Lepo dobro jutro!

Začenjam 79. sejo Kolegija in vse prisotne lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da vam je bilo včeraj posredovano novo gradivo k 1., 2., 3. in 4. točki dnevnega reda. Obveščam vas še, da poslanec Jonas Žnidaršič danes nadomešča vodjo Poslanske skupine SD, Janija Prednika.

Gremo kar na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DOGOVOR O SKLICU IZREDNE SEJE DRŽAVNEGA ZBORA.

S sklicem seje Kolegija in nato tudi z včerajšnjim dopisom, ste k tej točki dnevnega reda kot gradivo prejeli dve zahtevi, in sicer, skupina poslank in poslancev s prvo podpisano Jelko Godec in skupina poslank in poslancev s prvo podpisanim magistrom Borutom Sajovicem za sklic izredne seje Državnega zbora, pri čemer predlagam, da na podlagi obeh zahtev skličemo eno izredno sejo, pri čemer v zvezi s sklicem 67. izredne seje predlagam sledeče. Predlog dnevnega reda bi bil naslednji:

Prvič. Predlog zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi, nujni postopek.

Drugič. Predlog zakona o spremembi Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, skrajšani postopek.

Tretjič. Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, skrajšani postopek.

Četrtič. Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Petič. Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o uvedbi preferenčnega glasu za volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije.

In šestič. Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o pridelavi, predelavi, prometu in uporabi konoplje v medicinske namene.

Datum seje bi bil v sredo, 17. aprila 2024, ob 11. uri do zaključka seje. Najava časa za razpravo za poslanske skupine ena točka po tretjem odstavku 67. člena Poslovnika. Pri 1. točki do 5 minut za dopolnilno obrazložitev predlagatelja predloga zakona, to je Vlada in do 30 minut za razpravo predlagatelja, poslanske skupine k 2. in 3. točki najavijo čas skladno z razlago Komisije za Poslovnik z dne 9. 12. 2009. Pri 4., 5. in 6. točki pa do 15 minut za dopolnilno obrazložitev predlagatelja predlogov, to je skupina poslancev s prvopodpisanim magistrom Borutom Sajovicem in do 15 minut za predstavitev mnenja Vlade in do 60 minut za razpravo predlagatelja in do 60 minut za razpravo Vlade.

Preden pa preidemo na razpravo o sklicu navedene izredne seje, vas še obveščam, da bo Kolegij o ostalih vloženih zahtevah za sklic izredne seje, to je o dveh zahtevah poslank in poslancev s prvo podpisano Jelko Godec z dne 9. in 10. aprila ter o zahtevi poslank in poslancev s prvo podpisanim magistrom Borutom Sajovicem z dne 10. aprila, odločal na eni od naslednjih sej, pri čemer se predvideva, da bo na podlagi teh zahtev predviden, izvedena ena izredna seja Državnega zbora, ki bo potekala v času redne aprilske seje, in sicer predvidoma 24. in 25. aprila. Toliko, da veste, da se ne bi spraševali kaj je z ostalimi zahtevami.

Zdaj pa odpiram razpravo, če želi kdo besedo? Kolegica Godec, izvolite.

Ja, hvala. Zdaj, jaz bom glasovala proti temu dnevnemu redu. V januarju smo v Slovenski demokratski stranki vložili predlog za posvetovalni referendum glede jedrske energije oziroma gradnje drugega bloka JEK. Glede na potem vse dogovore s koalicijo, smo naš predlog umaknili, ker je bil dogovor, da torej vse koalicijske stranke podpišejo ta predlog za referendum, in da se referendumski dan za jedrsko elektrarno oziroma za to vprašanje izvede nekje v jeseni, mislim da v novembru. Takrat še ni bilo nobenih drugih predlogov za posvetovalne referendume, no na kar je, mislim da samo Svoboda, poslanska skupina vložila predloge za referendum, torej so bili vloženi trije predlogi za referendum s strani koalicije in sicer, o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, potem o uvedbi preferenčnega glasu in o predelavi konoplje v medicinske namene, če skrajšam te nazive. In sedaj po vseh teh kolobocijah, vseh teh referendumskih pobudah je več kot očitno, da se s to izredno sejo želi te predloge za razpise, posvetovalne referendume sprejeti čim prej, torej do zadnjega roka, ki je 8. maja in to uvrstiti tudi na evropske volitve. V naši poslanski skupini menimo, da vsi ti tri posvetovalni referendumi niso, bom rekla, tako pomembni, da bi morali skupaj z evropskimi volitvami niti se ne dotikajo tem evropskih volitev oziroma evropskih tem, dočim recimo vprašanje gradnje jedrske elektrarne oziroma jedrske energije je evropska tema in bi lahko bila skupaj z evropskimi volitvami tudi uvrščena, torej ta posvetovalni referendum uvrščen na evropske volitve. Torej več kot očitno je, da koalicija s tremi posvetovalnimi referendumi želi aktivirati volilno telo, ki ga drugače ne bi imela na volitvah. Tako kot sem dejala že na enem izmed odmorov, ni nas strah volje ljudi, strah nas je manipulacij, ki se bodo dogajale do volitev 9. junija in tudi na sam dan volitev. Tako, da menimo, da bi vsi ti posvetovalni referendumi, ki so danes predlagani torej za izredno sejo 17. aprila, bili lahko izvedeni v novembru skupaj z referendumskim dnevom za jedrsko energijo oziroma tisto kar smo skupaj s koalicijo podpisali Hvala.

Hvala lepa. Izvolite, kolega Cigler Kralj.

Hvala. Dober dan vsem. Poslanska skupina Nove Slovenije nasprotuje uvrstitvi teh referendumskih vprašanj na to izredno sejo. Prvič, gre za prvovrstno zlorabo evropskih volitev in ugrabitev politične predvolilne evropske kampanje za notranje politične teme. To, kar so očitali nam nekateri glede drv in SFRJ, zdaj delajo še krat tri sami.

Drugič. Predsednik Nove Slovenije, Tonin, je predlagal, da glede na to, da je pač kar nekaj teh družbenih vprašanj ali pa političnih vprašanj o katerih bi politika želela posvetovanje z državljankami in državljani, naredimo v jeseni, v miru, ločeno od evropskih volitev, super referendumski dan in se, na zdravje, in se državljanke in državljani v enem dnevu opredelijo glede vseh teh vprašanj. To bi omogočilo tudi mirno, strokovno podkrepljeno, argumentirano kampanjo.

Tretji razlog je zelo zanimiv, namreč ta vladajoča koalicija ima uzakonitev uporabe konoplje v medicinske namene napisano v koalicijski pogodbi. Imate veliko politično večino in glede na to, da ljudje po kar nekaj objavljenih anketah niso naklonjeni odločanju na referendumih ali pa posvetovanju na referendumih, je čisto brez veze, da državljanke in državljane obremenjujete s tem. Uporabite svojo politično večino. In naredite že vendar sami to, kar imate pač v svoji koalicijski pogodbi zapisano. Proti zlorabi evropske kampanje smo v Poslanski skupini Nove Slovenije in nasprotujemo temu, da se to uvršča na to izredno sejo.

Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Ne. Torej zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.

Na glasovanje dajem sklep: Poslanske skupine k eni točki dnevnega reda 67. seje Državnega zbora najavijo čas v skladu s tretjim odstavkom 67. člena Poslovnika.

Glasujemo. Kdo je za? Poslanske skupine Levica, Svoboda in SD. Je kdo proti? Poslanski skupini SDS in Nova Slovenija.

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Na glasovanje dajem sklep: Predlagatelj predloga zakona, Vlada, ima za uvodno obrazložitev na voljo 5 minut, za razpravo pa do 30 minut.

Glasujemo. Kdo je za? Poslanske skupine Levica, Svoboda in SD. Kdo je proti? Poslanski skupini SDS in Nova Slovenija.

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

In na glasovanje dajem še sklep: Predlagatelj predlogov za razpis referenduma skupina poslancev s prvopodpisanim magistrom Borutom Sajovicem, ima pri posameznem predlogu za dopolnilno obrazložitev na voljo do 15 minut, za razpravo pa do 60 minut. Vlada ima za predstavitev mnenja k posameznemu predlogu na voljo do 15 minut, za razpravo pa do 60 minut.

Glasujemo. Kdo je za? Poslanske skupine Levica, Svobode, SD. Kdo je proti? Nihče.

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Predlagam, da odločamo še o sklepu, s katerim bi matičnima delovnima telesoma, to sta Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter Odbor za zdravstvo izjemoma omogočili delo po 11. uri, če bi bilo to potrebno. Želi kdo razpravljati? Ne bo razprave. In gremo na glasovanje.

Na glasovanje dajem naslednji sklep: Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter Odbor za zdravstvo lahko za obravnavo zadev iz dnevnega reda 67. izredne seje državnega zbora po potrebi zasedata tudi po 22. uri.

Glasujemo. Kdo je za? Poslanske skupine SD, Svoboda in Levica. Je kdo proti? Poslanske skupini Nova Slovenija in SDS.

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

In s tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Zdaj, prehajamo na 2. točko dnevnega reda, to je na dogovor o pripravi sklica 19. seje Državnega zbora, ki se bo začela v ponedeljek, 22. aprila.

Novo gradivo ste prejeli včeraj, in v zvezi s tem ugotavljam, da je včeraj matično delovno telo zaključilo z obravnavo predloga zakona o spremembi Zakona o sistemu plač, zato se na dnevni red 19. seje uvrsti tudi ta zadeva.

K tej točki sem vabila tudi predstavnika Državnega sveta v zvezi z njihovo zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave. Namreč danes se moramo dogovoriti, ali se na dnevni red 19. seje Državnega zbora uvrsti Akt o odreditvi navedene parlamentarne preiskave.

Zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave je Državni svet vložil 20. marca 2024 in nato sem zaprosila Zakonodajno-pravno službo, da jo preuči z vidika formalne pravilnosti vložitve zahteve in pristojnosti Državnega zbora za odreditev navedene preiskave.

Mnenje Zakonodajno-pravne službe je bilo objavljeno 3. aprila, skladno z uveljavljeno parlamentarno prakso pa sem ga posredovala Državnemu svetu s predlogom, naj ga ustrezno upoštevajo pri pripravi Akta o odreditvi parlamentarne preiskave in sicer tako, da bosta predmet in obseg preiskave skladna z Ustavo in zakonom. Iz dolgoletne prakse izhaja, da predlagatelj na podlagi prejetega mnenja Zakonodajno-pravne službe tudi dejansko vedno pripravi čistopis zahteve, za sejo Državnega zbora pa se Aktu o odreditvi parlamentarne preiskave skladno z določbo drugega odstavka 4. člena Poslovnika o parlamentarni preiskavi nato v celoti povzame vsebino zahtevka za odreditev parlamentarne preiskave iz zahteve oziroma iz čistopisa zahteve. Drugi odstavek 3. člena Poslovnika o parlamentarni preiskavi določa, da predsednik Državnega zbora uvedbo parlamentarne preiskave uvrsti na dnevni red prve naslednje seje zbora, če je bila zahteva vložena najkasneje 8 dni pred to sejo. Ker čistopisa zahteve s strani Državnega sveta še nismo prejeli, še ni mogoče pripraviti akta s katerim bi zbor na 19. redni seji odredil parlamentarno preiskavo, in glede na navedeno prosim za odziv predstavnika predlagatelja, ali potrebujejo več časa za pripravo čistopisa, in se torej Akt o odreditvi parlamentarne preiskave predvidi za majsko redno sejo zbora ali katero od naslednjih sej.

In dajem besedo predstavniku Državnega sveta, državnemu svetniku Milošu Poholetu. Izvolite.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem. Spoštovana gospa magistra Urška Klakočar Zupančič, predsednica Državnega zbora. Državni svet je dne 8. 4. 2024 prejel vaš dopis s prilogo v katerem navajate, da je v zvezi z zahtevo Državnega sveta z dne 20. marca 2024, da naj Državni zbor odredi parlamentarno preiskavo za ugotovitev in oceno dejanskega stanja za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma, da so domnevno posredno ali neposredno vplivali na negospodarne ali protipravne odločitve podjetja GEN-I d. o. o., ki so vodili v finančno izčrpavanje podjetja GEN-I d. o. o., da so domnevno zlorabili svoj položaj, oškodovali državno premoženje ter izvajali politični pritisk na preiskavo kaznivih dejanj v zvezi s prevzemom in poslovanjem družbe Star Solar d. o. o. in poslovanjem družbe Borzen d. o. o., da je domnevno prišlo do nezakonitega financiranja politične stranke Gibanja svoboda, volilne kampanje, politične stranke Gibanja Svoboda za redne volitve poslancev v Državni zbor Republike Slovenije leta 2022 in za morebitno spremembo zakonodaje, ki ureja področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, financiranja političnih strank, financiranja volilne kampanje, ustanavljanja in lastninsko upravljavsko ureditev izdajateljev medijev ter financiranja izdajanja in delovanja medijev v času volilne kampanje. Dne 3. 4. 2024 je Zakonodajno-pravna služba pripravila mnenje z vidika formalne pravilnosti vložitve zahteve in pristojnosti Državnega zbora za odreditev navedene preiskave. V dopisu prosite, da zahtevo za parlamentarno preiskavo v Državnem svetu ponovno preučimo ter da mnenje Zakonodajno-pravne službe ustrezno upoštevamo pri pripravi Akta o odreditvi parlamentarne preiskave tako, da bosta predmet in obseg preiskave skladna z Ustavo Republike Slovenije in zakonodajo. Dopisu ste priložili tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe o zahtevi Državnega sveta za uvedbo parlamentarne preiskave, na katerega se navezuje vaša prošnja in ki vsebuje nekatere navedbe o domnevnih pomanjkljivostih zahteve. Mnenje Zakonodajno-pravne službe o zahtevi za odreditev parlamentarne preiskave ste poslali nam kot predlagatelju zahteve, ki lahko po njegovi proučitvi po lastni presoji pripravimo novo besedilo zahteve, če in v kolikor se s pripombami in predlogi Zakonodajno-pravne službe seveda strinjamo. Državni svet pri tem nima ustavnopravne obveznosti, da bi na poziv Državnega zbora moral spreminjati zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave, saj je Državni zbor v skladu z Ustavo in Poslovnikom o parlamentarni preiskavi dolžan kljub domnevnim vsebinskim pomanjkljivostim ali neskladnostim v zahtevi odrediti parlamentarno preiskavo tako, kot jo zahteva Državni svet. Mnenje Zakonodajno-pravne službe torej za Državni svet in Državni zbor ni zavezujoče in je lahko le pripomoček oziroma vodilo pri izvedbi same preiskave, v okviru katere je treba zagotoviti upoštevanje nekaterih relevantnih pripomb, ki jih je Zakonodajno-pravna služba podala. Da se zahteva Državnega sveta lahko obravnava v Državnem zboru, mora po svoji obliki zahteva imeti vse sestavine v skladu z 2. členom Poslovnika o parlamentarni preiskavi, čemur pa ta zahteva Državnega sveta ustreza, to je ugotovila tudi Zakonodajno-pravna služba. Poslovnik o parlamentarni preiskavi v drugem odstavku 4. člena določa, da o zahtevi za uvedbo parlamentarne preiskave Državni zbor ne glasuje in da se v aktu, s katerim Državni zbor odredi parlamentarno preiskavo na zahtevo v celoti povzame vsebino zahteve za odreditev parlamentarne preiskave. Iz zahteve sme pa Državni zbor zahtevano parlamentarno preiskavo tudi razširiti ali dopolniti v kolikor je to v skladu s predmetom in namenom zahtevane parlamentarne preiskave in če temu ne nasprotuje predlagatelj, torej Državni svet, predlagatelj zahteve za uvedbo te parlamentarne preiskave. Tretji odstavek prej navedenega člena določa, da se predlogi za razširitev in dopolnitev zahteve za uvedbo parlamentarne preiskave usklajujejo s predstavnikom predlagatelja zahteve v Kolegiju predsednika Državnega zbora. Drugi odstavek 5. člena Poslovnika o parlamentarni preiskavi določa, da Državni zbor imenuje preiskovalno komisijo praviloma na isti seji, na kateri izda Akt o odreditvi parlamentarne preiskave, najkasneje pa na prvi naslednji seji. Iz navedenega izhaja, da je priprava akta o odreditvi parlamentarne preiskave v izključni pristojnosti Državnega zbora, pri čemer mora Državni zbor slediti zahtevi Državnega sveta za odreditev parlamentarne preiskave oziroma ne sme priti do nasprotovanja Državnega sveta, da se razširi ali dopolni zahtevo za odreditev te parlamentarne preiskave kot jo je v izhodišču sprejel Državni svet na podlagi vsega navedenega in glede na veljavni pravni red Državni svet ne more ugoditi prošnji, da naj upošteva mnenje zakonodajnopravne službe in ustrezno pripravi akt o odreditvi parlamentarne preiskave. Državni svet namreč nima pristojnosti priprave akta o odreditvi parlamentarne preiskave, ker je to naloga v izključni pristojnosti Državnega zbora, ki pa mora v skladu z Ustavo in Poslovnikom o parlamentarni preiskavi pri njegovi pripravi obvezno slediti zahtevi Državnega sveta za odreditev parlamentarne preiskave, zato predlagamo, da Državni zbor na podlagi zahteve Državnega sveta za odreditev parlamentarne preiskave izda akt o njeni ustanovitvi. Hvala lepa.

Hvala lepa. Zdaj ste podali usten odgovor. Kdaj pa lahko pričakujemo pisno?

Hvala za besedo. Pisno bo prišel odgovor v najkrajšem času, predvidevam, da že danes.

Dobro. Hvala lepa. Mogoče bi tukaj samo pojasnila, da dopolnitev oziroma poziv na dopolnitev je bil podan za dopolnitev zahteve ne akta o odreditvi parlamentarne preiskave. Takoj ko dobimo, če danes dobimo pisni odgovor, bo ta odgovor seveda poslan pristojnim službam oziroma zakonodajnopravni službi, da bo podala mnenje o zakonitosti, ustavne skladnosti oziroma bo dala pravno mnenje glede vašega odgovora.

Zdaj pa dajem besedo še drugim, če želite. Ne. Torej, če ne želi nihče razpravljati, bom v skladu z dogovorom pripravila sklic 19. seje Državnega zbora in s tem zaključujem to točko.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA TERMINSKI PROGRAM DELA DRŽAVNEGA ZBORA ZA MAJ 2024. Novo gradivo ste prejeli včeraj. Odpiram razpravo, če kdo želi. Nihče. Če ne želi nihče, potem pa zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem sklep: sprejme se terminski program dela Državnega zbora za maj 2024.

Glasujemo. Za so glasovale vse poslanske skupine.

Ugotavljam, da je terminski program sprejet.

In s tem zaključujem to točko.

4. TOČKA DNEVNEGA REDA JE OKVIRNI TERMINSKI PROGRAM DELA DRŽAVNEGA ZBORA ZA JUNIJ 2024. Želi kdo tu besedo? Tudi ne. Torej dajem na glasovanje sklep: sprejme se okvirni terminski program dela Državnega zbora za junij 2024.

Glasujemo. Za so glasovale vse poslanske skupine. Ugotavljam, da je okvirni terminski program sprejet.

In s tem zaključujem to točko.

In prehajamo še na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA TOČKO RAZNO. Želi kdo besedo tukaj? Izvolite, kolegica Godec.

Hvala, predsednica. Pred časom smo imeli delovni sestanek oziroma delovni posvet, pa tudi potem posvet s predsedniki, ampak jaz moram že spet eno zadevo opozoriti. In sicer 15. 3. 2023 je Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor sta sprejela en sklep, in sicer pozivata Inšpektorat Republike Slovenije za naravne vire in prostor ter Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in energijo, ki sta pristojna v posegu z gradnjo povezovalnega kanala C0, da v okviru svojih pristojnosti in pooblastil nemudoma ukrepata in sledita ugotovitvam ministrstva z dne 7. 12. 2022 in z dne 6. 3. 2023 glede gradnje povezovalnega kanala C0. 19. Maja 2023 je Odbor za izobraževanje sta Odbor za izobraževanje in Odbor za notranje zadeve sprejela sklep, s katerim pozivata Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, da naj v okviru priprave šolske reforme učne vsebine vnese tudi tematike, ki bodo poudarjale čustveno inteligenco, sodelovanje in empatijo otrok. Pred sabo imam še en sklep Odbora za zdravstvo, ki prav tako poziva ministrstvo oziroma zavod za zdravstveno zavarovanje kaj naj izvede in to je bilo, recimo, maja 2023. Pred sabo imam tudi predlog deklaracije ob 20. obletnici članstva Republike Slovenije v Evropski uniji doma v Evropi, kjer je, ki ga je vložila Poslanska skupina svobode, v katerem v več točkah poziva Evropsko unijo, Vlado Republike Slovenije k določenim uresničevanjem pravic. Torej, praksa, ki se je uvedla je, da odbori sprejemajo sklepe v katerih pozivajo vladne inštitucije, da izvedejo določene naloge, določene aktivnosti in jim celo dajejo časovne okvirje in to, ti sklepi so bili sprejeti na Odboru za notranje zadeve med drugim, ki jo vodi poslanka Svobode, Tereza Novak. Včeraj je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke na 36. nujni seji za notranje zadeve vložila sklep, in sicer, Odbor za notranje zadeve, in tako naprej, poziva Vlado Republike Slovenije, da najkasneje do 31. decembra z vsemi socialnimi partnerji uskladi in določi besedilo zakonodaje s katerim bi prenovil plačni sistem v javnem sektorju za vse stebre in odpravi plačna nesorazmerja. In kaj se zgodi? Predsednica ta istega odbora, ki je sprejemala oziroma, ki je tudi glasovala za sklepe o katerih poziva ministrstva in Vlado za določene aktivnosti, ta sklep ni želela dati na glasovanje, češ, da sklep ni v skladu s Poslovnikom, da Državni zbor ne more pozivati Vlade in ne more časovnih okvirjev delati, dajati, pardon. Torej, na prejšnjem delovnem posvetu, na posvetu s predsedniki smo govorili, da dvojnih vatlov ni, da ni dvojnih meril. Predsednica Tereza Novak daje na glasovanje sklepe, ki jih poda koalicija v katerih se poziva, sklep v katerem pa opozicija in Slovenska demokratska stranka daje prav tako besedico poziva, pa ne da na glasovanje. In potem da na glasovanje sklep v smislu, ali bomo glasovali o tem sklepu in kaj se zgodi, niti razprave o tem sklepu ne dovoli.

Torej, še enkrat, če smo se dogovorili, pa očitno se nismo, da se ne uporabljajo dvojna merila, potem jaz lepo prosim, da se praksa ki, jaz vem, da ni bila v navadi, do tega, jaz vem, da tam, mislim vsaj v mandatu, ko sem jaz bila, 2014 do 2022, smo izrecno se izogibali besedici pozivom. Izrecno. Tudi mi smo se na začetku tega mandata, sem rekla, ne pozivamo, ampak predlagamo ministrstvu, Vladi. Vendar, ker se je na Odborih za notranje zadeve in drugje, in tudi na zdravstvu, pa mogoče še kje, ne vem, uvedla besedica pozivamo, in je to, so bili sklepi koalicije, smo tudi mi začeli pozivati. Ampak mi ne smemo, koalicija pa lahko. Tako da, predsednica, jaz prosim, da včerajšnja zadeva pač ni v ponos predsednici za notranje zadeve, ker smo jo pač dobili na zadevi, da koaliciji da sklepe skozi, o našem se pa ni smelo niti razpravljati. Tako, da jaz prosim, da se tu opozori predsednico, in da naj nadaljuje z isto prakso ali pa bomo spet imeli delovni posvet, pa spet dogovor, da se izogibamo besedici pozivamo.