Lep pozdrav vsem prisotnim. Opravičilo za to zamudo, vremenske razmere so razlog.

Pričenjam 5. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Obveščam vas, da se današnje seje iz opravičenih razlogov ne moreta udeležiti poslanka Nataša Sukič in poslanec Boštjan Koražija Poslanska skupina Levica. Imamo pa tudi eno obvestilo oziroma pooblastilo za nadomeščanje, poslanec Andrej Šušmelj bo na seji odbora nadomeščal poslanko Mašo Kociper Poslanska skupina Stranke Alenka Bratušek.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik točk je določen dnevni red seje tako, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O VZPOSTAVITVI EVROPSKEGA INDUSTRIJSKEGA, TEHNOLOŠKEGA IN RAZISKOVALNEGA STROKOVNEGA CENTRA ZA KIBERNETSKO VARNOST TER MREŽE NACIONALNIH KOORDINACIJSKIH CENTROV - PRISPEVEK EVROPSKE KOMISIJE K SREČANJU VODITELJEV V SALZBURGU 19. IN 20. SEPTEMBRA 2018.

Predlog stališča je na podlagi prvega odstavka 4. člena zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske unije Državnemu zboru v obravnavo dne 9. 11. posredovala Vlada Republike Slovenije. Predlog stališča je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Na sejo so bili k tej točki vabljeni predstavniki Ministrstva za javno upravo.

Pričenjamo obravnavo predloga stališča, ki jo bomo, tako kot vse ostale zadeve, tako imenovane E-zadeve, obravnavali na podlagi 154.h člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi o predlogu stališča ter po razpravi in glasovanju o morebitnih amandmajih bo odbor oblikoval mnenje in ga poslal Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru, ki bo zadevo obravnaval ta teden v petek, 23. novembra.

Uvodoma bi dal besedo predstavniku Ministrstva za javno upravo oziroma državnemu sekretarju, gospodu Leonu Behinu. Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani poslanci, ostali prisotni!. Predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in v zvezi z vzpostavitvijo Evropskega, industrijskega, tehnološkega in raziskovalnega strokovnega centra za kibernetsko varnost ter mreže nacionalnih koordinacijskih centrov je oblikovan na način, da proba odgovoriti na trenutno stanje uredbe, ki ga je poslala Evropska komisija septembra meseca kot predlog posameznim državam članicam. Dejstvo je, da na nivoju EU še vedno nimamo dovolj tehnoloških, industrijskih zmogljivosti za uspešno oziroma zaščito tako gospodarstva in kritične infrastrukture na področju kibernetske varnosti, in da Evropska unija kot celota zaostaja za nekaterimi drugimi najbolj razvitimi državami, hkrati pa je trg kibernetske varnosti eden najhitreje rastočih trgov in že danes obsega preko 600 milijard evrov, ki se na tem trgu tudi obrne samo s področja kibernetske varnosti. Namen samega predloga uredbe je potem logično, da bi se na nivoju EU probalo ohraniti in razviti predvsem bistveno bolje tehnološke, industrijske in druge zmogljivosti na tem področju ter hkrati oblikovati nek krovni koordinacijski organ, ki bo skrbel za kibernetsko varnost na nivoju Evropske unije in hkrati bo ta krovni organ tudi deloval kot povezovalna vloga zagotavlja določeno infrastrukturo in pa koordinacije med nacionalnimi centri, ki bodo sodelovali skupaj s tem organom. Kot je bilo rečeno, sredstva za zagotavljanje delovanje tega organa so zagotovljena tako s proračuna Evropske unije kot tudi iz programa za Digitalno Evropo in programa Obzorje Evropa. V eni od preteklih sej smo se pogovarjali kakšna naj bi bila nova finančna ovojnica od leta 2021 naprej na nivoju digitalizacije in kjer v sklopu devetih milijard evrov, ki se predvideva za svojih glavnih pet programov bi približno bilo tudi 2 milijardi evrov zagotovljeno za področje kibernetske varnosti in ta novoustanovljeni organ ne bi igral enega od ključnih vlog pri razdeljevanju teh sredstev in skrbel za to nacionalno povezovanje.

Tukaj je potrebno omeniti, da gre za novoustanovljeni organ, ki se bo formiral za delovanje za obdobje od leta 2020-2021, 2020-2029, ki bo praktično kot smo rekli, sodeloval in povezoval nacionalne organe na tem področju, ne gre pa za zanemariti kako bo funkcioniral ta organ in tukaj tisto kar se večino stališč v našem predlogu nanaša. Organ, ki bo odločal je upravni odbor v katerem sodelujejo države članice, s tem pa je treba jasno izpostaviti, da je v predlogu napisano, da imajo glasovalno pravico samo tiste države članice, ki bodo strokovnemu centru finančno prispevale, s tem, da ima Evropska komisija 50 % glasov in se bo tudi sama kot Evropska komisija povezovala s strokovnim znanjem agencije ENISA, ki je na nivoju EU zadolžena za varnost, omrežje in informacije. In tukaj lahko izpostavimo, da ob samem predlogu ni čisto enoznačno napisano, da ne bi bilo možnosti, da prihaja do podvajanja določenih nalog glede na to, da ENISA je ustanovljena in tudi že deluje na tem področju. Kot je bilo z moje strani omenjeno, bo Evropsko unijo v tem obdobju za sofinanciranje izvajanja različnih programov namenila nekaj več kot 1,9 milijarde evrov plus program Horizon. In pa, da bo mreža samega strokovnega centra ter nacionalnih koordinacijskih centrov stala nekaj 15 do 20 milijonov evrov in se bo krilo iz budžeta Evropske unije, kar pomeni za približno 9 let lahko izračunamo med 150 in 200 milijonov evrov naj bi šlo za delovanje tega strokovnega centra in mreže nacionalnih centrov.

Republika Slovenija v svojem stališču poudarja, da se sicer strinja, da je treba zagotoviti, da EU ohrani in razvije tehnološke in industrijske zmogljivosti na področju kibernetske varnosti tudi glede tega, da se združujejo viri, kajti zaveda se, da posamezni nacionalni viri so omejeni in tudi ne prihaja do najboljše izmenjave praks in pa celovite zaščite tako v gospodarskih družb in pa demokracijo pred kibernetskimi incidenti. Mi tudi predlagamo, da se ne nasprotuje predlagani strukturi, to je strokovnemu svetu EU, mreži nacionalnih koordinacijskih centrov in strokovnih skupnosti, si bomo pa prizadevali za čim jasnejšo opredelitev razmerja med posameznimi akterji iz te strukture in njihovimi nalogami ter razjasnitev vloge, ki jo bosta imela agencija Enisa in vozlišče za digitalne inovacije v tej strukturi. Tukaj mogoče je treba pojasniti, kot že tudi na začetku oziroma v tem mojem izpostavljanju bilo rečeno, da ta razmerja po našem niso dovolj jasno postavljena in se bomo pri nadaljevanju uredbe – na obravnavi uredbe na organih prizadevali predvsem za zelo jasno razmejitev med Eniso in pa vozlišči digitalnih inovacij in pa predvsem nacionalnimi pristojnostmi v sklopu praktično teh – mreže centrov.

Glede organiziranosti strokovnega centra Evropske unije se bo Republika Slovenija zavzemala za ponovni razmislek o primernosti predlagane sestave upravnega odbora in pravil za glasovanje, kjer je »teža« do določene države sicer odvisna tudi od njenega finančnega prispevka. In ker ta teža ni dovolj jasno napisana notri, kako se bo to ponderiralo, in glede na to, da ima Evropska komisija 50 % glasovalnih pravic, se nam zdi ključno, da se napiše, kako se bo to obravnavalo, saj se nam po svoje zdi primerno, da ni samo finančni vložek tisti, ki bo prišel in imel vpliv na glasovalne pravice v upravnem odboru, ampak je nujno, da vse države sodelujejo tudi s svojimi glasovalnimi pravicami. In ne samo s finančnim vložkom. Je pa to dokaj specifična organiziranost na takšen način glasovalnih pravic v organih Evropske unije

Republika Slovenija si bo tudi nadalje prizadevala za izboljšanje besedila v zvezi z določbami, ki urejajo osebje strokovnega centra, hkrati pa bo odprta do možnosti, da se vgradi fleksibilnost v cilje in naloge strokovnega centra. Kajti zdi se nam, da pač je možno natančneje definirati in tudi določiti nekatere nove naloge tega koordinacijskega centra, ki bi prispevale k boljši koordiniranosti med državami članicami in tudi z vzpostavitvijo bolj varnega enotnega kibernetskega nadzora nad nekaterimi deli, ki se tičejo Evropske unije kot celote.

Hvala lepa.

Ja, hvala tudi vam.

Odpiram razpravo. Želi kdo od kolegic in kolegov razpravljati pri tej točki? Ugotavljam, da ne.

Torej zaključujem razpravo.

Prehajamo na odločanje, in sicer predlagam, da odbor sprejme naslednje mnenje: Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega industrijskega, tehnološkega in raziskovalnega strokovnega centra za kibernetsko varnost ter mreže nacionalnih koordinacijskih centrov, EPA 239-VIII, EU U 901. Glasujemo.

Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje bilo sprejeto.

Posredovali ga bomo Odboru za zadeve Evropske unije in kot vedno moramo tudi tukaj določiti poročevalca. Glede na to, da je kolega Blaž Pavlin član odbora, me zanima, če je pripravljen to dolžnost sprejeti. Torej … poročevalec pri tej točki na seji Odbora za zadeve Evropske unije bo poslanec Blaž Pavlin. Ali kdo temu nasprotuje? Nihče.

S tem lahko zaključimo 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SKUPNIH STANDARDIH IN POSTOPKIH V DRŽAVAH ČLANICAH ZA VRAČANJE NEZAKONITO PREBIVAJOČIH DRŽAVLJANOV TRETJIH DRŽAV (PRENOVITEV).

Predlog je na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije Vlada posredovala Državnemu zboru 15. novembra. Na sejo smo povabili predstavnike Ministrstva za notranje zadeve.

Dajem besedo uvodoma državnemu sekretarju. Izvolite.

Hvala za besedo, spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke, drugi prisotni.

Predlog direktive je del svežnja ukrepov, ki jih je Evropska komisija predlagala na podlagi sklepov Sveta z dne 28. junija 2018.

V njih Evropski svet je poudaril potrebo po znatnem izboljšanju učinkovitosti vračanja migrantov brez urejenega statusa in pozval komisijo, da pripravi zakonodajne predloge za bolj učinkovito in usklajeno evropsko politiko vračanja.

Trenutno področje vračanja ureja, iz leta 2008, sprejeta direktiva o vračanju. Naj mogoče kot zanimivost povem, da so bila pogajanja zaključena prav v času predsedovanja Republike Slovenije in bil to eden od ključnih oziroma večjih dosežkov predsedovanja na področju notranjih zadev.

Veljavna direktiva že določa skupne standarde ter postopke za vračanje državljanov tretjih držav, ki nimajo pravice do prebivanja v Evropski uniji, ker pa je neučinkovito in nedosledno izvajanje direktive v državah članicah okrnilo splošno učinkovitost postopkov vračanja v EU, je Evropska komisija 12. septembra letos sprejela prenovljen predlog direktive, ki naj bi te pomanjkljivosti odpravil.

Razlog za takšno oceno(?) je v dejstvu, da je bilo v lanskem letu zabeležen upad stopnje vračanja po vsej Evropski uniji in sicer iz 46 % v letu 2016, na 36 oziroma 37 % v letu 2017. Nova pravila naj bi tako pripomogla k pospešitvi postopkov vračanja, preprečila samovoljne zaposlitve oziroma pobeg in s tem omejila tako imenovana sekundarna gibanja ter povečala skupno stopnjo vračanja v Evropski uniji. Pri tem bodo v celoti spoštovane temeljne pravice in načelo nevračanj.

Med ključnimi novostmi naj izpostavim opredelitev skupnih meril za določitev nevarnosti pobega in omogočanja pridržanja posameznikov, ki ogrožajo javni red ali nacionalno varnost, določitev poenostavljenih pravil, ki se uporabljajo za državljane tretjih držav, ki so že bili obravnavani po azilnem postopku na meji, jasnejša in učinkovitejša pravila za izdajo odločb o vrnitvi in uvedba obveznosti za tujca za sodelovanje v postopku odločanja in v samem postopku vrnitve.

V predlogu stališča predlagamo, da Republika Slovenija podpre sprejem prenovljene direktive, saj je korak v pravo smer za bolj učinkovito vračanje, podpre obveznost tujca, da mora sodelovati s pristojnimi organi v postopkih vračanja, podpre opredelitev kriterijev za ugotavljanje obstoja nevarnosti pobega, izrazi zadržanost do obveznosti o izdaji odločbe o vrnitvi takoj po prenehanju zakonitega prebivanja, podpre taksativno naštevanje razlogov, kdaj se rok za prostovoljno vrnitev ne odobri, podpre namen omejitve sukcesivnega vlaganja pritožb, vendar vloži pridržek zaradi preveč omejujočega besedila določbe, ki posega v nacionalni sistem sodnega pravnega sredstva in načelno podpre možnost izvedbe postopkov na meji, da(?) pridobi dodatna pojasnila s strani Evropske komisije.

Hvala za to dodatno obrazložitev.

Odpiram razpravo članic in članov odbora. Želi kdo razpravljati? Podpredsednik izvoli, Predrag Baković.

Hvala lepa. Spoštovani gostje.

Pozdravljam naše prizadevanje in seveda tudi to direktivo, ki opredeljuje učinkovitejše ukrepe za vračanje nezakonito prebivajočih(?) se tujcev. Moram pa reči, da, morda me je malo zmotilo ravno to, da imamo neke zadržke glede našega stališča, da je možnost upravnega varstva preveč omejujoča, med drugim, noter je tudi opredeljeno, da mi vodimo dva ločena postopka, enega upravna enota, drugo MNZ oziroma tretje tudi policija, pa kljub temu menim, če Evropa sama prepoznava težave pri učinkovitem vračanju in pa, bom rekel, spodbujanju nekih ukrepov ali pa pravnih možnosti, da se to hitreje naredi, menim, da je prav, da tudi mi sledimo temu. Tako iz razlogov omejujočega pravnega varstva, kot tudi iz razlogov, da se rok 48 ur nekako upošteva, kot ga ta predlog direktive določa in da mi ne podaljšujemo to na 72 ur, kajti, sami vemo in seznanili smo se že s tem, da pogosto prihaja do zlorab pri azilu oziroma zlorab instituta azila, z namenom potem, da se osebe, ki so zaprosile za azil ali pa, ki dajejo sukcesivno, vlagajo pravna sredstva, da samo pridobivajo na času in s tem tudi možnost, da se nekako izgubijo v tem prostoru.

Hvala lepa.

Ja, izvolite gospod državni sekretar.

Ja, jaz bi tukaj uvodoma samo glede teh postopkov omenil, da tudi stališča Ministrstva za pravosodje smo pridobili mnenje, da tako direktiva ne more posegati v stopnje upravnega oziroma sodnega varstva, tudi zaradi časovnih rokov. Zdaj, mogoče za podrobnejšo obrazložitev bi prosil kolege iz strokovnih služb, če lahko to mogoče bolj podrobno pojasni – če dovolite.

Izvolite, gospod Torkar.

Hvala lepa za besedo. Ja, tako kot je državni sekretar rekel – ocena Ministrstva za pravosodje je bila, da ta direktiva ne more posegati v ureditev sodišč in opredeljevati stopenj upravnega varstva. Ta direktiva namreč oziroma predlog komisije izključuje možnost upravnega sredstva, se pravi pritožbe na ministrstvo kot je zdaj opredeljeno v Nacionalnem pravnem redu in pa direktiva ne more omejiti sodnega varstva na zgolj eno instanco. Po mnenju Ministrstva za pravosodje gre za suverenost države, za nekaj, kar država sama določa in tudi pravna podlaga te direktive dejansko po oceni Ministrstva za pravosodje, ne dopušča takega urejanja.

Kar se tiče pa 48 ur, smo pa pridobili mnenje sodišč, ki so ocenila, da v 48 urah v vseh primerih ni moč zagotoviti dostopa do pravnega sredstva, kar je ena ključnih pravic tudi po tej direktivi, zato predlagamo podaljšanje za 24 ur, se pravi na skupno 72 ur, kot je tudi zdaj praksa v podobnih primerih.