Pozdravljeni, vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam. Začenjam 12. redno sejo Odbora za kulturo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora in sicer Andrej Hoivik. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo namesto poslanca Miha Lamuta poslanka Tamara Vonta, namesto Anje Bah Žibert pa poslanec Rado Gladek.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za razširitev dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem, in sicer 1. točka Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o Predlogu zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije v Republiki Sloveniji in točka 2 - razno.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA.

Kot gradivo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora ste prejeli Predlog za razpis posvetovalnega referenduma z dne 1. 3. 2024, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 27. 3. 2024, danes pa ste prejeli tudi mnenje Vlade o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma. K obravnavi te točke dnevnega reda so bili vabljeni predlagatelj Poslanska skupina NSi, v imenu predlagatelja Aleksander Reberšek, Vlada, Ministrstvo za kulturo in Zakonodajno-pravna služba. Obveščam vas, da amandmiranje v tej fazi postopka ni mogoče. Prejeli pa ste spremembo referendumskega vprašanja s strani predlagatelja predloga za razpis posvetovalnega referenduma. Pardon. Odbor bo na podlagi drugega odstavka 184. člena Poslovnika Državnega zbora po opravljeni razpravi o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma glasoval o mnenju ali je podan predlog za razpis posvetovalnega referenduma primeren. Mnenje Odbora za Državni zbor sicer ni zavezujoče. Če bo Državni zbor na seji sprejel sklep o razpisu posvetovalnega referenduma bo odbor na eni izmed naslednjih sej oblikoval predlog odloka o razpisu posvetovalnega referenduma in šele v tej fazi je mogoče predlog odloka tudi amandmirati.

Začenjamo z obravnavo predloga za razpis posvetovalnega referenduma, o kateri bomo najprej opravili razpravo in nato še glasovali o predlogu mnenja odbora. Želi predstavnik predlagatelja podati dodatno obrazložitev, izvolite besedo, Aleksander Reberšek.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj! Edini način, da zaustavimo norosti te vlade, bodo očitno referendumi. Želeli so prepovedati kurjenje na drva. Šele napoved referenduma, ki smo ga vložili v Novi Sloveniji je vladajoče ustrezala. In enako bi se moralo in se mora zgoditi tudi pri Zakonu o uresničevanju kulturnih pravic narodov nekdanje Jugoslavije v naši državi. Nova Slovenija si je ves čas prizadevala za hitrejšo integracijo tujcev. Narediti smo poskušali vse, da tujcem, ki pridejo v Slovenijo, da se jim pomaga, da se jim olajša vstop v delo in pa življenje tukaj, da se lahko naučijo slovenskega jezika in postanejo tudi del skupnosti. Predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnosti skupnosti narodov nekdanje SFRJ, v Republiki Sloveniji pa počne ravno nasprotno. Zato smo v Novi Sloveniji vložili pobudo za posvetovalni referendum, Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je opozorila, da je zakon v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. Slovenska Ustava zagotavlja posebno varstvo in pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti ter posebne pravice romske skupnosti. Zakonodajno-pravna služba pa je ob obravnavi zakona opozorila, da za zakonsko urejanje posebnih pravic drugih narodnih skupnosti v naši Ustavi podlage enostavno ni. Zakonodajno-pravna služba je opozorila tudi na neustrezno sklicevanje na deklaracijo Republike Slovenije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, saj ta govori samo o tistih pripadnikih, ki so državljani Republike Slovenije. Predlog zakona pa definicijo širi na vse pripadnike, ki prebivajo v Republiki Sloveniji vsem manjšinskim etničnim skupnostim in priseljencem Ustava Republike Slovenije že sedaj zagotavlja enakost pred zakonom, pravico do izražanja narodne pripadnosti ter pravico do uporabe svojega jezika in tudi pisave. Prav tako Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti že sedaj na podlagi razpisa sofinancira kulturne projekte manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev v Republiki Sloveniji in na ta razpis se že sedaj lahko prijavijo tako projekti narodnih skupnosti nekdanje Jugoslavije kot tudi vseh ostalih. Narodnih skupnosti. V Novi Sloveniji se sprašujemo zakaj je posebna privilegirana obravnava narodnih skupnosti nekdanje Jugoslavije, zakaj je potreben poseben razpis in zakaj so potrebna še dodatna sredstva. Gre za ustavno spornost in diskriminacijo ostalih narodnih skupnosti, ki živijo v Sloveniji in se na ta razpis ne bodo mogli prijaviti. Sporno je tudi spodbujanje učenja materinščine pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji v javnem izobraževalnem sistemu in 100 % financiranje tega pouka. Na drugi obravnavi Državnega zbora je koalicija res da črtala najbolj sporen 5.a člen, ki je predvideval, da mora ministrstvo, pristojno za vzgojo in izobraževanje, omogočiti osnovno in srednješolsko brezplačno učenje maternega jezika in kulture v okviru fakultativnega in dopolnilnega pouka ali interesne dejavnosti razširjenega programa šol, omogočati spremljanje stanja pri učenju maternega jezika in kulture otrok, spodbujati sodelovanje javnih in zasebnih šol pri učenju maternega jezika in kulture, promovirati ter spodbujati vključevanje v učenje maternega jezika in kulture, spodbujati sodelovanje, vključno z gostovanjem učencev med šolami v Republiki Sloveniji in šolami v državah izvora narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji gostovanje inštruktorjev za učitelje maternega jezika in kulture iz držav izvora ali zagotavljanje učiteljev iz države izvora za poučevanje maternega jezika in kulture v šolah. Še vedno pa predlog zakona vsebuje določbo četrtega odstavka 4. člena, ki pravi: uresničevanje kulturnih pravic pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji na področju osnovnošolskega in srednješolskega učenja maternega jezika in kulture po tem zakonu zagotavlja ministrstvo, pristojno za vzgojo in izobraževanje. Prav tako pa vsebuje tudi določbo drugega odstavka 8. člena, ki ministrstvu, pristojnemu za vzgojo in izobraževanje nalaga, da začne opravljati naloge v skladu s tem zakonom v enem letu od uveljavitve zakona.

Znanje slovenskega jezika v osnovnih in srednjih šolah je resen problem. Številni otroci, predvsem otroci s Kosova in Albanije, v šolah ne znajo slovensko, izvedba pouka je zelo otežena, standard znanja pada. Tem otrokom se dogaja zelo velika krivica, ker jim država ne omogoči, da bi se pred vključitvijo v šolo lahko naučili slovenskega jezika in na to opozarjajo učitelji, ravnatelji, župani, starši. Nova Slovenija je zato že dvakrat vložila spremembo Zakona o osnovni šoli, da bi za te otroke uvedli posebne pripravljalnice, namenjene intenzivnemu učenju slovenskega jezika in spodbujanju slovenske kulture, kljub številnim pozivom s terena, zaskrbljujoči situaciji na osnovnih in srednjih šolah je vladajoča koalicija zakon zavrnila, še več, sedaj ste šli v koaliciji povsem drugo smer. Namesto da bi mi naredili vse, da bi se tuji učenci naučili slovenščine bi moralo ministrstvo za šolstvo v osnovnih in srednjih šolah omogočiti brezplačno učenje njihovega maternega jezika, po domače, namesto da bi se albanske, srbske, bosanske otroke spodbujala, da se naučijo slovenščine, bi organizirali tečaj za utrjevanje znanja njihovega maternega jezika. In zame je to narobe svet. Dejstvo je, da je v Sloveniji vedno več tujcev in sedaj se moramo pogovoriti in tudi odločiti ali gremo v smer propadlega multikulti sistema, to so naredili v Nemčiji, Franciji, na Švedskem in rezultate tega zgrešenega pristopa lahko vsak dan gledamo v medijih v večjih predmestjih. In ta zakon prinaša točno to, multikulti. V Novi Sloveniji pa menimo, da je treba iti po drugačni poti, po poti integracije tujcev in vsak, ki pride k nam bi se moral naučiti slovenskega jezika, sprejeti našo kulturo in pa sprejeti naše običaje.

Ker predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ močno vpliva na interese in življenja vseh državljank in državljanov Republike Slovenije, omogoča brezplačno učenje maternega jezika in kulture za otroke pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji v osnovnih in srednjih šolah ter predvideva dodatno financiranje delovanja nevladnih organizacij pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji. V Novi Sloveniji predlagamo, da o teh vprašanjih volivke in volivci odločijo na posvetovalnem referendumu. Predlagamo, da bi se referendumsko vprašanje glasilo: Ali ste za to, da se pripadnikom narodnih skupnosti nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije v Republiki Sloveniji priznajo posebne kulturne pravice, med drugim pravica do uporabe maternega jezika in pisave, da se za njihove otroke omogoči brezplačno učenje maternega jezika in kulture v osnovnih in srednjih šolah ter zagotovi dodatno financiranje delovanja njihovih nevladnih organizacij? Hvala.

Najlepša hvala.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Izvolite, gospa Mira Palhartinger.

Dober dan. Hvala za besedo. ZPS je k predlogu za razpis posvetovalnega referenduma podala pisno mnenje, v njem je uvodoma pojasnila ureditev in pravno naravo posvetovalnega referenduma kot sredstva za testiranje javnega mnenja in za ugotavljanje smeri reševanja določenega vprašanja. Posvetovalni referendum je lahko le predhoden. Razpiše se o vprašanjih iz pristojnosti državnega zbora, o katerih z še ni dokončno odločil, Mnenje volivcev na referendumu pa Državnega zbora pravno ne zavezuje. ZPS je ugotovila, da je obravnavani predlog vložen pisno je obrazložen in vsebuje vprašanje, ki naj bo predmet referenduma. Je pa ZPS v mnenju posebej opozorila na zahtevo po jasnosti vprašanja ta zahteva je odraz pravice volivca, da je njegov glas za ali proti vprašanju pravilen odraz njegove svobodne volje. Bistvo referenduma je namreč izrekanje o jasno opredeljeni vsebini, s katero morajo biti volivci natančno seznanjeni. Le na ta način lahko Državni zbor omogoči jasen referendumski izid in ga v zakonu ali drugem aktu, ki ga sprejema, tudi upošteva. Predlagano referendumsko vprašanje, kot je bilo povzeto, je sestavljeno iz dveh delov. Prvi del se nanaša na sprejetje predloga zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji. V zvezi s tem delom ZPS pojasnjuje, da namen posvetovalnega referenduma ni izrekanje o sprejetju nekega pravnega akta, ki je v zakonodajnem postopku, temveč izrekanje o posameznem vprašanju iz pristojnosti Državnega zbora. Vprašanju mora biti za to podana jasna, enoznačna in objektivno povzeta vsebina, o kateri naj bi se volivci na posvetovalnem referendumu izrekali. V drugem delu predlaganega referendumskega vprašanja, ki se nanaša na izrekanje o siceršnjem priznavanju posebnih kulturnih pravic pripadnikom narodnih skupnosti nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, so posebej izpostavljene pravica do uporabe maternega jezika in pisave, pravica do učenja maternega jezika in kulture v osnovnih in srednjih šolah ter pravica do financiranja delovanja nevladnih organizacij. V zvezi z načinom na katerega je vprašanje oblikovano, ZPS tukaj pojasnjuje, da je treba v primerih kadar posvetovalni referendum obsega več vsebin, oblikovati več ločenih vprašanj. Kot bistveno pa v zvezi s tem delom referendumskega vprašanja ZPS izpostavlja, da se to ne nanaša na vsebino, ki naj bi jo Državni zbor z zakonom šele uredil, temveč na izrekanje o pravicah do enakosti pred zakonom 14. člen Ustave je to, do izražanja narodne pripadnosti tu gre za 61. člen ustave ter do uporabe svojega jezika in pisave tu je pomemben 62. člen ustave. Te pravice so vsakomur, tudi pripadnikom narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji na individualni ravni zagotovljene že z Ustavo, zato bi upoštevaje navedeno lahko predlagano referendumsko vprašanje poseglo v njihove pravice. ZPS opozarja tudi na nekatere dodatne vsebinske poudarke s katerimi je vprašanje vključena tudi interpretacija predlagateljev. Ta v referendumsko vprašanje že sama po sebi ne spada, poleg tega pa je tudi vsaj deloma zavajajoča in tudi sugestivna, pa tudi neskladna z vsebino predloga zakona, na katerega se predlog za razpis posvetovalnega referenduma izrecno navezuje. To smo podrobneje zapisali v pisnem mnenju, hvala.

Najlepša hvala.

Želi besedo še predstavnik Ministrstva za kulturo, državni sekretar magister Rusjan, izvolite.

Najlepša hvala za besedo in lep pozdrav vsem prisotnim. Vlada Republike Slovenije predloga za razpis posvetovalnega referenduma ne podpira. Vlada Republike Slovenije podpira Predlog Zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodne skupnosti narodov nekdanje Socialistične federativne Republike Jugoslavije v Republiki Sloveniji. Vlada namreč podpira uresničevanje kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji. S predlagatelji zakona se strinja, zaradi zgodovinskih razlogov, dolgoletnih prizadevanj in številčnosti pripadnikov teh skupnosti v Republiki Sloveniji smiselno sprejeti zakon, ki jasneje opredeljuje pristojnosti države na tem področju. Predlog zakona ministrstvu, pristojnemu za kulturo, nalaga izvajanje javnega razpisa za financiranje kulturnih projektov, kulturnih društev pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, opredeljuje status reprezentativnih organizacij posameznih narodnih skupnosti nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji ter vzpostavlja Svet Vlade Republike Slovenije za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ, njegovo sestavo in delovanje. Ministrstvo za kulturo, za svet že opravlja administrativne naloge in v praksi že izvaja nekatere naloge. To gre za svet, ki je bil ustanovljen z vladnim sklepom, ki jih predlog zakona nalaga ministrstvu pristojnemu za kulturo. Predlog zakona spreminja način financiranja omenjenih društev, saj financiranje kulturnih strukturnih društev trenutno poteka preko javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, po novem zakonu pa bo ta javni razpis se izvajal preko Ministrstva za kulturo. Pri tem bi dodal pojasnilo tudi pri izvajanju predlagateljev posvetovalnega referenduma, da to ni nobena posebnost, ampak se na Ministrstvu za kulturo že izvaja podoben javni razpis za namenjen kulturnim društvom pripadnikov nemško govoreče skupnosti. Tako, da še enkrat ponovim, Vlada Republike Slovenije podpira predloga zakona, ne podpira pa posvetovalnega referenduma o tem vprašanju. Hvala.

Najlepša hvala.

Sedaj prehajamo na razpravo članic in članov odbora. Imamo kakšne želje po razpravi? Najprej se je k besedi prijavil kolega Vatovec.

Najlepša hvala, predsednica. Jaz nisem član, sem pa eden od sopredlagateljev tega zakona, o katerem bi Nova Slovenija želela posvetovalni referendum. Posvetovalni referendum je zagotovo pomembno orodje, ki ga ima Državni zbor, pomembno orodje, tako kot je tudi predstavnica Zakonodajnopravne službe izpostavila, ki ga ima Državni zbor za to, da se posvetuje o nekih pomembnejših vprašanjih v družbi in ne o konkretnih zakonskih predlogih, ki so že v obravnavi. Izhajajoč iz tega, in da kot poslanke in poslanci razumemo pomen posvetovalnega referenduma, bi morali biti vsaj toliko iskreni, da razloge za razpis nekega posvetovalnega referenduma ne utemeljujemo na zavajanjih in lažeh, ker to, kar počne Nova Slovenija od trenutka, ko smo vložili ta zakon v parlamentarni postopek, ni nič drugega kot to. Vse trditve, ki jih navajajo predlagatelji, so izmišljene, nikoli se ni govorilo o tem, da bi se morali, kot berem v tvitu predsednika te stranke, gospoda Tonina, policisti učiti albanščine ali pa drugih jezikov, medicinske sestre ali pa kdorkoli drugi v tej državi. Stvar, ki ni več v tem zakonu, je pa sicer z amandamajem za 5.a člen bila na tem odboru vnesena v zakon, je želela samo poudariti tudi pomen jezika za oblikovanje neke kulturne identitete. Tudi v tem vidiku je ta zakon vseboval zgolj določbe, ki so trenutno že v veljavi. Nihče se ne bi moral učiti kateregakoli jezika, ne gre za to, da bi se naši učiteljice in učitelji ali pa katerikoli drugi javni uslužbenci morali učiti tujih jezikov za to, da komunicirajo z ljudmi, ki v tej državi živijo na tak ali drugačen način, ampak šlo je za to, da bi za naše sodržavljane, tiste, ki so z nami že desetletja, tisti, ki so tukaj rojeni in so tudi pomagali soustvarjati to državo, za svoje druge, tretje, četrte generacije, ki izgubljajo stik s svojim dajmo reči, maternim jezikom imeli možnost in ta možnost že sedaj poteka v osnovnih šolah po tej državi, da fakultativno v okviru izven šolskega programa obiskujejo tudi predavanje oziroma pouk iz svojih maternih jezikov tako kot naše osnovnošolke in osnovnošolci poslušajo kitajščino, ruščino, nemščino, francoščino in druge jezike v osnovnih šolah, ki niso del kurikuluma, ampak so del neke osebne izbire izven šolskega programa. Kar mene skrbi je, da na žalost so predlagatelji našli zgolj neko stvar, s katero prikrivajo ali pa skušajo zamegliti tisto, kar je bistvo tega zavlačevanja postopka sprejema tega zakona. To kar je gospod Reberšek govoril predvsem vezano na tako imenovane pripravljalnice in tako naprej. Niso ukrepi za integracijo, ampak sam je povedal, očitno v Novi Sloveniji želijo, da kdorkoli pride v to državo, se seveda nauči jezika, to je logično in normalno, ampak prevzeti običaje in kulturo pomeni izbrisati svojo lastno identiteto. To ni integracija, to je asimilacija, in to v sodobni sociološki teoriji je koncept, ki je že zdavnaj, že davno opuščen. Mislim, da je bilo že večkrat, ničkolikokrat, neštetokrat že povedano ob obravnavi tega zakona, da ta zakon samo ureja na zakonski, administrativni ravni nekaj, kar v tej državi več ali manj poteka že na nek relativno zgleden način. Smo pa imeli situacije, ko so bile na oblasti vlade, v katerih je sedela tudi Nova Slovenija, kjer se recimo svet, ki ga ustanovi vlada, s sklepom ni ustanovil bodisi pa se ni skliceval in se je zaviralo njegovo delovanje. Tako da, kot sem že večkrat poudaril, ta država se je ob osamosvajanju zavezala, da bo vseeno imela posebno skrb za narode nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, predvsem zaradi njihove konstitutivnosti. Ta država je nastala tudi zaradi tega, ker so pripadniki nekdanjih narodov SFRJ na plebiscitu glasovali tudi za to, da ta država postane samostojna. To obljubo po več kot 30 letih s tem zakonom deloma izpolnjujemo. Ta obljuba izvira iz številnih osamosvojitvenih dokumentov, plebiscitarnih dokumentov in aktov takratne skupščine SFRJ, ki je bila predhodnica tega parlamenta in mislim, da je vsakršnokoli strašenje z vprašanji tujcev in vsemi stvarmi, ki jih poslušamo s strani Nove Slovenije nič drugega kot zavajanje in ima pač najbolj pritlehen namen in to je nabiranje nekih političnih točk na verjetno enemu najbolj pritlehnih čustev, ki jih lahko sprovede človeško bitje in to je sovraštvo do različnih.

Najlepša hvala.

K besedi se je prijavil predlagatelj, izvolite gospod Reberšek.

Ja, hvala lepa za besedo. Jaz se moram odzvati na nekaj stvari, ki jih je zdaj povedal poslanec Vatovec, in sicer, da nabiramo politične točke. Politične točke nabirate vi, tudi med drugim v stranki Levici. Vi ste ta zakon prinesli v Državni zbor in mi se samo tukaj odzivamo. In ker je ta zakon v nasprotju z interesi Republike Slovenije in njihovo državo Slovenije se, mi smo se pač odzvali in odzvali smo se na način, da smo vložili pobudo za referendum. Rekli ste, da moj predsednik Matej Tonin na socialnih omrežjih zavaja in straši narod: češ da se bodo policisti, zdravniki, delavci na upravnih enotah morali učiti tujega jezika, če želijo, da se bodo sporazumevali s tujci. Ja kako ste pa vi mislili, če tujci ne znajo slovenskega jezika, ali se bomo mi mogoče razmišljati, da se bomo morali mi prilagajati, mi govoriti njihov jezik, da se bomo sporazumevali? In še eno stvar bi tukaj rad zelo jasno povedal glede pripravljalnici. Jaz nisem rekel, prevzeti običaje in kulturo, ampak sprejeti in to je bistvena, bistvena razlika. Na nek način, bom rekel, zelo všečno izpade na prvi pogled in zato pozivam gledalke in gledalce, naj nikoli ne igrajo na prvo žogo. Kako se vi recimo borite za tujce? Veste, kako se boriš za tujce? Boriš se na ta način, da mu omogočiš, da se nauči slovenskega jezika, ker ko tujec, ki pride živeti k nam, otrok, ki pride živeti k nam, ki se nauči slovenskega jezika, ima odlične pogoje, da pridobi izobrazbo. Ko pridobi izobrazbo, pa dobi tudi dobro delovno mesto in postane enakovreden del te družbe, kar si vsak želi. Vi pa delate ravno nasprotno. Želite še dodatno z mojim, z davkoplačevalskim denarjem financirati, da tujci, ki bi prišli k nam, da bi se financirali tudi z mojim denarjem, da bi se učili svojega maternega jezika. Meni je pisala ena gospa, Albanka, ki je učiteljica na drugi osnovni šoli v Žalcu in mi je rekla, napisala mi je in ona ve, za kaj se gre, če želimo dobro tem otrokom na prvo žogo ste morebiti res vi bolj všečni, ampak dajmo te otroke, tako kot je ona rekla, ne učite jih svojega maternega jezika, naučite ga slovensko, da bo postal enakovreden del te družbe, da se bo izobrazil, dobil dobro službo in vi delujete pa točno v nasprotju.

Pripravili smo Zakon o pripravljalnici, Zakon o osnovni šoli, pripravljalnici, s katero pripravljalnico bi omogočili, da bi se ti otroci učili intenzivno slovenskega jezika, da bi ohranjali socialni stik, bi obiskovali še drug del pouka, recimo glasbeno vzgojo, likovno vzgojo, športno vzgojo, zaradi ohranjanja socialnega stika, pa vendar, fokus bi moral biti, da mi te ljudi učimo slovenskega jezika. Vi pa ste pripravili zakon s tem 5.a členom, tudi spornim 4. in 8. členom pa delujete ravno v nasprotni smeri in tudi zato smo vložili pobudo za referendum.

Hvala.