoj javne koristi za razlastitev, praviloma nanašajo na javno infrastrukturo oziroma javne investicije, pri katerih je javni interes že po naravi stvari poudarjeno izražen in neposredno razviden. S predlogom zakona pa se dodaja tudi objekte in zemljišča, ki so potrebni za proizvodnjo električne energije, priključek do objektov za proizvodnjo in shranjevanje električne energije z določeno inštalirano močjo. Zato je treba oceniti, ali obstaja zadostna, jasna in realna javna potreba za razlastitev, ali je razlastitev nujna in ali pomen javne koristi odtehta poseg v lastninsko pravico. V zvezi z javno koristjo smo opozorili tudi, da se s predlogom zakona kot razlastitvene upravičence dodaja tudi pravne osebe zasebnega prava, glede katerih pa ni jasno, kako lahko varujejo javno korist. Hvala.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim! Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podprla vladni predlog Energetskega zakona. Ob njegovi obravnavi se je seznanila s pisnimi stališči reprezentativnih združenj občin, posameznih občin ter kmetijskih in gospodarskih interesnih združenj, ki so bila posredovana Državnemu zboru. Na sami seji pa sta stališča dodatno pojasnila predstavnika Gospodarskega interesnega združenja za utekočinjen naftni plin in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, kar je podrobneje predstavljeno v našem pisnem mnenju. Komisija poudarja, da je predlagatelj zakona v dolgotrajnem procesu priprave zakonskih rešitev prejel predloge in pripombe različnih deležnikov, tudi občin in njihovih reprezentativnih združenj občin, ter številne med njimi vključil v predlog zakona, hkrati pa ostajajo še določena odprta vprašanja.

Komisija pozdravlja napovedani umik sprva predvidene prepovedi vgradnje kurilnih naprav na leseno biomaso kot primarnega vira ogrevanja ter ocenjuje, da je lesena biomasa pomemben obnovljiv vir energije, ki ima nezanemarljivo vlogo pri blaženju in odpravljanju energetske revščine, ohranjanju poseljenosti slovenskega podeželja ter spodbujanju pomlajevanja gozdov z rednimi sečnjami. Z uporabo novih kurilnih naprav na leseno biomaso z visokim izkoristkom ter izvajanjem monitoringa lahko zagotovimo okolju prijaznejši način ogrevanja. Glede na to, da predlog zakona ureja pomembno področje delovanja družbe, ki vpliva na vsakodnevno življenje državljank in državljanov ter konkurenčnost gospodarstva.

Komisija ocenjuje, da je smiselno ponovno proučiti nekatere predlagane rešitve, na katere letijo očitki o ustavni spornosti, ekonomski nesmotrnosti ter škodljivih učinkih na nemoteno oskrbo z energijo za ogrevanje zaradi odsotnosti alternativnih virov ter zagotoviti, da bodo sprejete zakonske rešitve operativne in izvedljive v praksi. Ob tem komisija izpostavlja tudi navedbe interesnih gospodarskih združenj, da so nekatere evropske države omilile prvotno zelo ambiciozno zastavljene načrte glede prepovedi vgradnje plinskih kotlov, saj so ocenile, da so tovrstni načrti z ekonomskega vidika trenutno nerealni.

Komisija pozitivno ocenjuje predlog Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, da bi morali v primeru gradnje energetske infrastrukture, kot je na primer sončna elektrarna, in ima omejeno življenjsko dobo, dodati prednost sklenitvi dolgoročnega zakupnega razmerja med investitorjem in lastnikom zemljišča ter možnim odkupom zemljišča ali razlastitvijo lastnika zemljišča. Tuja praksa namreč kaže, da bi bile tovrstne rešitve zelo primerne za kmetijska zemljišča, ki so zaradi intenzivne obdelave izčrpana. Če bi jih začasno izvzeli iz kmetijske rabe in na njih na podlagi zakupnega razmerja vzpostavili energetsko infrastrukturo z omejenim trajanjem, kar velja za sončne elektrarne, bi jim lahko po izteku tega obdobja zopet namenili pridelavi hrane, s čimer bi lahko preprečili nadaljnje izgubljanje kmetijskih zemljišč in obenem ohranili potencial kmetijske proizvodnje.

Na podlagi navedenega komisija predlaga predlagatelju zakona in kvalificiranim predlagateljem amandmajev, da v nadaljevanju zakonodajnega postopka proučijo pripombe in predloge reprezentativnih združenj občin ter kmetijskih in gospodarskih interesnih združenj ter z amandmaji še izboljšajo vsebino predloga zakona. Hvala.

Hvala za besedo in lepo pozdravljeni!

Moje ime je Duška Godina, sem direktorica Agencije za energijo, ki je nacionalni regulator energetskega trga. Zakon, Energetski zakon 2, ki je v obravnavi, smo podrobno preučili. Podana je bila že izčrpna obrazložitev oziroma predstavitev zakona, zato bodo moje navedbe se nanašale zgolj na področje postopnega opuščanja rabe plina v ogrevanju, kot je napovedala tudi državna sekretarka, saj Agencija za energijo med drugim tudi regulira dejavnost prenosa in distribucije zemeljskega plina. Ugotavljamo, da določbe predloga vsebine EZ2 ne posegajo bistveno v področje obstoječe oskrbe z zemeljskim plinom, niti ne prepovedujejo uporabe zemeljskega plina obstoječim gospodinjskim in ostalim odjemalcem, za oskrbo preko obstoječih distribucijskih sistemov so le določeni dodatni pogoji za podaljšanje koncesij, pri čemer so ta obdobja krajša in se podaljšujejo za obdobje od 5 do 7 let. Omejitve pri podeljevanju novih koncesij za zgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo plina je smiselno, saj v naseljih, kjer še ni bila podeljena koncesija in nimajo potenciala za lokalno proizvodnjo biometana, v obstoječih razmerah energetske oskrbe in ob zastavljenih ciljih razogljičenja ni. Pričakovati števila priključitev, ki bi zagotovila izkoriščenost sistema. Posledično bi morebitni novi slabo izkoriščeni plinski sistemi le dodatno obremenili operaterje in strošek distribucije za obstoječe odjemalce. Ugotavljamo, da predlog vsebine EZ-2 prepoveduje le projektiranje in vgradnjo kotlov na zemeljski plin v novo zgrajenih stanovanjskih stavbah, še vedno pa je dovoljena raba zemeljskega plina pri negospodinjskih odjemalcih. Zakon po mnenju agencije sledi ciljem postopnega prenehanja oskrbe z zemeljskim plinom fosilnega izvora, vendar le tam, kjer ga bo prenehala uporabljati večina odjemalcev. Če bo zemeljski plin postopoma nadomeščen na primer z biometanom in pod konkurenčnimi pogoji lahko na primer distribucijski sistemi tudi v prihodnje predstavljajo trajen in konkurenčen vir oskrbe z energijo oziroma infrastrukturo za oskrbo z energijo. Pomembno področje v vsebini predloga zakona, ki trenutno pa ni urejeno in je za regulatorni vidik izjemnega pomena, pa predstavlja potreba po ureditvi izhodne strategije izvajalcev gospodarskih javnih služb distribucije zemeljskega plina, ki imajo po danes veljavni zakonodaji podeljeno pravico do povračila vloženih sredstev v distribucijske sisteme v obdobju trajanja koncesij, ki pa je lahko na primer ogrožena v primeru prepovedi uporabe zemeljskega plina za posamezne skupine odjemalcev, kar se lahko odrazi v slabši izkoriščenosti uporabe distribucijskega sistema. Torej, to vprašanje bo v prihodnje nujno, tudi z vidika pričakovanj torej distributerjev, njihovih lastnikov in z vidika regulatorja nujno potrebno nasloviti.

Sicer pa naj ob tem se navežem še na besede državne sekretarke, torej, da ogrevanje na plin na kratek rok v novih se ukinja, opušča na kratek rok v novih stavbah, na dolgi rok nima mesta v ogrevanju oziroma prehajamo torej na popolno opuščanje, postopno popolno opuščanje rabe plina za ogrevanje. Navedeno izpostavljam, ker to pomeni seveda večjo elektrifikacijo sektorja ogrevanja in res je, kot je državna sekretarka navedla, izognili se bomo stroškom, dragim stroškom ali pa nenehno naraščajočim stroškom iz emisijskih kuponov, ampak na drugi strani se bomo zaradi povečanja elektrifikacije sektorja ogrevanja, ogrevanja bomo potrebovali ojačitve, ojačitve v omrežja, predvsem v distribucijska omrežja, kar se bo odrazilo v že danes ocenjenih načrtovanih kar visokih stroških in bo vplivalo na omrežnino, torej na stroške odjemalcev. Zato naj na tem mestu poudarim, da je prenova obračuna omrežnine nujen ukrep za zniževanje, torej nujen ukrep za prehod na postopno rabo električne energije v sektorju ogrevanja, saj z zniževanjem konice v obdobjih, ko je omrežje najbolj obremenjeno, lahko pomembno vplivamo na bodoče stroške odjemalcev, ki bodo zaradi ocene po naložbah v distribucijsko omrežje zagotovo naraščali, ljudi pa na ta način postopno ozaveščamo, da je zeleni prehod eden, da je zeleni prehod, torej da je eden izmed nujnih ukrepov zelenega prehoda tudi spremenjen odnos do rabe energije, kar vključuje tudi rabo omrežij.

Naj pa na tem mestu še navedem, ker zakon ureja, kar nekaj členov je namenjenih statusu agencije za energijo, njenim nalogam, pristojnostim, naj na tem mestu samo omenim, da določbe zakona ostajajo popolnoma enake kot so bile že v zakonu EZ-1, ki je začel veljati leta 2014. Takrat je Agencija za energijo dobila na podlagi na podlagi zahtev direktive pomembne določbe o zagotavljanju neodvisnosti, torej njene neodvisnosti, kar je ključno, da brez kakršnihkoli vplivov, tako interesov kapitala, zasebnih interesov kot tudi javnih, političnih interesov, sprejema odločitve, ki so pomembne za zagotavljanje zanesljive, kakovostne in trajnostne oskrbe z električno energijo in zemeljskim plinom. Naj pa na tem mestu poudarim, da smo v okviru javne obravnave podali nekaj minornih a pomembnih pripomb na en vidik, ki zagotavlja, pomembno zagotavlja neodvisnost regulatorja in ki danes še ni naslovljen, to pa je zagotavljanje zadostnih kadrovskih virov za uspešno in učinkovito izvajanje nalog, kar eksplicitno navaja direktiva, da mora biti regulatorju zagotovljeno. Torej, ujetost Agencije za energijo v enotni plačni sistem namreč ravno neodvisnosti v tem delu ne zagotavlja zadostno, saj reguliramo sektor, ki je v zadnjih zagotovo 20-ih letih, kjer so plače najvišje, kar pomeni, da zelo težko pridobimo kader, ki je nujno potreben, torej usposobljen, strokovno usposobljen kader, ki je nujno potreben za res uspešno in učinkovito reguliranje elektro operaterjev in operaterjev plinskih sistemov. Žal niti ena naša pripomba na tem področju ni bila upoštevana. Prav tako obžalujemo, da ni bila upoštevana pripomba za katero menimo, da je nujno potrebna z vidika neutemeljenega povečevanja stroškov odjemalcev, in sicer predlagali smo ureditev prednostne pravice elektrooperaterjev v stečajnih postopkih, če je predmet stečajne mase tudi del javnega omrežja. Na ta način bi preprečili dejanske prakse, ki se že dogajajo in ki imajo lahko za posledico, da odjemalci dejansko dvakrat plačajo naložbo v posamezen del omrežja, ki ima javni značaj in ki so ga dejansko skozi omrežnino že plačali. Prav tako obžalujemo tudi, da ni bil sprejet predlog agencije o podaljšanju zastaralnega roka pri vodenju preiskav iz uredbe Remit, gre za izjemno zahtevne preiskave na področju preprečevanja manipulacij in zlorab trga, ki pomembno prispevajo k temu k zaupanju v trg, k zaupanju odjemalcev, da cene res odražajo tržne razmere in da pri tem ne prihaja do nedovoljenih praks. Žal gre tako za zahtevne postopke, da so določeni zastaralni roki, kot so v zakonu o prekrških, prekratki in še preden ugotovimo, da je prišlo do kršitve postopki že zastarajo, zato upamo, da se bo to vprašanje takoj, ko bo zakon ponovno odprt, ustrezno naslovilo. Toliko zaenkrat z moje strani. Hvala.

Hvala za besedo. (Urban Odar, GIS za distribucijo plina.) Žal pa sem zelo omejen s časom. 1. točka problematičnost na področju koncesij 8., 9. in 10. odstavek 22. člena urejajo podeljevanje in podaljševanje koncesij in tudi pravila za javna podjetja. Pravno mnenje, ki ga je izdelal Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti pa izkazuje, da predlagana zakonska ureditev močno posega v ustavne pravice tako za dejavnost operaterjev kot ustavne pravice odjemalcev zemeljskega plina. Pravno mnenje prav tako zavrača trditve ministrstva, da se bodo koncesije lahko podaljševale, tako enostavno saj koncesij ni mogoče podaljševati tako enostavno, kot odgovarja ministrstvo. Ministrstvo očitno pri pripravi 22. člena ni upoštevalo dejstva, da je krovni zakon za področje distribucije plina Zakon o oskrbi s plini, ki je začel veljati v letu 2022. Ta zakon določa, da se koncesije za plin podelijo, in to za dobo do 35 let, brez velikih omejitev. Postavlja se torej vprašanje, zakaj se področje koncesij ureja v energetskem zakonu. Zato na GIZDZP v skladu s pravnim mnenjem in namenom zaščite dejavnosti distribucije plina ter gospodinjskih odjemalcev plina predlagamo, da področje, ki se nanaša na koncesije urejamo z Zakonom o oskrbi s plini, ki celovito ureja to področje in ga bomo morali v vsakem primeru v letu 2025 spremeniti oziroma uskladiti z evropsko zakonodajo in ne v energetskem zakonu.

2. točka - obnovljivi plini. Po študiji, ki jo izdeluje Kmetijsko gozdarski zavod Celje, imamo v Sloveniji v kmetijstvu dva ključna vira biometana, in sicer živinska gnojila ter rastlinsko biomaso, ki bi jo pridobili iz naknadnih oziroma prezimnih posevkov na njivah in iz travinja, ne da bi kakorkoli ogrožali pridelavo hrane in krme za živino. Slovenija ima vse možnosti za proizvodnjo obnovljivih plinov, saj bi lahko samo z obstoječimi bioplinarnami in z viri iz kmetijstva pridobili 330 % potrebnega plina za gospodinjstva. Kaj pa je ključni problem? EZ-2 določa, da bo takoj po njegovi uveljavitvi omogočeno podeljevanje koncesij za distribucijo plina le ob pogoju, da bo omrežje 80 odstotkov obnovljivih plinov. Ta ukrep je popolnoma neutemeljen in celo škodljiv, ker je neizpodbitno, da država za prehod na obnovljive pline do danes ni vzpostavila ustreznih potrebnih pogojev ali spodbujevalnega okolja. Ukrep se odslikava diskriminacije energetskih virov, saj je bilo samo za podporo proizvodnji električne energije iz /nerazumljivo/ iz podporne sheme do konca leta 2022 izplačanih tisoč 522,4 milijona evrov. Za podporo proizvodnji obnovljivih plinov pa iz te sheme ni bilo izplačano niti centa. Zato GZZP predlaga ali celo zahteva, da se takoj vzpostavi tudi podporna shema za prehod na obnovljive pline ter se z zakonskimi in podzakonskimi akti, kot je to pri spodbujanju električne energije iz obnovljivih virov energije, ustvari stimulativno okolje za proizvodnjo obnovljivih plinov in da se v EZ-2 določi postopno prehodno obdobje za prehod na obnovljive pline od uveljavitve ustreznega spodbujevalnega okolja

3. točka Prepoved plinskih kotlov. Gre za izrazito selektivni ukrep v škodo gospodinjstev, saj bo uporaba plina še naprej dovoljena v poslovnih novogradnjah in v novih plinskih elektrarnah. Temeljni argument ministrstva je, da želijo s tem ukrepom zmanjšati uporabo zemeljskega plina, kar pa je popolnoma kontradiktorna izjava, saj se poraba plina ne bo znižala, ampak precej povečala, in to vsaj za 20 odstotkov. Prepoved je izrazito nepoštena do gospodinjskih odjemalcev, saj jim tako prepoveduje najcenejši ogrevalni sistem in konkurenčen vir. Pri tem gre za prepoved uporabe tako fosilnega plina, se pravi zemeljskega plina, kot plinov obnovljivega izvora, kot je biometan. Gospodinjstva tako ne bodo smela koristiti obnovljivih virov energije v obliki plina. EZ-2 pa s predpisovanjem toplotnih črpalk slovenskim gospodinjstvom zvišuje cene ogrevanja. Zato GIZDZP predlaga, da se ohrani možnost vgradnje plinskih kotlov tudi v stanovanjske novogradnje, saj bi ti lahko ob spodbudni politiki delovali tudi na obnovljive pline.

Naj zaključim z vprašanji, ki jih GIZDZP namenja ob sprejemanju energetskega zakona pristojnemu ministrstvu. Od kje bomo pridobivali dodatno električno energijo iz obnovljivih virov energije za nekoč plinske odjemalce in druge nove odjemalce, ko se bo poraba električne energije izrazito povečala v zimskem obdobju? In, ali bo ta električna energija stabilna in neodvisna od vremena? 2. točka, od kje bomo zagotovili dodatno električno energijo iz obnovljivih virov po zaprtju TEŠ za zimsko obdobje? 3. točka, kako bomo v obdobju 2025 do 2033(?) zagotovili 4,5 milijarde evrov za potrebna vlaganja v distribucijsko omrežje? In, kakšna bo omrežnina za uporabo tega omrežja leta 2033 zaradi ogromnih vlaganj v to omrežje? Hvala lepa.

Lep pozdrav, hvala lepa za besedo. Moje ime je Maja Ribič, prihajam iz Obrtno podjetniške zbornice Slovenije.

Mi predlagamo spremembo v šestem odstavku 22. člena predloga energetskega zakona, ki govori o prednostni rabi virov energije in energentov in o vgradnji kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva v enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavbah. In sicer predlagamo, da omejitev ne velja za vgradnjo kotlov na lesno biomaso in drugih kurilnih naprav, ki zagotavljajo kontrolirano izgorevanje trdnih goriv, saj izgorevanje trdnih goriv v ustreznih kurilnih napravah, ki zagotavljajo kontrolirano oziroma popolno izgorevanje povzroča minimalno onesnaževanje okolja. Tovrstne kurilne naprave se pravzaprav priporočajo, sploh glede na naravne danosti zaloge trdnih goriv, biomase v Sloveniji. Prav uporaba takšnih kurilnih naprav bo lahko prispevala k zelenemu prehodu, h kateremu stremimo tako v Evropski uniji kot v Sloveniji. Hvala.

Hvala lepa za besedo, Janja Virant s Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Kmetijsko gozdarska zbornica je kot zastopnica kmetijske in gozdarske dejavnosti takoj ob objavi zakonskega predloga izrazila jasno stališče, da je kakršnokoli omejevanje lesne biomase nesprejemljivo. Lesna biomasa je namreč v Sloveniji najpomembnejši obnovljivi vir energije, ki se trajnostno pridobiva v skladu z Gozdno gospodarskimi načrti. Površina gozdov v Sloveniji znaša skoraj milijon 200 tisoč hektarov, kar predstavlja 58 % površja države. In lesna biomasa je v Sloveniji zelo pomemben energent. Sam zakonski predlog sicer predvideva prepoved projektiranja in gradnje kotlov na trda goriva v strnjenih naseljih. Za novogradnje, za katere je bila vloga za izdajo gradbenega dovoljenja vložena po 1. 7. 2024. Problematično je tudi določanje strnjenega naselja, saj zakonski predlog ne definira lastnosti strnjenega naselja, ampak je metodologija določena prepuščena podzakonskemu aktu in kasneje lokalnim skupnostim v okviru lokalnega energetskega koncepta. Sicer iz predloga amandmajev koalicijskih strank zdaj sedaj izhaja, da se predlaga črtanje tako šestega odstavka kot odstavka, ki določa metodologijo za definiranje strnjenega naselja, kar vsekakor pozdravljamo. Naslednja naša pripomba se nanaša na razlastitve v primeru izgradnje elektrarn s priključno močjo več kot deset megavatov. Predlog zakona določa možnost razlastitve tudi v primeru izgradnje takih elektrarn. Na Kmetijsko gozdarski zbornici ocenjujemo, da ni potrebe, da se razmerja ureja zgolj z odkupom ali pa razlastitvijo, glede na to, da na primer sončna elektrarna s tako priključno močjo pokrije približno tri hektarje kmetijskega zemljišča in ima hkrati omejeno življenjsko dobo. Predlagamo, da se po zgledu sosednjih držav sprva predlaga sklenitev dolgoročnega zakupnega razmerja, lastniki nepremičnin pa bi bili upravičeni do ustrezne mesečne oziroma letne rente. Na ta način se ne izgublja kmetijskih površin, ampak se jih samo začasno izvzame. Iz kmetijske rabe, kasneje pa lastnik z njimi lahko spet samostojno upravlja in jih morebiti uporabi za pridelavo hrane. Tretja naša pripomba pa se nanaša na določbo, ki ureja posestvovanja služnosti v javno korist. Na zbornici se zavedamo dejstva, da pravica izvajalca gospodarske javne službe do posestvovanja obstaja tudi v trenutno veljavnem Energetskem zakonu z vidika ustavne pravice do varstva lastninske pravice in pravice, da je lastnik v primeru omejitve in odvzema lastnine zaradi javne koristi upravičen do odškodnine, predlagamo ustrezno dopolnitev zakonskega člena in na ta način določitev, da bi tudi v primeru priposestvovanja služnosti v javno korist lastnik bil upravičen do odškodnine. Ni problematično dejstvo, da se v primeru javne koristi za že zgrajeno energetsko infrastrukturo lastninsko pravico omeji na podlagi posestvovanja oziroma pogodbe o priznanju pridobitve služnosti. Sporno pa je, da lastnik za omejitev svoje lastninske pravice ne pridobi nikakršnega nadomestila. Hvala lepa.

Najlepša hvala, predsedujoča, spoštovani kolegice in kolegi poslanci ter ostali vabljeni. Zdaj stališče Nove Slovenije je bilo dokaj poznano in jaz sem vesel na tem mestu, da so drva ostala. Zdaj, kdo je zaslužen za to, ni bistveno, zelo pomembno pa je tudi, je pa predvsem to, da bomo omogočili vsaj v okviru lesne biomase našim državljankam in državljanom, mnogi od njih so tudi lastniki gozdnih zemljišč, gozdov, da se bodo ogrevali lahko ceneje. Zanimivo je, da koaliciji zdaj ni več sporno življenjsko okolje, ki je bilo še pred mesecem ali dvema strašno ogroženo zaradi izpustov prašnih delcev. Lahko pa rečem, da s terena beležimo kakšen zelo slab signal, ki ga je dal predlog tega zakona, s tem da je prišlo do velikega uvoza slabih kurilnih naprav z juga, ki se zdaj na veliko kupujejo. In res je, mi smo tudi spodbudili in smo še celo rekli, da je treba več, bolj subvencionirati zamenjavo slabih kurilnih naprav, ampak zdaj smo prišli do novih slabih kurilnih naprav, ki jih nihče od lastnikov ne bo zamenjal, in s tem smo naredili slabo uslugo čistemu okolju. Nisem v celotnem postopku te obravnave zakona slišal, da bi vladna stran kakorkoli skušala izboljšati kontrolo kurjenja plastike v teh napravah, kar tudi je del zelenega prehoda, ki mu mi seveda ne nasprotujemo.

Zdaj bi pa šel na plin, ki se ga dejansko tudi zdaj omejuje, in sicer s ciljem skrbi za čisto okolje. Zdaj, če se jaz ne motim, pred vojno v Ukrajini plin ni bil nekako... ni bil sporen v Evropski uniji in je postal sporen, ne zaradi okolja, ampak zaradi dobave in varnosti dobave tega plina v celotni Evropski uniji. Jaz se sprašujem, če bo čez pet let, recimo, ali pa čez dve leti ali pa še prej, ko bo, upajmo, vojna v Ukrajini končana, prišlo do stabilnejše dobave plina iz Rusije, vemo pa, da tudi distribucija plina se lahko pač zagotovi več virov in so ti varni. In na eni od prejšnjih razprav sem že povedal, da se nam zdi pomembno, da imajo državljani možnost proste izbire. Tukaj pa, ko govorimo o zmanjšanju onesnaževanja, govorimo o manj kot 2 % izpustov CO2 je v okolje v Sloveniji za gospodinjske odjemalce, ob tem da se poraba plina za gospodarske subjekte in tudi za proizvodnjo energije pričakuje 20 % rast porabe plina do leta 2033. Tukaj je vprašanje, kakšna je logika, če vemo, da ravno uporaba plina v kurilnih napravah v gospodinjstvih zmanjšuje obremenitve porabe elektrike v mesecih, ko je ta poraba največja. In poleg tega, če govorimo o velikih investicijah, ki bodo potrebne v zmogljivejša omrežja, distribucija električne energije, govori se o 4,5 milijardah evrov, do leta, ne vem, nekaj čez 2033 ali do kdaj, recimo, 4,5 milijard evrov bomo vložili v boljše omrežje, zato ker bodo v zimskih mesecih električna omrežja bolj obremenjena. Ob tem se strinjam z gospodom Odarjem, ki je rekel, da v bistvu nimamo zagotovljenih virov električne energije oziroma bomo energetsko bolj odvisni od tega. Se pravi, govori se tudi 45 % uvoza električne energije v času, ko bo termoelektrarna se zaprla. Zdaj, treba je, mislim, gledati širše, poleg tega, če ukinemo kotle na plin, to je najcenejši način ogrevanja, govorimo recimo o redu velikosti investicije 5 tisoč evrov, za toplotno črpalko je pa ta investicija 10 tisoč evrov. In tukaj imamo izračun Strojne fakultete, ki govori, da se v 13 letih nakup kotla in energent izenači z investicijo v toplotno črpalko. Glejte, ta norost zelenega prehoda, o kateri smo govorili, bo povzročila, da bo stanovanjska gradnja cena, cena stanovanj še višja. Zdaj, če 4 tisoč evrov na kvadratni meter v Ljubljani ni dovolj, me zanima kje bomo, do kje bo šla ta višina. Poleg tega pa zakon ne obrazlaga kako bomo prišli do zamenjave kurišč recimo plin veste, da imajo večstanovanjske stavbe po etažne, etažne, centralne izgube so pa bistveno večje, če gre za centralni sistem.

Drugič je energija, se pravi stroški recimo ogrevanja nekega bloka, če po domače povem, so neprimerljivo višji, če plin, če plin ne bo možen. Prvič je tukaj veliko večja kvadratura tistega prostora, drugič so izgube na omrežju, se pravi na tistem razvodu bistveno višje in govorite, da se seveda plin za v kratkem roku ni v novogradnji, kasneje pa v vseh, pa v vseh stavbah in ta kasneje par let je zelo hitro in ni nobene rešitve. Poleg tega govorimo o tem, da je recimo plin od danes do leta januarja 2031 poteče koncesija za distribucijo plina v 33 občinah. Veste pa, pravna mnenja so jasna. Koncesije bo zelo težko podaljševati. Kaj bo potem? Tiste stavbe, ki se bodo ogrevale, ki se zdaj ogreva na plin pač se ne bodo mogle ogrevati na plin in bomo kaj? Država bo plačevala subvencije za spremembo energenta ali kaj bo? Tukaj je zadeva nedodelana in dejansko so vložki preveliki, da bi da bi za teh 2 % odstotka izpustov CO2 bilo vredno to narediti, tako da jaz mislim, da je, da je to nedodelano in tudi strokovno nedorečeno. Hvala.

Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica, kolegice in kolegi, spoštovani odlični gostje, lep pozdrav!

Na prvi delovni dan letošnjega leta smo ob dejstvu, da je Vlada v parlamentarno proceduro vložila EZ-2 Energetski zakon, smo mi takrat, torej 3. januarja letos zahtevali sklic nujne seje Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, torej tega odbora. Točko dnevnega reda smo naslovili Ustavimo norosti zelenega prehoda. Šlo je za široko razpravo kar zadeva zeleni prehod. Seveda lahko in smo v preteklosti detektirali kar nekaj velikih novosti, sprejetih tudi na evropski ravni, da se razumemo. Ko smo videli in preštudirali določbe Energetskega zakona, pod katerega se je podpisala Vlada, smo bili ob nekaterih določbah zgroženi in smo bili prepričani, da je potrebno opraviti temeljito razpravo o tako pomembnih vsebinah. Morda dve, tri besede o tem, tudi glede na to, kar so pred nami evropske volitve in ko sem evropske, evropsko zakonodajo že omenjal, je potrebno povedati, da seveda zeleni prehod ja, najbrž ga ni nikogar v slovenski politiki, ki bi mu nasprotoval, mora pa biti pametni zeleni prehod racionalen, pravičen, takšen, ki ne bo uničil ali pa naprej uničeval našega evropskega, torej tudi slovenskega gospodarstva, slovenske industrije in takšen zeleni prehod, ki ne bo ljudi pahnil v revščino. Zdaj, za osvežitev spomina, ključno sporočilo, ki ga je dajal ta osnovni predlog energetskega zakona je bilo naslednje: z julijem bi vlada v novogradnjah prepovedala ogrevanje na plin in lesno biomaso v strnjenih naseljih, v obstoječih stanovanjskih stavbah pa želi vlada ogrevanje na plin in drva čim bolj omejiti. Naša ocena je bila, da gre za popolnoma napačen pristop. Nekaj upanja nam je najprej dal predsednik Vlade, ki je odgovarjal na ustno vprašanje našega kolega Janeza Žaklja, ki to področje v naši poslanski skupini pokriva in takrat je napovedal, da bo Vlada oziroma vladna koalicija te pravzaprav najbolj radikalne neumnosti v zakonu umaknila, čeprav smo v razpravi tudi OB predlogu za posvetovalni referendum, ki ga je predlagala Nova Slovenija, Nekako bili nagovorjeni, da naj vendarle to, ta predlog za posvetovalni referendum umaknemo, da je Vlada že pripravila ustrezne amandmaje. No pred dvema dnevoma smo te amandmaje končno zagledali in prav je, da je Vlada spoznala, da je dejansko brcnila v temo oziroma v zakon zapisala nekaj novosti, ki jih je potrebno umakniti in to pozdravljamo. Ker je bilo veliko razprav že opravljenih na to temo, pa kljub vsemu smo mi v Novi Sloveniji pričakovali, da bo koalicija zmogla toliko poguma in organizirala prav v okviru tega odbora javno predstavitev mnenj, ko ima strokovna javnost in predvsem strokovna javnost priložnost, da na široko predstavi svoja stališča v zvezi s tako pomembno zakonsko materijo. Naj samo spomnim, ko sem govoril o norostih zelenega prehoda in mislil na določbe, zakonske določbe, usmeritve na evropski ravni, da je ostala Evropa v svoji energetski zakonodaji kazala in kaže več posluha za ljudi. Številne razvite evropske države stremijo k zmanjšanju ogljičnega odtisa, vendar področje prepovedi vgradnje kotlov na utekočinjen naftni plin v nove stanovanjske stavbe urejajo manj rigidno. V Franciji, na primer, so sprva predvideli prepoved vgradnje plinskih kotlov, Vendar so v mesecu septembru lani odpravili, saj ne želijo pustiti najbolj ranljivih skupin na ruralnih območjih brez rešitve v tako kratkem obdobju. Za bolj pragmatičen in realističen pristop k neto ničelni vrednosti so se odločili tudi v Veliki Britaniji, kjer bodo gospodinjski odjemalci lahko kupili nove kotle do leta 2035, prvotni rok je sicer predvidel prepoved gradnje po letu 2026. Vlada v Združenem kraljestvu meni, da je pred prehodom potrebno toplotne črpalke sprva poceniti. Nalaganje visokih stroškov družinam v stiski v času, ko je tehnologija še vedno draga, je nesmotrna. Nemci, na primer, so podoben ukrep, kot ga sedaj predvideva naša VLada, s prvotnim energetskim zakonom predvideli za leto 2024, torej za letos, a so rok, pozor, prestavili na leto 2028. In tako dalje in tako dalje. Torej ostala Evropa v svoji energetski zakonodaji kaže več posluha za ljudi. Verjamemo tudi, da bo nova sestava Evropskega parlamenta in nova sestava Evropske komisije takšna, da bo še naprej ohranjala primat evropske unije na področju industrije, gospodarstva in razvoja in tako naprej. Žal ta primat dramatično izgubljamo zaradi, kot rečeno, nekaterih nesmiselnih odločitev na evropski ravni. Kot rečeno, v Novi Sloveniji pozdravljamo, da je koalicija in Vlada, da sta spregledali, da sta z amandmaji, ki so na mizi umaknili res nekatere zablode. Ta trenutek izkoriščam tudi za to, da se zahvalim javnim inštitucijam, predvsem pa državljankam in državljanom, ki so popolnoma razumeli naš poziv in prispevali k podpori našim prizadevanjem kar nekaj tisoč podpisov podpore pod peticijo, ki jo vsi poznate. In verjamem, da ta angažma državljank in državljanov, izjemno močan angažma, da si ga je zapomnila tudi Vlada in da v prihodnje bolj razmisli in premisli tiste določbe, ki neposredno tangirajo energetiko in ki neposredno tangirajo stroške slovenskega gospodarstva in gospodinjstva. Hvala lepa.

Hvala za besedo, predsedujoča. Zdaj, če se osredotočim na srž tega zakona EZ-2, namreč vemo, da največ razburjenja je bilo zaradi, bi rekel, prepovedi uporabe biomase. Ampak, ob vseh teh debatah pa razpravah, ne vem, jaz še nisem zasledil do danes kaj je vodilo Vlado oziroma ministrstvo, da je v osnutek zakona tako striktno napisalo prepoved biomase, uporabe biomase. Zdaj je pa s svojim amandmajem koalicije to biomaso pač prepoznala kot nek dodaten vir zelenega prehoda. Namreč, nisem dobil odgovora, nisem niti zasledil nikjer niti od predsednika Vlade niti od ministra niti od gospe sekretarke kaj je bilo tisto prvo vodilo, ki jih je vodila so tako izključno omejili v mislim uporabo biomase v namene, kot je bila pač prepopovedana, in kaj jih je pa zdaj kar naenkrat v te, bi rekel te strogosti povrnila, pa ta pritisk, bi rekel javnosti, zahteva ljudi, da se pač ta biomasa, bi rekel prepozna kot nek vir prihodnosti zelenega prehoda oziroma tega odgovora še dandanes nismo dobili. Ali je bilo to samo tudi zaradi pritiska javnosti? Ali zakaj je bil prvotno takšna stroga restriktiva na biomaso. Tega odgovora danes nismo dobili in ga tudi mislim, da ga ne bomo dobili. Tudi javna razprava s pobudniki in deležniki, ki je sicer na tem odboru bila prejšnjič pač izglasovana, da je ne bo, mislim da bi tudi ta razprava javna samo dodatno še koristila temu zakonu. Mogoče bi bil pa še lahko boljši. Namreč, slišali smo danes od predstavnikov neke pomisleke, odgovore zdaj ne vem ali bomo danes to dobili ali bo to, te pomisleke Vlada upoštevala pri nadaljnjem poteku, pač prevajanju zakona v proceduri oziroma teh odgovorov najbrž danes ne bomo dobili, pa tudi dvomim, da bomo dobili kdajkoli v prihodnosti.

Zdaj, če se dotaknemo samo zelenega prehoda. V zelenem prehodu vseskozi govorimo kot prehod, ampak mi včasih drvimo v zeleni prelom. Namreč, prelom pa nikoli ni dobrodošel. Vemo, da lahko pomeni to, bi rekel, velike posledice in za gospodarstvo in tako tudi za prebivalce. Sam zeleni prehod se lahko dejansko uravnava, hitrost glede na stanje gospodarstva in prebivalstva. Po mojem mnenju je pač nekje nesmiselno ne hiteti v neke zadeve, na katere imamo še nekje od zadaj neka vprašanja, ki porajajo določena tveganja in dvome, da hitimo na eni strani za neko agendo proti zidu, brez da bi imeli odgovor na ta vprašanja oziroma pomisleke, kako se tega zidu izogniti. Vemo, če smo gledali te, bi rekel, izračune omrežnin pa teh časovnih blokov, da bo problem v prihodnosti zimsko obdobje. Vemo da bo tudi, da bo enkrat zmanjkalo premoga v Šaleški dolini in da bo potrebno to energijo nekje proizvesti, ali bo to obnovljiv vir, nizkoogljični vir, ali bo to uvoz. Vemo, če bomo od uvoza odvisni, da potem cena električne energije ne bo nizka, vemo pa že tako ali tako vemo, da cena električne energije v prihodnosti ne bo nikakor nizka več, zato ker pač ta zeleni prehod potrebno nekje financirati hočemo ali pa ne, to bo se poznalo v žepih tako prebivalcev kot gospodarstva pa potrebno, če bo kakšne zadolžitve, pa mogoče bomo še morali kakšno podjetje prodati, da bomo lahko to zeleno norijo financirali, ker pač hitimo nekje z, bi rekel, mogoče nerealno hitrostjo. Lahko imamo enakomerno gibanje, lahko imamo enakomerno pospešeno gibanje, lahko pa pač se pač prilagajamo trenutni situaciji na trgu in če gre neko gospodarstvo Nemčija v neko tehnično recesijo, bomo mi tudi kmalu v neki recesiji nekje bo to bo to šest mesecev, ali pa mogoče še prej. In zdaj neke zadeve, nekaj posiljevati, je to nesmiselno, je treba te dejavnike opozoriti. In če se dotaknemo, kot sem že prej omenil, kje bomo nadomestili energijo, ko se bo TEŠ zaprl? Jaz sem v preteklosti večkrat naslovil vprašanje na ministra za finance pod katerega okrilje sodi SDH, kaj nameravajo s Šaleško dolino. Prevaljuje to breme odgovora na ministra za okolje, podjemno energijo in za naravne vire, ampak v časopisih zadnje čase zasledimo takšne in drugačne novice. Te novice niso dobre ne za gospodarstvo, ne za prebivalstvo. In če se vprašamo, od kod bomo dobili to energijo? Ja, po mojem se nekje največ računa, da bo ta energija iz uvoza. Lahko smo v preteklosti tudi zasledili kakšne članke določenih, bi rekel od ministra do strokovnjakov, pa ki pač trdijo to oziroma potrjuje tej moji domnevi, da se računa pretežni del novosti manjkajoče energije. Vemo pa, da ko nekje pride, ali to pride mraz ali so kakšni drugi dejavniki, se dejansko lahko tudi malo meje zapre oziroma vsak proizvajalec električne energije bo najprej poskrbel za svojo, kot rečemo ponavadi rit, potem bo reševal druge riti in mi smo lahko v tem trenutku potem lahko zelo, zelo odvisno oziroma smo prepuščeni bi rekel samo še ne vem komu.

In ko se dotaknemo te problematike, potem tudi vidimo pač, če malo pogledaš malo naprej, zakaj se tudi omejuje plin v gospodinjstvih, namreč je najlažje vzeti plin gospodinjstvom, namreč gospodarstvo se za tisto, kar pač uporablja, svoj plin kot del svojega proizvodnega procesa, težko pride na neki drugi vir. Potem je pa drugi del, ki je pa bolj zanimiv, se pravi, mi moramo tudi nekje, bi rekel konice oziroma špice pokrivati z nekimi elektrarnami, to so pač po navadi plinske elektrarne oziroma lahko imamo tudi kakšne črpalne elektrarne, ampak teh imamo v Sloveniji žal samo eno, pa mislim, da bo to še kar dolgo časa, in pa ne glede na to, moramo tudi reševati to, bi rekel, ali je to nasedla investicija, ni nasedla investicija oziroma ta investicija plinsko parne enote v Mestni občini Ljubljana. Tudi tam bodo velik porabnik plina, kjer bo to, šli počasi na opuščanje premoga in to je zdaj tisto za kar sedaj gospodinjstvom, bo pač dejansko omejevalo uporabo plina in pa tudi tiste koncesijske pogodbe, ki bodo potekle v prihodnosti. Za obnovitev pač deležne posebnega procesa, se pravi, dolgotrajnih analiz, pa to, da se pač to malo zavleče oziroma namen tega je, da je treba najprej reševati energetsko situacijo v Sloveniji, ki bo zaradi obnovljivih virov dosti bolj nepredvidljiva in bo treba vmes posegati z nekimi plinskimi enotami, ki pa mislim, da jih imamo, bomo, če bomo šli v takšnih, s takšno hitrostjo, kot jo načrtuje Vlada oziroma ministrstvo, bo potrebno zgraditi še kakšno dodatno plinsko enoto. Pa ne govorim o nekaj 10 megavatihpak, to mislim, da tam govorimo kar nekaj do 400 megavatov. Potrebno bo najti lokacije, dobre lokacije najbrž so, sicer te energetske lokacije v Sloveniji obstajajo, ampak se pravi, mi bomo šli v neko odvisnost v plinu, da bomo reševali tisto pomanjkanje električne energije, ki je ne bo možno nadomestiti iz uvoza, da bomo lahko še naprej uživali ugodnosti električne energije. Vemo, da se zamika vse skupaj s procesi JEK-2. Dogodki, ki so, ki se zdaj odvijajo, bi rekel, v tej koaliciji, jaz mislim, da ta koalicija, upam pa, vsaj imam občutek, da nima enakih bi rekel vatlov oziroma hitrosti, kar se tiče OVE-ja in JEK-2. Ima pa zelo velike želje čim prej zaustaviti Teš 6. Okej, Teš 6 le zaustavite, danes, jutri, tam bo pač socialna bomba, električne energije ne bo. Najbrž bodo tisti, ki električno energijo uvažajo, zelo veseli, ker bodo imeli pač zelo velike, bi rekel, ekonomske učinke v svojih denarnicah. In to je tisto, kar je. Nobeden se pa ne vpraša, kako dolgo bomo pa lahko mi to zdržali, ali si lahko to država privošči. Nenazadnje, prejšnji teden smo imeli na financah takšno zelo zanimivo temo. Evropski parlament pač zahteva dodaten denar, ker Evropa se je pač zadolževala v preteklosti. In iz podnebnega sklada, kamor se prehaja, steka, bi rekel, prihodki emisijskih kuponov je želja Evropskega parlamenta, ta denar ne pride več v budžet Republike Slovenije, ampak gre v Evropsko unijo. Se pravi, zasledili smo mnenje sekretarke na Ministrstvu za finance, da Slovenija temu nasprotuje. Žal pa je naša največja vzornica Nemčija, zelenega prehoda, je pa striktno za. In mislim, da bo to veljalo, oziroma če mi, ne vem, ali je to možno, teh sredstev iz podnebnega sklada ne namenimo za proračun, menim pa, da bi morali nekje drugje ta sredstva zagotoviti in jih pač v ta proračun nameniti, govorimo pa nekje o 118 milijonih sredstev. In zdaj, če teh sredstev ne bo, od kod in da bomo šli v Evropo, od kod boste dobili 118 milijonov, da boste peljali svojo agendo zelenega prehoda? Veste, tu je veliko, veliko, veliko vprašanj pa neznank. V matematiki je zelo enostavno, ko imaš veliko neznank, pelješ na novo neznanko, ampak tu, v realnem svetu, je pa to malo težje. In saj pravim, da se nekje v samem zakonu, ki bi naj bil tudi neka osnova oziroma neko izhodišče, pa bi rekel, nasilno meni kot osnova zelenega prehoda, da se v osnovi biomasa tako striktno omejiti, nekaj pač ravno ne pije vode. Je bil to nek zeleni prehod, namen tega zelenega prehoda, to se pravi, to bi moral biti namen nekje drugje. Ampak teh odgovorov oziroma tega čisto enostavnega odgovora, kaj je vodilo Vlado, tega nismo nikoli dobili. In tudi mislim, da tega odgovora nikoli ne bomo. Okej, rečemo, smo dali noter amandma, da je to več, ni omejeno, lahko ljudje uporabljajo, ampak zakaj je bila pa sploh omejitev potrebna? To je tisto vprašanje, ki bi se morali ga vsi vprašati, kaj je bilo vzrok za to, ker tisti vzroki, ali so zdaj pomisleki odpravljeni? Ne vemo. In bi prosil v nadaljevanju, če mi lahko to gospa sekretarka pove. Hvala.