Vse članice in člane odbora, vabljene ter vse ostale prisotne prav lepo pozdravljam.

Začenjam 10. sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino.

Obveščam vas, da kot nadomestna članica odbora so s pooblastilom, je danes z nami Andreja Rajbenšu, ki nadomešča kolega Roberta Janeva. Drugih pooblastil nimam.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o maturi, to je pod 1. točko in pod drugo imamo razno.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga sprejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O MATURI, KI GA JE DRŽAVNEMU ZBORU V OBRAVNAVO PREDLOŽILA VLADA S PREDLOGOM ZA OBRAVNAVO PO SKRAJŠANEM POSTOPKU.

Predlog zakona je bil 1. marca letos objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 76. seji, dne 15. marca letos, sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

V zvezi s to točko ste prejeli naslednje gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, in sicer predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino. Rok za vlaganje amandmajev je bil do četrtka, 4. aprila letos, v poslovniškem roku pa so amandmaje k 3., 4., 5., 6., 7. in 8. členu ter za novi 8.a člen vložile poslanske skupine Svoboda, SD in Levica. Predlagatelji amandmajev so spremenili oziroma dopolnili amandmaje k 3., 4., 5., 6. in 7. členu ter za novi 8.a člen. Dokument ste prejeli danes na mizo.

K tej točki so bili vabljeni Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Državni svet, Zakonodajno-pravna služba, Državni izpitni center, Državna komisija za splošno maturo in Državna komisija za poklicno maturo. Vsem vabljenim lep pozdrav!

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, in sicer državni sekretarki gospe Jasni Rojc. Izvolite.

Hvala lepa. Najprej lep pozdrav vsem.

Mogoče uvodno pojasnilo. Zakon o maturi ureja področje obeh matur, tako splošno kot poklicno maturo. Ker se pa oba zaključka srednješolskih izobraževalnih programov sta drugače urejena, sta potem posebej urejena še z ločenimi pravilniki, torej s pravilnikom, ki ureja splošno maturo in potem posebej imamo še pravilnik, ki ureja poklicno maturo. Osnovna razlika med tema dvema oblikama zaključka srednješolskega izobraževanja je ta, da je splošna matura popolnoma eksterna in predstavlja zaključek gimnazijskih programov, medtem ko je poklicna matura zaključek srednješolskih strokovnih programov in le deloma poteka eksterno, praviloma se pa izvaja na šolah, torej gre za interno ocenjevanje, zato tudi ureditev ni popolnoma identična.

Glavni razlog predloga spremembe zakona je, da se je v času zaprtja šol zaradi epidemije covida-19 že uveljavila možnost elektronskega vpogleda v rezultate mature in pa tudi elektronske podaje ugovora na oceno. Podlaga za to je bila v protikoronski zakonodaji, ki pa seveda ne velja več. Obenem je pa že pred leti pač postala običajno elektronsko ocenjevanje izpitnega gradiva in zaradi tega se tudi izpitne pole razrešijo, skenirajo. Torej, v bistvu ovir za neko elektronsko tudi potem posredovanje kandidatom, ki želijo vpogled in podajo elektronskega ugovora praktično ni. Torej na ta način so se postopki poenostavili tako za Državni izpitni center, predvsem pa za kandidate, ker v bistvu nimajo ne stroškov, niti ne v bistvu velike časovne obremenitve, ki jih je prej zahteval klasičen papirnati vpogled, ki pa še vedno obstaja kot možnost. Zdaj, ta možnost je seveda samo pri splošni maturi, ki je ocenjena eksterno, torej Državni izpitni center vodi celoten postopek, medtem ko pri poklicni maturi, ki poteka pa na šolah in se ta material ne skenira, ampak se še vedno operira s fizičnim materialom, pač ta možnost ni aktualna oziroma je praktično ne moremo omogočiti.

Zdaj, morda zakaj še zakon v proceduro vložen po skrajšanem postopku? Namreč, priprave so se seveda začele že v letu 2022 za spremembe tega zakona in ker smo se zavedali seveda, da protikoronska zakonodaja ne more zagotavljati ustrezne trajne ureditve, vendar pa je bilo kar veliko dilem v bistvu s strani informacijske pooblaščenke, s katero so pa zadeve zdaj tudi usklajene, tako da v bistvu ta usklajevanja so se vlekla skorajda leto dni. Zato v bistvu pa zdaj nekako smo predlagali skrajšani postopek, ker če zadeva ne bo sprejeta po skrajšanem postopku, se zna zgoditi, da elektronsko ugovor oziroma vpogled v gradivo ne bo mogoč, kar predstavlja predvsem za državni izpitni center veliko težavo, ker se je pač ves material razrezan, skeniran in tako naprej, veliko težavo pa seveda predstavlja in dodatne stroške tudi za kandidate. Zdaj pa seveda glavna dilema, ki je tukaj nastajala zato je tudi informacijski pooblaščenec je pač imel tukaj težavo je, da dosedanja zakonodaja ni predvidevala zbiranja podatkov o elektronskem naslovu kandidatov. Danes sicer vsi operiramo z elektronsko pošto, niso pa vsi elektronski naslovi varni. In tukaj je bil pač zadržek informacijske pooblaščenke, kako zagotoviti dijakom varne elektronske naslove. No, jaz moram reči, da na področju šolstva imajo vsi kandidati možnost pridobiti naslov preko Arnesa, ki zagotavlja varne elektronske naslove, zdaj, če ga pa uporabijo, pa seveda je stvar kandidata. V glavnem, novela predlaga, mislim postavlja podlago za to, da mi sploh imamo pravico pridobivati podatke o elektronskem naslovu.

Druga zadeva je pa potem pa seveda, da se dopolnijo v zakonu tudi evidence, in sicer tako, da se te evidence predvidevajo tudi pač evidentiranje oziroma hranjenje podatka o zaključku, torej o samih rezultatih mature. Namreč, zadeva je zdaj potekala tako, da ker se matura opravlja kot, čeprav je to zaključek srednješolskega izobraževanja, ampak nekako je, ima svoj zakon, poteka ločeno. V bistvu šole niso prejeli oziroma mi nimamo teh podatkov, ker v bistvu s podatkom so bili seznanjeni kandidati o podelitvi listin oziroma seznanitvi z oceno in pa seveda šole so bile tiste, ki bi morale v svoje evidence, ker tam pa je podlaga, vnašati podatek o zaključku izobraževanja, seveda ker nekateri zaključijo izobraževanje šele po nekaj letih. Se nam dogaja, da šole vseh podatkov ne vnesejo, ker je ta dijak že zapustil šolo oziroma ni več njihov dijak, in so pač podatki o zaključku izobraževanja velikokrat nepopolni. Tako, da v bistvu zakon zdaj ureja tudi to področje oziroma ustvarja podlago, da se bodo evidentirali ustrezno tudi zaključek izobraževanja oziroma matura. Obenem, seveda, ker smo rekli že, če odpiramo zakon, smo se pa lotili še enega področja na katerem je pa zaradi določenih nejasnosti oziroma možnih različnih interpretacij prihajalo do mogoče napačnega razumevanja oziroma pričakovanj kandidatov, da bo odločeno drugače, kot se je potem dejansko v praksi dogajalo, v bistvu pa v ničemer ureditve ne spreminjamo, gre samo za jasnejše določanje, in sicer gre za primere, ko ima dijak oziroma kandidat, ki opravlja maturo, pravico opravljati maturo v dveh delih in seveda v tem primeru, da ima kandidat to pravico, je lahko v nekaterih primerih tudi upravičen, da se mu rezultat, ne glede na to, da se del mature opravlja v drugem roku, upošteva, ja, torej v septembrskem roku, ne seveda še vedno v istem letu pod isto maturo, da se mu upošteva, kot da bi ga opravil v spomladanskem roku, kar je zelo pomembno za vpis na fakultete. Zdaj, v tem času, pač od zadnje spremembe zakona o maturi je bil sprejet tudi spremembe zakona o športu in Zakon o športu je potem tudi določil nekatera merila za ugotavljanje utemeljenosti, posebej za športnike. Seveda Zakon o športu ni ustrezna pravna podlaga za urejanje mature, zato smo te zadeve upoštevali v bistvu zdaj tudi v Zakonu o maturi, tako da smo posebej tudi za športnike to uredili.

In potem še zadnja zadeva, ki pa tudi predstavlja nekakšno legalizacijo prakse. Namreč, to je sestava Državne komisije za splošno maturo. V tej sestavi so bili vedno predvideni učitelji, ampak vedno v preteklosti niso bili člani učitelji, temveč ravnatelji. Ravnatelji pa zato, ker ravnatelj je tudi predsednik šolske maturitetne komisije in je edini seznanjen dejansko z organizacijo, z zapleti, z načinom ukrepanja, ko pride do težav in tako naprej. Vedno se je to določbo razlagalo po taki analogiji, da je ravnatelj prej bil učitelj. Vendar kljub vsemu po zakonu sta to dve različni delovni mesti, enkrat imamo strokovnega delavca, enkrat vodstvenega delavca, tako da včasih se lahko tudi zaplete s tem, kar je ravnatelj lahko tudi bivši svetovalni delavec in ne učitelj. Torej, se nam je zdelo korektno, da potem pravilno tudi zapišemo sestavo komisije. Toliko na kratko.

Najlepša hvala. Zdaj pa besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Sladjani Ješić, izvolite.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika zakonsko in poslovniško določenih nalog in pripravila pisno mnenje v katerem so podane pripombe ustavno pravne narave. Torej, nekatere določbe so bile sporne z vidika načela enakosti in pravice do varstva osebnih podatkov, nekaj pa je tudi pravno sistemskih in nomotehničnih pripomb ter s tem v zvezi pripomb, ki se nanašajo na prehodno ureditev, saj so roki za določena opravila, povezana z maturo, v letošnjem letu že pretekli.

Vloženi so bili amandmaji in pa spremembe amandmajev poslanskih skupin koalicije, ki pripombe iz mnenja v veliki večini ustrezno upoštevajo. Hvala.

Hvala lepa tudi vam. Zdaj pa dajem še besedo predstavnici Državnega sveta, gospe magistrici Eleni Zavadlav Ušaj. Izvolite.

Hvala za besedo, predsednica. Lep pozdrav tudi vsem ostalim prisotnim!

Komisija Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino je na 15. seji, 3. 4., obravnavala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o maturi in ga tudi podprla.

Komisija se je seznanila s pripombami Dijaške organizacije Slovenije in Mladinskega sveta Slovenije, ki sta izpostavila nujnost pri prilagajanju izobraževalnega procesa tehnološkemu napredku in praksam. Zato podpirata prizadevanja za digitalizacijo nekaterih postopkov, povezanih s spremljanjem rezultatov mature.

Člani komisije so v razpravi podprli prizadevanje predlagatelja za digitalizacijo izobraževalnega procesa na področju izvajanja vpogleda v rezultate maturitetnih izpitov. Komisija je opozorila, da bi digitalizacijo vpogleda v izpitno dokumentacijo in vlaganje ugovora zoper oceno na izpitu iz mature morali uvesti tudi za ostale srednje šole in poklicne šole oziroma k temu pristopiti sistemsko v smislu možnosti za vse dijake, ki opravljajo maturo.

Komisija se je zavzela, da bi pristojno ministrstvo za omenjeno digitalizacijo omogočilo pridobitev kvalificiranega digitalnega potrdila za vse dijake, ki bi lahko do podatkov dostopali kjerkoli.

Obenem bi na ta način dijaki pridobili tudi nove digitalne veščine, ki bi jih lahko suvereno uporabljali kasneje v življenju, pri urejanju različnih zadev, ki jih omogoča državna uprava in druge institucije.

Glede opredelitve razlogov za možnost opravljanja izpitov v dveh izpitnih rokih je komisija izpostavila vprašanje, zakaj je med utemeljenimi razlogi za opravljanje mature v dveh delih specifično navedena le udeležba na športnih tekmovanjih, kar sicer izhaja že iz Zakona o športu, saj se dijaki udeležujejo pomembnih nastopanj in tekmovanj tudi v kulturi oziroma umetnosti, pa tega predloga predlog zakona posebej ne omenja.

Državne svetnike je tudi zanimalo, ali vedno več odločb o usmeritvah pristojnemu ministrstvu in Državnemu izpitnemu centru pri izvedbi mature predstavlja kakšen poseben izziv in, ali bi bilo tu treba poiskati nove rešitve.

Komisija se je zavzela, da bi v razpravi omenjene pripombe in predloge pristojno ministrstvo upoštevalo v nadaljevanju modernizacije zakonodaje na področju izobraževanja in digitalizacijo tudi sistemsko ustrezno razširilo oziroma vpeljalo v celoten izobraževalni proces v čim krajšem možnem času. To smo pa predlagali predvsem zaradi enakosti dijakov, tako na poklicnih programih kot tudi na splošnih prog..., splošni matur..., mislim na splošni gimnaziji predvsem zaradi tega, ker ne smemo delati razlik in diskriminacije med dijaki. Hvala.

Hvala lepa tudi vam. In zdaj bi dala še besedo gospodu doktorju Darku Zupancu iz Državnega izpitnega centra, če želite kaj povedati?

Hvala za besedo. Ampak jaz mislim, da je bilo v uvodu povedano vse, sem pa na razpolago, če so kakšne detajlne stvari, to kar kot direktor Državnega izpitnega centra morda bolj podrobno vem, bom bolje odgovoril na vprašanje.

Hvala. Hvala lepa. Zdaj pa prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih in vloženih amandmajih v okviru druge obravnave predloga zakona.

Predlagam, da obravnavo predloga zakona opravimo na način, da razpravljamo o vsakem členu in glasujemo o amandmajih. Po glasovanju o amandmajih pa ob koncu glasujemo še o vseh členih skupaj. Se strinjamo s tem? Ugotavljam, da ja. V redu. Predlog zakona ima 11 členov.

Odpiram razpravo o 1. in 2. členu predloga zakona, h kateremu ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Lahko na splošno kaj poveste ja. Izvoli, Alenka Helbl, prva, izvoli.

Ja, ženske imamo prednost, a ne. Hvala za besedo, lep pozdrav vsem predstavnikom. Tudi jaz sem ob pregledu tega predloga se spraševala, tako kot je bilo omenjeno, tudi v mnenju Državnega sveta, komisije, zakaj ni možnosti torej opravljanja izpitov v dveh izpitnih rokih, kot je predvideno torej za tiste športnike, ki dosegajo te kriterije, tudi za tiste, ki dosegajo, ki bi dosegali enake kriterije pač na področju umetnosti. Ker poznamo kar nekaj takih, ki delajo in torej se izobražujejo tudi vzporedno celo in so izjemno uspešni in so tukaj pač mogoče tudi malo zapostavljeni. Zato me to zanima kakšni so nameni, če boste to tudi uredili, to predvsem, ostalo pa nimam pripomb. Hvala lepa.