Dobro jutro!

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Začenjam 63. redno sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani oziroma da se, na seji sodelujejo kot nadomestne članice in člani naslednji poslanci oziroma poslanke. Tako sem prejel najprej opravičilo in sicer se seje ne morejo udeležiti poslanec Jernej Vrtovec, hkrati pa na seji s pooblastili sodelujejo naslednji poslanci: magister Janez Žakelj nadomešča poslanca magistra Mateja Tonina, poslanec Zoran Mojškerc nadomešča poslanca Žana Mahniča, poslanec Rado Gladek nadomešča poslanca Janeza Janšo, poslanka Andreja Rajbenšu nadomešča poslanca Dušana Stojanoviča in pa poslanec Bojan Čebela nadomešča poslanko Tamara Vonta.

Vse prisotne pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje Odbora za zunanjo politiko.

Predlog dnevnega reda ste prejeli s sklicem. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA SVETA O PODPISU, V IMENU EVROPSKE UNIJE, OKREPLJENEGA SPORAZUMA O PARTNERSTVU IN SODELOVANJU MED EVROPSKO UNIJO NA ENI STRANI TER KIRGIŠKO REPUBLIKO NA DRUGI STRANI.

Gradivo k tej točki ste prejeli od Vlade 26. 3. letošnjega leta na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije in tretjem odstavku 88. člena Zakona o zunanjih zadevah. Skrajni rok za obravnavo predloga stališča v Državnem zboru je 12. 4. torej danes, 2024. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zunanjo politiko kot pristojnemu odboru.

Najprej prosim predstavnika Ministrstva za zunanje zadeve, in da nam predstavi Predlog sklepa Sveta in zlasti Predlog stališča Republike Slovenije, torej gospo Sanjo Štiglic, državno sekretarko.

Izvolite.

Najlepša hvala, spoštovani predsednik.

Spoštovani poslanke in poslanci!

Vlada Slovenije je določila predlog stališča, da podpira Predlog sklepa o podpisu okrepljenega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Kirgiško republiko in za podpis sporazuma pooblastila stalnega predstavnika Slovenije pri Evropski uniji. Sporazum bo predvidoma podpisan konec aprila 2024.

Namen sklenitve sporazuma je predvsem okrepiti sodelovanje Evropske unije s Kirgiško republiko in s tem tudi okrepiti prisotnost Evropske unije in pa sodelovanje z državami srednje Azije. Sporazum vsebuje pravne zaveze, ki so osrednji del zunanje politike Evropske unije in tudi znatno razširja obseg skupnega delovanja na gospodarskem in trgovinskem področju. Trgovinski del naj bi zagotovil boljše zakonodajno okolje za gospodarske subjekte in tako prinesel znatne gospodarske koristi za podjetja iz Evropske unije. Čimprejšnja sklenitev sporazuma s Kirgiško republiko je zato zaradi politične in gospodarske pomembnosti ključnega pomena in Evropska komisija predvideva podpis sporazuma ob robu prvega vrha Evropska unija srednja Azija, ki bo v Uzbekistanu predvidoma oktobra 2024.

Toliko z moje strani za uvod. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Preden preidemo na razpravo, želi besedo tudi predstavnik Državnega sveta za obrazložitev mnenja komisije? (Da.)

Izvolite, imate besedo.

Ja, hvala lepa predsednik.

Lepo pozdravljeni!

Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve je materijo obravnavala na 34. seji. 9. 4. Dopolnilno obrazložitev predlagatelja je podal predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve in evropske zadeve, predstavil predlog sklepa in predstavil stališče Vlade. Komisija je nato v razpravi predlagala, poglavitno je pač to, da se pri podpisu sporazuma poudari spoštovanje načel ozemeljske celovitosti in državne suverenosti podpisnic, še posebej v luči aktualnih okoliščin in kršitve teh načel na območjih Ukrajine in zasedenega dela Cipra. Komisija je izrazila tudi podporo delovanja Unije na tem področju in je prepoznala geostrateški pomen za razvijanje partnerstev in novih povezav z državami srednje Azije.

Po razpravi je sprejela na to komisija mnenje, da podpira predlog stališča Vlade.

Hvala lepa.

Hvala, spoštovani Korene Gregor, predstavnik Državnega sveta.

Torej, sedaj pa res odpiram razpravo poslank in poslancev. Želi kdo razpravljati? (Da.)

Izvolite, Andreja Rajbenšu, imate besedo.

Hvala za besedo predsednik.

Lep pozdrav vsem vabljenim in pa prisotnim!

Kot ste že povedali, ta sporazum torej vsebuje različna področja od demokracije, potem pravne države, človekovih pravic, zunanje in varnostne politike. Prav tako je seveda tudi deluje na različnih področjih kot je gospodarstvo, trgovina, kar ste omenili največ, potem pa seveda tudi na vseh ostalih področjih, ki so del torej družbe.

Zdaj, kolikor sem razbrala tukaj iz vašega dokumenta, piše, da ocena učinka tega sporazuma ni bila izvedena, saj se omenjeni sporazum v bistvu posodablja in naj ne bi uvedel bistvenih, bistveno novih področij, ki bi imeli večji učinek na področju sociale, okolja in gospodarstva, razen na področju trgovine. Me je pa potem, sem se pa malo bolj zavzela, ker piše, da bi naj šlo predvsem za politični učinek tega sporazuma, kjer se seveda govori o pravni državi, človekovih pravicah in pa varnosti. Zdaj, glede na to, da najbrž nas je tukaj večina, ki o Kirgiziji ne vemo ravno dosti, jaz pač priznam, da ne vem, sem si ravno v zvezi s tem tudi malo potem neke zadeve pogledala kar pomeni, da je država, ki ima cirka 7 milijonov prebivalcev, sestava BDP je nekako 48 procentov, gre za storitvene dejavnosti, 26 industrija, 14 pa kmetijstvo, gospodarske panoge so bančništvo, finančna dejavnost, živinoreja, pridobivanje rud in tako dalje.

Če pogledamo, da ne bom vsega naštevala, od izvoznih in uvoznih artiklov, blagovna menjava med Slovenijo in Kirgizijo je med letom 2017 in 2021 naraščala. V letu 2021 je izvoz Slovenije v Kirgizijo znašal dobrih 12 milijonov evrov, uvoz iz Kirgizije pa 325 tisoč evrov. Zdaj, to je bilo malo gospodarskega, zdaj bomo pa šli na področje, torej, kar se tiče pravne države človekovih pravic.

Zdaj, Kirgizija je včasih veljala za eno izmed bolj odprtih in svobodnih držav med temi nekdanjimi sovjetskimi državami, sploh teh v Aziji. Tudi ona je doživljala določene revolucije, mislim, da so bile tri, pa vendar, še vedno so potekale regularne volitve, imeli so tudi razvito, relativno, medijsko sceno. V glavnem, šlo je za moderno družbo ali pa državo, ki je vključevala vse, od feminističnih skupin pa vse do organizacij za pravice invalidov. Ampak to se je v zadnjih letih spremenilo.

Kirgizija se spoprijema z vrsto notranjih težav, predvsem ko je govora, kot sem že prej rekla, o demokraciji in pravni državi. Za predsednika Japarova, ki je bil tudi postavljen od enih teh ljudskih vstaj, pa pravijo, da je njegova stranka izredno populistična, da z nekako ruskimi metodami nadzoruje celotno družbo, kar pomeni, da je več neodvisnih medijev prenehalo delovati ali pa so se znašli pod pritiskom in na lestvici medijske svobode, ki jo pripravlja organizacija Novinarji brez meja, pa je Kirgizija samo v letu, v zadnjem letu, mislim, da govorim za leto 2022, zdrsnila za 50 mest, torej z ravni Japonske, na raven Južnega Sudana.

Zdaj politična, to je najbrž razlog tudi, da je politična opozicija slabo organizirana, sodstvo dejansko sploh ni neodvisno. In pa vlada Japarova je sprejela tudi vrsto nekih spornih zakonov, ki jih uporabljajo za zatiranje seveda tudi destentov v Rusiji, zelo podobno.

Zdaj, moje vprašanje oziroma kaj mislite, kakšen bo resnično izplen tega sporazuma? Verjamem, da je to malo tako, nežno, da bi radi pritisnili sicer na Kirgizijo, ampak resnično me zanima, kar se politično gleda, če se bo sploh lahko od tega, kar sem naštela, sploh kaj spremenilo s tem sporazumom?

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Želel je besedo še kolega poslanec Janez Žakelj, izvolite.

Najlepša hvala, predsedujoči.

Spoštovani kolegice, kolegi!

Jaz bi samo vprašal, načeloma seveda, podpiramo sporazum s Kirgiško republiko, sem pa opazil, da je trgovina z EU v letu 2022, je narasla za trikrat, tam s 450 milijonov na milijardo 200, tako, da bi me zanimalo, nisem pa šel, kaj je to mogoče v okviru sankcij ali kaj takega? To bi me zanimalo.

Hvala.

Želi morda še kdo besedo? V kolikor ne, pa spoštovana državna sekretarka, izvolite, imate besedo. / izklop mikrofona/

/ vklop mikrofona/ Se opravičujem, je želel še Franc Breznik besedo, izvolite.

Najlepša hvala, predsednik.

Jaz bom zelo kratek. Torej, v Slovenski demokratski stranki ta sporazum s Kirgiško republiko podpiramo Zakaj ga podpiramo? Gre predvsem za to, da smo mnenja, da če se ne bo širila Evropska unija se bo širil nekdo drug. To je naš poglavitni sporazum, poglavitno videnje. Hibridni del vojskovanja Putinovih sil, kjer prevzema tudi ali pa destabilizira nekatere svoje bivše države Sovjetske zveze je v bistvu ena izmed glavnih prioritet v tem trenutku, vidimo kaj se dogaja v Moldaviji. Sam sem se v Bruslju pred nekaj dnevi z našo delegacijo Državnega zbora sestal tudi z moldavijskimi predstavniki in približno imajo podobna mnenja, zato to relativno, če gledamo BDP relativno zelo revno državo, ki pa ima, moramo vedeti izredna naravna bogastva: 40 % vseh vod, ki imajo izvir, lahko bi rekel ravno v Kirgiški republiki, ki so del velikih voda kasneje v Srednji Aziji izvira prav iz Kirgizije. Tako da, tudi interesna sfera, tudi Evropske unije kar se tiče nekaterih naravnih bogastev, mislim da je povezana prav s tem. In torej v Slovenski demokratski stranki glede tudi miru, glede blagostanja, glede nekega upanja za to Kirgiško republiko, lahko pripelje, torej ta sporazum je lahko eden izmed, lahko bi rekel, teh prvih, jaz bi temu rekel, simbolnih povezav med Evropsko unijo in Kirgiško republiko in neko upanje tudi za njeno prebivalstvo. To mislim, da je naša naloga, zato tudi ta sporazum, podpis tega sporazuma podpiramo. Najlepša hvala.