... S pooblastili sodelujejo oziroma sodeluje poslanec Andrej Kosi, ki nadomešča poslanca Jožefa Jelena.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red z eno točko, v zvezi s katerim v poslovniškem roku nisem prejela nobenega predloga za spremembo, zato je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ODPRAVO POSLEDIC POPLAV IN ZEMELJSKIH PLAZOV IZ AVGUSTA 2023,

ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 77. seji, 22. 3. 2024, sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Predlog zakona je bil uvrščen na dnevni red te seje na podlagi zahteve Poslanske skupine SDS za sklic izredne seje Državnega zbora z dne 2. 4. 2024, ki je objavljena na spletni strani Državnega zbora s sklicem oziroma na e-klopi. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 15. 3. 2024, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 8. 4. 2024 in mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 9. 4. 2024. Navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora. Rok za vložitev amandmajev je do začetka obravnave predloga zakona. Do sedaj amandmaji niso bili vloženi. Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni: predlagatelj Poslanska skupina SDS, v imenu predlagatelja Zvonko Černač, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Služba Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih, Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Zakonodajno-pravna služba.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 26. člena Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Besedo zdaj dajem najprej predstavniku predlagatelja predloga zakona, da nam poda dopolnilno obrazložitev k predlogu zakona. Kolega Zvonko Černač, izvolite besedo, če želite, uvodoma.

Ja, hvala lepa.

Lep pozdrav vsem tudi z moje strani! Po avgustovskih poplavah je Državni zbor najprej, kot veste, sprejel novelo Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, potem konec avgusta Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov, ki je bil dva meseca kasneje noveliran in pred koncem lanskega leta decembra še Zakon o obnovi. V tej noveli, če lahko skrajšam, poplavnega zakona so se določila tudi določila glede zagotavljanja predplačil za obnovo poškodovanih stanovanj in stanovanjskih hiš tudi fizičnim osebam, ki so lastniki poškodovanih stanovanj. V enem izmed členov veljavnega zakona je kot pogoj za predplačila določeno, da je do predplačila upravičen lastnik stanovanjskega objekta, kjer je na dan 31. julija 23 imela prijavljeno stalno prebivališče vsaj ena oseba. Ocenjena škoda mora biti več kot 6 tisoč evrov, objekt ne sme biti predviden za nadomestno ali nadomestitveno gradnjo. In predplačilo je bilo določeno v višini 20 odstotkov ocenjene škode. Kot veste, smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke takrat predlagali, da bi se glede na obsežnost teh škod in glede na zagotavljanje sredstev za čim hitrejšo popoplavno obnovo ta odstotek povečal na 40 odstotkov, vendar smo bili takrat v tem zavrnjeni. Ne glede na to pa se je ta ukrep izkazal kot eden izmed najbolj pomembnih pri zagotavljanju na eni strani pomoči tistim, ki so bili prizadeti, in na drugi strani seveda tudi pri hitrosti odprave posledic škode. In če upoštevamo, da je bilo zdaj v petih zahtevkih, mislim da je zadnjega v višini nekaj manj kot milijon pa pol ravno včeraj potrdila vlada, 7 tisoč upravičencem izplačanih 34 in pol milijona evrov, lahko ugotovimo, da je to sicer velika številka, da na drugi strani pomeni zelo, zelo veliko pomoč tistim, ki so si lahko hitreje odpravljali posledice, kar je pomembno iz številnih vidikov. Ko se je ta novela zakona sprejemala, je bilo tudi v razpravi izraženo pričakovanje, da bo pomoč namenjena tudi tistim, ki iz takih ali drugačnih razlogov niso imeli izpolnjenega pogoja uporabnega dovoljenja na dan 31. julija 2023. Pa je takrat prevladala bojazen, da bi preveč široka določba odprla možnost številnih zlorab in špekulacij. Zdaj v praksi se je pokazalo na terenu, da takih primerov ni veliko, jih je pa gotovo nekaj deset. In da gre za primere, ki po življenjski plati zahtevajo oziroma ljudje, ki so bili deležni poškodovanja teh objektov, pričakujejo enakopravno obravnavo, potem v nadaljevanju bom tri take primere prikazal, zaradi tega, da bomo lažje vedeli, o čem se pravzaprav danes pogovarjamo.

Torej, v Slovenski demokratski stranki menimo, da je z novelo tega zakona mogoče na eni strani zagotoviti pomoč tudi tem ljudem, ki so do te pomoči po našem mnenju vsekakor upravičeni in so samo zaradi nekih formalnih razlogov postavljeni na stranski tir in so njihove vloge za to pomoč zavrnjene in na drugi strani tudi menimo, da glede na poznavanje na terenu stvari in glede na sodelovanje z občinami, župani, in tako naprej, službo za poplavno obnovo, je mogoče tudi preprečiti to bojazen glede morebitnih zlorab. Mi menimo, da do tega ne more prihajati nikoli, ni stoprocentno. Tudi ko se je pomagalo v času covid krize, je bilo jasno, da bo kakšen tudi izkoristil tisto situacijo, ampak prevladalo je stališče, da zaradi 2 procentov ali pa treh primerov ne pomaga, 97 odstotkov ostalim ne bi bilo primerno. In nenazadnje obstajajo tudi mehanizmi za zavarovanje preprečevanja takih ali drugačnih nepravilnosti pri teh stvareh. Ampak, glejte, gre za neke take življenjske primere, ko gre za pomoč ljudem, ki so zaradi formalnih razlogov recimo skoraj že imeli na koncu pridobljeno uporabno dovoljenje, pa ga niso imeli. Če ni uporabnega dovoljenja po novi zakonodaji, kot veste, ni mogoče dobiti hišne številke in tukaj gre za neko formalno okoliščino, ki preprečuje povračilo oziroma izplačilo škode v teh primerih. Imamo primere teh ljudi in kot vse kaže iz teh podatkov, ki so jih pridobili naši poslanski kolegi iz teh območij, gre v veliki večini primerov za mlajše družine, gre za ljudi, ki so vzeli kredite na bankah zato, da so si zgradili domove, porabili zadnje prihranke. In potem je pač prišla ta vodna ujma, na eni strani uničila ves ta trud, na drugi strani pa zaradi tega, ker formalno niso zaključili s to gradnjo, niso upravičeni do pridobitve teh sredstev. Recimo, ocena je, da je v občini Mozirje nekaj deset takih primerov. Ampak če pogledamo še vsa ostala območja, verjetno ne gre za številko, ki bi presegala 50 primerov na območju celotne države. Torej, tukaj ne govorimo o desetih milijonih ali pa 30 milijonih evrov sredstev, ampak govorimo o nekaj milijonov evrih, ki bi jih bilo potrebno zagotoviti, in mislim, da tukaj finančni vidik te zgodbe ni težava. Zdaj, kot vidimo iz mnenja Vlade, ki zavrača to novelo našega zakona, ki govori o tem, da je treba tudi tem ljudem omogočiti dostop do te pomoči, tudi če nimajo hišne številke, gre pa nesporno za stanovanjske objekte, v katerih ali so, tudi če nimajo hišne številke, že prebivali ali pa bi prebivali v kratkem. To novelo Vlada zavrača z mnenjem, da gre za nedoločeno število primerov, da je to seveda ne more in ne sme držati, ker škoda se je popisovala, te evidence so znane, so jasne. Jaz sem prepričan, da vsak župan na svojem območju točno ve, koliko je takih primerov. Da ne govorim o službi, ki mora te podatke imeti. Torej to ni razlog. In drugi razlog, ki je bil nekako že takrat, ko se je ta zakon sprejemal, omenjen, glede morebitnih špekulacij, mislim, da tudi ni tisti, ki bi preprečeval pomoč tem ljudem. Tako da v tem odgovoru jaz vidim bolj nek administrativno birokratski odgovor, kako se nekaj, kar je potrebno narediti, kar je življenjsko, ne da narediti. Sicer Vlada potem v nadaljevanju pravi, da bo pripravila spremembo zakonodaje, da se to uredi. Danes vidim, da ste koalicijske poslanske skupine vložile nek predlog sklepov, ki napotuje na ureditev teh problemov, torej boste pač ta naš predlog zavrnili. Mi vseeno menimo, da bi bila najhitrejša ureditev, da pač ta predlog potrdite, v kolikor ga je potrebno. Na kakšen način popraviti, izboljšati, se ga lahko še popravi in izboljša in bo pomoč čim prej prišla v roke, ker v teh predlogih sklepov nimate tudi nobenih rokov, do kdaj naj bi se to zgodilo. Je pa vseeno, vidim, neka pripravljenost, da se ta problem reši, kar je dobro. Ne razumem pa, zakaj tega ne bi uredili prihodnji teden, ko je sklicana seja Državnega zbora, v sredo, na to temo in bi lahko ta zakon potrdili in ljudje bi zelo hitro prišli do pomoči.

Zdaj, v praksi to seveda pomeni, če gremo zdaj na ta formalističen vidik, da za objekt, za katerega je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje in je nesporno, da je ta stanovanjski objekt utrpel škodo, da lastniki teh objektov kljub temu niso upravičeni do predplačila za obnovo, niso upravičeni do povračila sredstev za obnovo teh objektov, ker niso imeli prijavljenega, kot sem omenil, na tem naslovu stalnega prebivališča. Hišna številka ni bila določena zaradi tega, bivališča ni bilo mogoče prijaviti, ni pa bila določena zaradi tega, ker ni bilo uporabnega dovoljenja. Naj povem ob tej priložnosti še to, da po prejšnjih zakonodajah, po zakonodaji, ki je bila sprejeta leta 2012 in je veljala nekaj let za enostanovanjske objekte, sploh ni bilo potrebno uporabno dovoljenje. In ta pogoj, da bi nekdo moral imeti uporabno dovoljenje za enostanovanjski objekt in da bi samo na tej osnovi lahko pridobil hišno številko, tega ni bilo. Zakon je takrat določal, da investitor, v kolikor pač želi to uporabno dovoljenje imeti, lahko da vlogo in ga ima, tisti pa, ki v tem ne vidi neke posebne potrebe, pa tega ni storil in s tem je bilo takrat olajšanih kar nekaj težav. Zaradi tega, ker uporabnega dovoljenja, kot veste, ne morete dobiti, če ni investicija zaključena, na primer, če objekt nima fasade, ni uporabnega dovoljenja. Veste pa, kako ljudje gradijo, da gradijo postopoma in da je ponavadi tam, kjer zmanjka sredstev, fasada zadnji strošek na tej poti, da se vse prej naredi, zato da se lahko v objekte vselijo, in da fasado pač naredijo takrat, ko denarna sredstva to dopuščajo. Zdaj ta zadnja novela zakonodaje je bil nek kompromis med tisto, bom rekel, dokaj ustrezno ureditvijo, ki ni tukaj z birokratizmi zapletala, ko ni bilo treba uporabnega za enostanovanjske objekte, in med potem zelo ostro, ki je preprečevala, ta, ki jo imamo zdaj v veljavi, zakonodaja, ima nek kompromis, kjer mislim, da je določeno, da mora potem biti ta fasada v dveh ali treh letih po pridobitvi uporabnega dovoljenja. To je spet nek dodaten birokratizem, ki obremenjuje uradnike, povzroča težave investitorjem in tako naprej, popolnoma nepotreben. Ker če gre za enostanovanjske objekte, gre za relativno enostavne gradnje, je gradbeno dovoljenje tisto, ki zagotavlja varnost takega objekta in upoštevanja standardov, ki jih je potrebno upoštevati, zato da se lahko tak objekt varno uporablja, in je to uporabno dovoljenje pri takih objektih bolj kot ne neka dodatna administrativna odločba, ki pa po vsebini ne pomeni veliko. Ampak to samo mimogrede povem, samo v čem je problem. Zdaj, tudi če je objekt končan in tudi če je vse že narejeno, če ni uporabnega, ni hišne številke. Če ni hišne številke, po noveli poplavnega zakona ni možnosti izplačila sredstev za povračilo škode na objektih, za katere je pa nesporno ugotovljeno, da so bili poškodovani v avgustovskih poplavah, in za nekatere tudi, da so ljudje v njih živeli, kar bom pokazal v nadaljevanju.

Danes bi moral biti tukaj z nami in to predstavljati naš poslanski kolega Jože Jelen, na katerega so se ljudje obrnili, poleg seveda tudi na ostale poslance, ampak na njega v tistem kraju, kjer je pač doma, množično obrnili. Zaradi operacije po srčnem infarktu je na okrevanju, tako da zaradi tega jaz danes to predstavljam; verjamem, da mu vsi želimo čimprejšnje okrevanje. So se pa ljudje na našega poslanskega kolega obrnili s konkretnimi primeri in s konkretnimi dopisi. In dovolite mi, da tri take primere, ki bodo na najbolj plastičen način pokazali, za kaj gre, predstavim. Imam imena, ampak ne bom izpostavljal ljudi, če želite, si lahko pogledate, gre za realne maile, realne probleme, tudi evidentiranje z naslovi. In prvi primer pravi takole, vsi so pa iz občine Mozirje: "Ker so nama s partnerko poplave, ki so bile 4. avgusta, uničile velik del hiše, novogradnja v Lokah pri Mozirju," tukaj piše ta investitor, "prosim za odobritev zamika uporabnega dovoljenja." Imel je v mislih, da prosi, da se ne upošteva, da ni uspel pridobiti uporabnega dovoljenja za pomoč pri povračilu škode. "Smo mlada družina, imava osemmesečno hčerko in od oktobra lani gradimo hišo, ki pa so jo sedaj poplave v veliki meri uničile." To je bilo mišljeno za leto 2022, ker je ta dopis bil poslan že v lanskem letu, oktobra 2022. "Konec letošnjega leta smo se imeli plan vseliti, ampak nam sedaj ne bo uspelo, saj smo morali iz hiše spraviti vso izolacijo, talno gretje, estrihe, uničilo nam je tudi okna na terasi, zunanjo ureditev, hišo smo morali sušiti štiri mesece. Uporabnega dovoljenja verjetno ne bomo uspeli pridobiti pravočasno. Upamo seveda na najboljše, saj smo z gradnjo ponovno začeli." Potem je drugi primer, ki je tudi iz občine Mozirje, in pravi takole: "Pozdravljeni! Glede na situacijo, ki se nam je pripetila 4. 8., bi želela napisati nekaj konkretnih zadev, zato da bi nas tisti, ki niso bili žrtve poplav, morda lahko nekoliko lažje razumeli. 4. 8. je bil za mene in mojo družino čisto navaden dan. Bili smo srečni, na novo priseljeni v novi hiški. Dogovarjali smo se o vseh podrobnostih, ki smo jih želeli na hiši še dodatno urediti, in uživali. V zadnjih poletnih dneh nihče ni pričakoval, kaj se bo zgodilo ob 4. uri zjutraj, ko smo vsi mirno spali. Prebudila nas je glasna gasilska sirena in takrat se je vse skupaj začelo. Glede na to, da je bilo v medijih opisano dovolj, kar se tiče takratnih poplav, sama nimam potrebe po tem, da bi še dodatno opisovala dogodke, ker se jih niti ne želim spominjati. Želim pa povedati, kaj vse smo zaradi poplav izgubili." In potem je seveda v nadaljevanju popisano vse, kar je bilo uničeno, poleg objekta, seveda te notranje opreme in vse ostalo, tako kot v stotinah drugih podobnih primerov, ki pa jih seveda zakon na ustrezen način obravnava. Potem so opisane še težave in zahvala vsem prostovoljcem in vsem, ki so jim pomagali, da so po par mesecih lahko ponovno nazaj v tej hiši, ki pa seveda ni do konca urejena, ker je potrebno urediti še številne, številne stvari. In v nadaljevanju piše, da "se ne zdi pošteno, da tudi oni, ki so bili ravno pri pridobivanju uporabnega dovoljenja, ne bi dobili enakopravno pomoč, kot tisti, ki so uporabno dovoljenje že imeli, saj smo utrpeli enako ali hujšo škodo kot tisti, ki so uporabno dovoljenje že imeli." In potem je priloženo tukaj nekaj fotografij, ki jih poznamo, jih je ogromno pred našimi očmi še vedno, lahko jih pokažem, ki govorijo o tem, da je šlo tudi v tem primeru za mlado družino. No, in še zadnji primer, in verjamem, da bi bila podobna situacija tudi pri vseh ostalih primerih, ki so zaradi tega, bi rekel, formalnega razloga, nezmožnosti pridobitve sredstev zaradi tega, ker ni hišne številke, izpadli. Nove Loke, Mozirje: "Spoštovani, smo tričlanska družina iz Lok pri Mozirju in na vas se obračamo s prošnjo, da nam prisluhnete in nam pomagate. Z možem sva solastnika stanovanjske hiše na parceli 776/6 k.o. Loke, ki sva jo pred poplavami ravno dokončala, nisva pa še pridobila uporabnega dovoljenja in hišne številke. Avgustovske poplave so nas hudo prizadele. Dobre tri mesece pred poplavami smo se vselili v povsem novo hišo. Z ženo sva jo gradila tri leta in mesec pred rojstvom sina smo se uspeli preseliti iz sobe pri mojih starših, kjer sva živela zadnjih pet let. 31. maja se nama je rodil prvi sin in preživljali smo čudovite trenutke skupaj v novem domu. 4. avgusta pa šok! Naše jutro ta dan je izgledalo tako, da smo sprva opazovali, kako se dviguje voda okoli naše parcele. Kar hitro se je voda dvignila tako visoko, da je začela teči v hišo. V tem trenutku smo bili ujeti. Žena je pazila nekajmesečnega sina, jaz pa sem reševal vredne stvari. Ker voda ni prenehala naraščati, sem s kovinskim stojalom za bunde razbil strop, da smo imeli možnost pobega na podstrešje; v primeru, da popustijo vrata ali okno. Pobeg skozi vrata ni bil več opcija, saj je bilo okoli naše parcele vode meter in pol, na parceli pa meter visoka deroča voda. Naenkrat pa strašen pok! In zgodilo se je ravno to: popustilo je panoramsko okno, voda je silovito vdrla v hišo in zgrabil sem dojenčka, ženo in smo se preko razbitega stropa umaknili na neizdelano podstrešje." In potem v nadaljevanju tudi opisuje, kako je ta voda čez dve, tri ure odtekla, da so se lahko rešili in da je bila hiša po tistem, ko je voda območje zapustila, na nivoju podaljšanja tretje gradbene faze. Še ocena škode v tem primeru, ki ni majhna, 100 tisoč evrov je te škode. In potem v nadaljevanju seveda nezavidljiva situacija: "Dejansko smo že živeli v hiši, kar lahko dokažem s slikovnim gradivom in položnicami," to gradivo je tudi priloženo zraven tega dopisa, "nismo pa imeli hišne številke. Temu, da tega prej nismo uredili, je botrovala visoka nosečnost žene, potem pa novorojenček, kateremu sva posvečala vso pozornost. Papirja sva že pripravljala za oddajo na upravno enoto, vendar naju je poplava prehitela. To je najina edina nepremičnina, saj sva bila pred tem prijavljena vsak pri svojih starših, s tem da je imela moja žena začasno bivališče pri mojih, skupaj z mamo. Najina finančna situacija pa je v grobem takšna: jaz imam še 18 let kredita, 570 evrov na mesec, žena še 9 let 500 evrov na mesec. V najino hišo sva vložila vse prihranke. Oba sva učitelja z začetno učiteljsko plačo in malčkom. Upam si trditi, da smo bili v Mozirju najbolj prizadeti. Edini smo, katerim je poplavilo celotno bivalno površino, ker je celotna v pritličju." In seveda v nadaljevanju je opis tega, da je bil ogled, da se je to vse popisalo, vendar da na koncu odgovora ni bilo oziroma da je bil odgovor, da do tega povračila ta družina ni upravičena, zaradi tega, ker zakon govori o hišni številki. V nadaljevanju samo še pravi: "Naša hiša ima veljavno gradbeno dovoljenje, plačali smo komunalni prispevek, upoštevali smo tudi agencijo Arso, ki je določila, kako visoko moramo nasuti parcelo, da se izognemo morebitni poplavi. Zaupali smo v stroko in njene izračune in pričakujemo, da nas boste obravnavali enakopravno kot vse ostale državljane."

To je nekaj primerov. In verjamem, da smo si lažje skozi te primere predstavili sliko o tem, čemu je ta naša novela, ki jo vlagamo, namenjena. Namenjena je točno pomoči tem ljudem, ki po naši oceni, pa kot vidim, tudi po vaši oceni, glede na to, da ste predlagali zdaj neke sklepe namesto podpore temu zakonu, potrebujejo pomoč in da jim je to pomoč potrebno tudi nuditi, in to čim prej. Zaradi tega bi bil moj predlog, da v kolikor tega zakona ne boste potrdili, v kolikor boste to novelo zavrnili, čeprav mislim, da bi bila najhitrejša pot potrditev in sprejem drug teden na plenarki, da določite tam v tistih predlogih sklepov, ki jih predlagate, tudi rok, do kdaj boste to zadevo, se obvezujete, da boste to zadevo uredili. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo zdaj dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, magister Sonji Bien Karlovšek. Izvolite besedo.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je v pisnem mnenju, izdanim pred dvema dnevoma, opisala razmerje med predlagano dopolnitvijo Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, ki ureja pogoje za predplačilo za obnovo stanovanj, in Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč, ki ureja pogoje za plačilo za obnovo stanovanj. Ugotovila je, da predlagana dopolnitev, ki novega kroga upravičencev do predplačil ne pogojuje z dejansko naseljenostjo stanovanja, ne vzpostavlja nujno potrebne logične vezi med pogoji za plačilo sredstev. In pogoji za predplačilo sredstev za obnovo stanovanj, če ta vez ni vzpostavljena, se lahko v postopku po Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč ugotovi, da lastnik stanovanja do sredstev plačila za obnovo stanovanj ni upravičen, in se mu naloži, da sredstva predplačila vrne. Hvala.

Hvala.

Besedo zdaj dajem predstavnikom ministrstev, Ministrstvu za javno upravo in državnemu sekretarju Juretu Trbiču. Izvolite besedo.

Spoštovana, hvala za besedo.

Torej, Vlada Republike Slovenije se opisanih problemov, da bom uvodoma krajši, kot so še drugi, kolegice in kolegi, torej opisanih problemov z izvajanjem te interventne zakonodaje se zavedamo in se seveda tudi resno ukvarjamo z reševanjem primerov, ki jih sama obstoječa ureditev ne zajema in se zato že aktivno proučuje tudi rešitve, ki bodo odpravile take težave tudi pri uveljavljanju pravic za take oškodovance. Vendar pa poudarjamo, da s predlogom sprememb, kot so bile v predlagani noveli podane, se torej razširi krog upravičencev do predplačila za obnovo stanovanj, na nedoločen krog teh oseb, da so predlagatelji popolnoma zanemarili temeljni osnovni zakon, ki ureja torej samo upravičenost do dodelitve sredstev kot takih, in sicer Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč. Predlagatelji tako s predlagano spremembo širijo krog upravičencev, kot že rečeno, na neznan krog oseb, pa tudi na nek način na neznan predmet upravičenja. Taka sprememba pa je popolnoma v nasprotju s cilji in načeli krovnega Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, kot tudi z načeli predloga zakona. Namen in cilj Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč je čim hitrejša vzpostavitev bivalnih pogojev pri osnovnem bivališču posameznikov, ki jih je naravna nesreča prizadela, s predlagano spremembo pa bi postalo predmet upravičenja tudi premoženje in ne več stanovanje kot tako oziroma domovanje. Ja, še enkrat, Vlada se zaveda problematike nekih mejnih primerov, kot jih predlagatelj navaja, ampak kot rečeno, taka predlagana sprememba teh primerov ne rešuje, ima pa za pravno posledico pravzaprav le to, da bi bil lastnik gradbišča, ki so ga prizadele poplave in plazovi iz avgusta 2023, lahko upravičen do predplačila nekih sredstev, do katerih pravzaprav na podlagi krovnega zakona sploh ni upravičen. Tako ocenjujemo, da je predlagana sprememba vsebinsko votla in bi prinesla pravzaprav le lažno upanje za te primere. Glede na navedeno Vlada predloga zakona ne podpira. Hvala. Pa še ostali.

Hvala lepa.

Želi morda besedo še kdo izmed predstavnikov ministrstva ali se boste potem vključevali? Aha, besedo potem dajem državni sekretarki na Ministrstvu za naravne vire in prostor, doktor Lidiji Kegljevič Zagorc, državni sekretarki. Izvolite.

Najlepša hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim!

Tudi na Ministrstvu za naravne vire in prostor omenjenega zakona ne moremo podpreti, saj ga v praksi ne bi bilo možno izvajati. Poleg tega pa je uporabljen pojem gradnje v tem predlogu preširok. Pa bi pojasnila, zakaj, do česa pravzaprav lahko pride pri takšnem določilu. Težko je namreč preveriti, katera stanovanja v objektu so bila v gradnji, še posebej, če upoštevamo, da pojem gradnje skladno z gradbenim zakonom obsega vse od vzdrževanja, rekonstrukcije, manjše rekonstrukcije, novogradnje, spremembe namembnosti in odstranitve objekta, skratka, vse to je gradnja. Ravno tako je treba upoštevati, da gradnja zajema tudi vse aktivnosti, se pravi, gradnjo opredelimo že v fazi pripravljalnih del pa vse do končne izgradnje objekta. Zato bi bili elementi za presojo upravičenosti v tem primeru zelo nedefinirani, presoja pa praktično nemogoča. Glede na to, da predlog tudi ni vezan na določeno dovoljenje ali vlogo v upravnem postopku graditve objektov, ta lahko obsega tako dovoljeno kot nedovoljeno gradnjo. S takšno spremembo zakona bi se tudi... mi menimo, da bi se s takšno spremembo zakona krog upravičencev do predplačila za obnovo stanovanj razširil za nedoločen krog oseb, predvsem pa obstaja nevarnost, da bi se v to skupino upravičencev uvrstili tudi investitorji, ki so šele začeli z gradnjo in jim dejanska škoda na stanovanju še ni mogla nastati, ali investitorji nelegalnih gradenj ter seveda tudi investitorji, ki bi gradili stanovanjske objekte za trg in ne bi reševali svojega bivanjskega problema. Predlog skupine poslancev bi tako reševal odškodnino za škodo povzročeno na premoženju investitorjev stanovanjskih objektov in ne njihovih osnovnih bivališč. Zato predlog bistveno odstopa od temeljnega principa obnove stanovanjskih objektov po poplavah in plazovih, ki je primarno namenjen sanaciji bivališč, v katerih lastniki tudi bivajo, hkrati posega v princip temeljnega Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki ureja upravičenost do dodelitve sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč in izhaja iz zagotavljanja domovanja kot osnovnega prebivališča v primeru gradnje novih stanovanjskih objektov, ko so ti objekti še gradbišče. Takšne objekte ne moremo obravnavati kot potencialna bivališča, praviloma pa imajo njihovi investitorji osnovno bivanje zagotovljeno na drugem naslovu.

Zaradi zagotovitve čim hitrejše vzpostavitve primernih pogojev za bivanje in reševanje življenjskih stisk posameznikov je Vlada z Zakonom o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov avgusta 2023 zagotovila izredno socialno pomoč v višini 58 milijonov, preko Rdečega križa in Karitasa še dodatnih 10 milijonov in za predplačila fizičnim osebam 33 milijonov, seveda, zdaj s tem enim in pol milijonom skupaj torej dobrih 100 milijonov evrov. Poleg tega so za vse primere, kjer so stanovalci zaradi visoke stopnje poškodovanosti njihovih stanovanjskih objektov izseljeni, zagotovljeni stroški začasnega prebivališča do sanacije njihovih bivališč. Vlada je s tem uresničila pomemben korak pri zagotavljanju primernega bivališča vsem prizadetim v poplavah in plazovih iz avgusta 2023. Predplačila so praktično izplačana, Vlada pa že obravnava sanacijski načrt, ki bo podlaga za plačila iz sredstev državnega proračuna v višini celotnih upravičenih stroškov, tako da obdobje predplačil se s sprejemom tega sanacijskega programa tudi izteka.

V zvezi s predlogom bi ministrstvo izpostavilo tudi tehnično neizvedljivost predlogov v zvezi s predplačili, saj kataster nepremičnin nima vzpostavljene evidence gradbišč stanovanjskih objektov, ki še nimajo osnovnih identifikatorjev na primer hišne številke, kot tudi to, da ni uveljavljenega posebnega ugotovitvenega postopka, s katerim bi se ugotavljalo upravičenost gradnje glede na fazo gradnje in se pravi vrsto gradnje. Glede na peti odstavek 24. člena veljavnega Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč bo Ministrstvo za naravne vire in prostor za primere, ko je bil stanovanjski objekt že zgrajen, vendar zanj še ni bilo pridobljeno uporabno dovoljenje, ki je od leta 2018 tudi pogoj za hišno številko in prijavo bivališča, ter ko je objekt nenaseljen in je možno bivanje dokazati po Zakonu o prijavi prebivališča te objekte že zajeli v program odprave posledic škode zaradi poplav, v katerem bodo vključeni vsi objekti, ki se jim bodo delila sredstva državnega proračuna za obnovo. Vzporedno bomo proučili tudi možnost spremembe in dopolnitve sistemskega Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki je namenjen reševanju vseh naravnih nesreč na celotnem območju Republike Slovenije, ne samo na območju avgustovskega dogodka. Namreč, v pripravi so spremembe in dopolnitve Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, s katerim bi se odpravile težave pri uveljavljanju pravic iz naslova odprave posledic teh naravnih nesreč. Proučujemo tudi prenos pozitivnih praks, pristopov in izboljšav iz obeh zakonov, se pravi iz Zakona o interventnih ukrepih in tudi iz Zakona o obnovi in razvoju, ZOPN, se pravi, v ta sistemski zakon, s cilji, da se izboljša obvladovanje in zmanjševanje škod, ki jih povzročajo naravne nesreče, zagotovi hitrejšo in bolj učinkovito pomoč ter zagotovi hitrejši postopek potrjevanja programa za odpravo posledic.

Toliko bi s strani Ministrstva za naravne vire in prostor.

Hvala lepa. Še kdo od predstavnikov ministrstva bi želel besedo v tem uvodnem delu? (Ne.) Dobro, potem pa dajem zdaj besedo predstavniku Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, gospodu Leopoldu Pogačarju, podpredsedniku komisije. Aha, izvolite državna sekretarka, mikrofon, če izključite.

Predsedujoča, hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, poslanci in vsi prisotni predstavniki Vlade in ministrstev!

Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podprla predlog zakona, ki ga je vložila skupina poslank in poslancev na podlagi izkazane prakse in težav na terenu po lanskoletnih poplavah. Komisija meni, da je predlagana finančna pomoč v obliki predplačil za nekaj deset lastnikov poškodovanih stanovanjskih objektov, ki so se v času naravne nesreče še gradila ali so bila tik pred vselitvijo, življenjskega pomena in bi jim omogočila prebroditev težke finančne situacije, v kateri se niso znašli po lastni krivdi. Komisija tudi meni, da je irelevantno, v kateri fazi gradnje je bil v lanskoletnih poplavah uničen objekt, kjer nihče ni imel prijavljenega stalnega prebivališča, saj je ključna višina škode na stanovanjskem objektu, ki predstavlja za prizadete posameznike lahko tudi edini dom. Komisija ocenjuje, da je možno, če obstaja politična, strokovna in pravna volja vse tehnične zadržke odpraviti in sistem tem prilagoditi tako, da bodo lastniki uničenih stanovanj, ki jih je veljavni zakon zaobšel, dostopali do predplačil. Je pa res, da je bila v razpravi na seji komisije ob sicer večinski podpori izraženo tudi nasprotovanje predlogu zakona, saj ni operativen ter pušča preveč odprtih vprašanj glede statusa stanovanjskega objekta kot edinega doma. Hvala.