Dobro jutro! Malo bomo počakali, da pridejo še ostale članice in člani, da bomo sklepčni. Mislim, da je danes kar veliko težav na cesti, tako da verjetno je to razlog.

Torej, dobro jutro vsem! Še enkrat smo se zbrali in lahko začnemo. Vse članice in člane odbora lepo pozdravljam! Pozdravljam predstavnike ministrstva in policije ter vse ostale! Začenjam 19. sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Naj začnem s pooblastili. Imamo kar nekaj nadomestnih članov: poslanka Katarina Štravs nadomešča poslanca Igorja Uraniča, poslanec Zvonko Černač nadomešča poslanca magistra Branka Grimsa, poslanec Franc Rosec nadomešča poslanca Antona Šturbeja in poslanec Bojan Podkrajšek nadomešča poslanko Anjo Bah Žibert. Se opravičujem, opravičila pa se je poslanka Nataša Sukič.

K dnevnemu redu ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve in je določen dnevni red, kot je bil opredeljen s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU PREPREČEVANJA IN ZATIRANJA KRIMINALITETE ZA OBDOBJE 2024-2028, ki je bila 27. februarja 2024 objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. Kot gradivo imamo na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne službe, Priročnik k predlogu resolucije, ki ste ga prejeli članice in člani odbora zaradi varstva osebnih podatkov v varovani predal v sistemu Udis, in mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev. K točki so bili vabljeni: Ministrstvo za notranje zadeve, policija, Zakonodajno-pravna služba in Državni svet. Amandmaji v poslovniškem roku niso bili vloženi, so pa bili objavljeni predlogi amandmajev koalicije v sistemu Udis na e-klopi, danes pa ste na klop prejeli še dodatno spremembo amandmaja k poglavju tri.

Začenjam drugo obravnavo predloga resolucije, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih delih oziroma poglavjih predloga resolucije. Predlagam odboru, da se razprava o vseh delih oziroma poglavjih in predlogih za amandmaje združi in opravi skupaj. Po opravljeni razpravi bomo opravili še glasovanje o vsakem predlogu za amandma odbora posebej, nato še glasovali o vseh delih oziroma poglavjih skupaj. Verjetno nasprotovanja tukaj ni. Zato dajem kar predstavniku predlagatelja predloga resolucije, ministru za notranje zadeve, besedo. Izvolite, gospod Boštjan Poklukar.

Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica.

Dobro jutro! Lepo pozdravljeni, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Ja, na mizi imamo Predlog resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje od leta 2024, torej od letos, do leta 2028. Gre se za permanentni dokument, ki ga seveda dopolnjujemo in seveda v letu 2023 se je končalo izvajanje resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2019-2023, zato smo pripravili nov predlog resolucije o nacionalnem programu za naslednje obdobje, obdobje, kjer se soočamo s kompleksnimi varnostnimi izzivi, ki presegajo klasične oblike kriminalitete. Zato smo resolucijo kot razvojno usmerjevalni dokument na področju nacionalne varnosti pripravili na novo in jo seveda danes tukaj pred odborom tudi predstavljamo. Z mano je generalni direktor oziroma vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za policijo in druge varnostne naloge, doktor Darijo Levačić, ki je tudi vodil celoten dokument oziroma pripravo dokumenta. Z mano je direktor Uprave kriminalistične policije magister Damjan Petrič in pa seveda sekretar v Sektorju za nadzor in usmerjanje policije v Direktoratu za policijo in druge varnostne naloge, gospod Simon Sihur, ki je operativno vodil skupino, ki je pripravljala dokument.

Preprečevanje in zatiranje kriminalitete je področje, pred katerim se pojavljajo vedno novi in novi izzivi. Zaradi vse večje povezanosti družb v globalnem svetu je seveda nujno usklajeno delovanje tako držav kot resorjev in pa seveda policij, ne samo v sosedstvu, v regiji, ampak tudi globalno. Temeljni cilj resolucije je učinkovito oblikovanje in izvajanje politike preprečevanja in zatiranja kriminalitete oziroma zagotavljanje takšnega družbenega okolja, da bo dolgoročno vplivalo na zmanjševanje kriminalitete, zagotavljalo varnost, bivanje in delo v varnem okolju. Slovenija je varna država in to želimo, da ostane še naprej ter seveda na podlagi predlaganih ukrepov doseči tako družbeno stanje, da bi se ljudje še naprej počutili v Sloveniji varne.

Sam proces priprave resolucije je bil kar dolgotrajen proces. Jaz sem lani v februarju prišel na Ministrstvo za notranje zadeve in seveda smo takoj tudi formirali delovno skupino za pripravo nove resolucije, ki jo je vodil Direktorat za policijo in druge varnostne naloge. Pripravljal se je dokument tudi medresorsko, se je medresorsko tudi usklajevalo in v zaključni fazi nastajanja dokumenta smo pravzaprav povabili tudi strokovnjake z Inštituta za kriminologijo Pravne fakultete v Ljubljani, Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost, Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, Urad za preprečevanje pranja denarja, Vrhovno državno tožilstvo in Vrhovno sodišče. Sodelovali so pa tudi eminentni strokovnjaki s fakultet, in sicer docent doktor Gorazd Meško s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru, doktor Bečir Kečanov z Inštituta za razvoj vključujoče družbe, doktor Uroš Svete, direktor Urada Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost in tudi varnostni strokovnjak in seveda docent doktor Miroslav Žaberl, sodni izvedenec za uporabo pooblastil prisilnih sredstev policije in drugih represivnih organov. Mi smo resolucijo kar dvakrat dali v medresorsko strokovno usklajevanje in tudi upoštevali večino vseh pripomb. In seveda danes je tukaj dokument pred vami resolucija. Moram tudi povedati, da resolucija vseeno se naveže vsebinsko na 42 različnih področij, s področja zatiranja kriminalitete, strategije, ki smo jih seveda navedli v samem dokumentu.

Izredno pomembna je varnost v lokalni skupnosti kot osnova varnostnega delovanja tako slovenske policije, kot vseh varnostnih deležnikov. Naslavljamo nasilje tako s strategijo kot programi na različnih nivojih, tako v vrtcih, osnovnih šolah kot seveda tudi naprej za kulturo nenasilja. Dotaknili smo se celo duševnega zdravja in samo dobrobit, tako da smo naslavljali različne vsebine po posameznih področjih. Dotaknili smo se tudi javnega spodbujanja sovražnosti in nestrpnosti, tako imenovanega sovražnega govora in tudi tukaj smo navedli strategijo in program znotraj samega dokumenta. Dotaknili smo se gospodarske kriminalitete, korupcije in varovanje finančnih interesov Republike Slovenije in Evropske unije v povezavi z evropskimi sredstvi. Nenazadnje prvi dan, ko sem prišel na Ministrstvo za notranje zadeve sem preko Direktorata za policijo in druge varnostne naloge podal obvezno usmeritev policiji za preprečevanje in zatiranje korupcijskih kaznivih dejanj in to prioritetno. Tako da to poglavje je še posebej pomembno, kajti tudi slovenska policija ga izvaja in verjamem, da bo o tem lahko spregovoril tudi direktor Uprave kriminalistične policije, gospod Petrič, ki dnevno bdi nad delom kriminalistične policije in pa seveda, ki naslavlja kriminaliteto v zadnjem času tudi - lahko mu čestitam - uspešno.

Kar se tiče ogrožanja javnega zdravja, tudi tukaj smo se dotaknili preprečevanja ponarejanja medicinskih izdelkov in podobnih izdelkov, ki ogrožajo javno zdravje. To so varnostni izzivi, s katerimi se tudi soočamo, in seveda preprečevanje trgovine s človeškimi organi, tkivi in krvjo. Tudi ta nizkotna dejanja so in seveda jih v sami strategiji naslavljamo kot nekaj, kar jih kot strategijo in program v tej resoluciji tega nacionalnega programa tudi naslavljamo in seveda imamo na njih odgovore.

Informacijska varnost je izredno pomembno poglavje tega dokumenta, kajti tudi v zadnjem času vidimo varnostne izzive povezane z informacijsko varnostjo, ki se nam praktično dnevno dogajajo. Tudi na Ministrstvu za notranje zadeve smo pristopili k informacijski varnosti izredno temeljito in tukaj se v tem strategiji in programu nastavim, vzpostavitev nacionalnega sistema informacijske varnosti, varnost državljanov v kibernetskem prostoru, vidimo kako smo včasih državljani zares ranljivi v kibernetskem prostoru, še posebej otroci. Izboljšanje ravni kibernetske informacijske varnosti v samem gospodarstvu. Kar nekaj je bilo napadov tudi na kritično infrastrukturo slovenskih gospodarskih družb, ki se ukvarjajo s strateškimi distribucijami, tako HSE, kot tudi ostale nekatere družbe. Želimo razvijati digitalno forenziko na področju zatiranja kibernetske kriminalitete. To se nam zdi še posebej pomembno, tudi v tem včerajšnjem, predvčerajšnjem primeru, ko je bila grožnja naslovljena na enega od spletnih portalov, je seveda še kako pomembno, da policija zna seveda raziskati po usmeritvah državnega tožilstva in seveda, da lahko dokaze pobira tam, kot jih seveda lahko pobira in v skladu s svojimi zakonskimi pooblastili.

Preprečevanje, odkrivanja in preiskovanja kibernetske kriminalitete je pravzaprav stalnica že nekaj let slovenske policije, pa vseeno, tukaj smo nekoliko ambicioznejše pristopili tudi k temu delu. Vemo, da ima policija izredno kvaliteten Urad za informatiko in informacijsko in komunikacijsko tehnologijo. Tukaj je res delo slovenske policije na vrhunskem nivoju, pa vendar je delo policije vedno, vemo, da so kriminal in kriminalci v prednosti, in tudi zaradi tega želimo ta del naslavljati še toliko bolj ambiciozno in seveda smo ga tudi zapisali znotraj samega cilja.

Ogroženost v Republiki Sloveniji zaradi legalizacije ekstremnega nasilja in terorizma. Tudi na tem naslovu smo v strategiji in programu opredelili sistemski pristop, omejevanje groženj terorizma in pa seveda okrepitev delovanja nacionalne platforme za preprečevanje radikalizacije. To so vse programi, ki naslavljajo ta del radikalizacije ekstremnega nasilja in terorizma vemo, da smo lani v oktobru dvignili stopnjo terorizma v Sloveniji, kajti teroristična dejanja tako v Franciji kot v Belgiji so pravzaprav narekovala na tem področju izrazito previdnost in kot država smo seveda ravnali previdno in tudi dvignili samo stopnjo višje. Nenazadnje tudi iz tega naslova smo vzpostavili notranjo kontrolo na mejah z Republiko Hrvaško in Madžarsko in to je izredno pomemben cilj, ki ga zasledujemo znotraj te resolucije. Policija tudi temeljito je v sodelovanju z ostalimi policijami tako v regiji kot seveda tudi znotraj celotne Evropske unije in to je izredno pomemben cilj, kjer je prenos informacij in pa seveda zgodnje odkrivanje in pa seveda spremljanje tako radikalnih posameznikov kot tudi skupin v globalnih tokovih in pa seveda izmenjava informacij izredno pomembna. In verjamem, da tudi tukaj bo lahko zelo konkretne stvari, seveda tiste, ki so javno dostopne in tako kot, bom rekel, policija počne, lahko direktor Uprave kriminalistične policije vam seveda pojasnil, v kolikor bodo vprašanja na to temo ogroženost Republike Slovenije zaradi hudih in organiziranih oblik kriminalitete. Tudi ta cilj naslavljamo s samo strategijo, pa seveda programi in izvajanje prednostnih nalog skupaj z Evropsko unijo v boju proti hudim kaznivim dejanjem in organizirani kriminaliteti pomeni tudi sodelovanje z različnimi mednarodnimi policijskimi inštitucijami, torej Europolom in Interpolom. In tudi tukaj smo v zadnjem času izredno, izredno ambiciozni. Tudi bistveno bolj smo povečali sodelovanje. Vesel sem, da konec maja v Slovenijo prihaja direktorica Evropskega policijskega urada Europol, tako da bomo lahko še toliko bolj konkretno se pogovorili o vseh teh temah. Ampak huda in organizirana oblika kriminalitete je prisotna tudi v slovenskem prostoru in tukaj smo tudi videli uspehe slovenske policije v zadnjem času, kjer je bilo preprečeno, zaseženo večje število, večje količine mamil, ki so distribuirane preko ozemlja Republike Slovenije. Razbita je bila tudi pomembna kriminalna združba na Štajerskem, na področju Policijske uprave Maribor pred časom in seveda tudi tukaj je slovenska policija učinkovita. Je pa seveda to izrazito dolgotrajno delo, skupaj s tožilstvom skupaj s slovenskimi sodniki, da pravzaprav ta del, ki je včasih izredno zahteven, težko pridobijo dokaze. Nenazadnje platforme kriminalcev delujejo na kriptiranih komunikacijskih kanalih in slovenska policija, vseeno opozarjam, nima pooblastil za tovrstno preiskovanje kriminalitete. Da je slovenska policija, so pooblastila slovenske policije nekoliko omejena, pa še vedno dosega rezultate na tem področju.

Jaz sem tukaj navedel samo del teh vsebinskih zadev, ki jih pravzaprav imamo v sami resoluciji. Seveda sem pripravljen na vaša vprašanja, na vašo razpravo, moram pa povedati, da nam je Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora v določenem delu resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2024-2028 nekoliko dala svoje mnenje, zato smo tudi zadevo popravili v skladu z njihovimi zahtevami. Se popolnoma strinjam, da je treba navajati vse te vire in pa seveda numerotehnične zadeve, ki jih tak dokument, kot je resolucija, ki je vseeno dokument, strateški dokument na področju notranjih zadev, na področju slovenske policije, in seveda bom rekel, ki ga potrjujete vi, spoštovane gospe poslanke in poslanci, potrebno narediti tako, kot je treba. In tudi zaradi tega smo sledili tem predlogom in jih tudi vnesli v samo resolucijo. Tako da jaz na koncu sem vesel, da smo prišli do dokumenta, ki pravzaprav nadgrajuje in pa seveda tudi pelje naprej pot slovenske policije in pa seveda vseh deležnikov, ki so vključeni v ta del, ne samo notranje zadeve in pa slovenska policija, ampak so tukaj tudi ostali državni organi, ki so zavezani k varnosti in preprečevanju same kriminalitete. Da gre za to platformo, resolucijo, kjer pravzaprav tudi v lokalni skupnosti naslavljamo preko sosvetov, preko občinskih redarstev, nenazadnje, preko organov občin, da smo temeljiti pri varovanju tako Slovenije kot seveda prebivalstva na področju Slovenije. Skupaj smo pravzaprav pripravili to resolucijo in jaz verjamem, da gre za dokument, ki daje policiji tako usmeritev kot seveda tudi na nek način naloge, pristojnosti. In verjamem, da bomo v skladu s to resolucijo potem lahko tudi, ko bo seveda potrebno spremeniti Zakon o nalogah in pooblastilih policije, ki seveda policiji dajejo orodja za preiskovanje kaznivih dejanj tudi podlago, da iz te resolucije izhajajoč lahko potem spreminjamo zakonodajo in tudi v razumevanju te materije, ki je izredno zahtevna in seveda strateška, da pravzaprav pristopimo k spreminjanju področne zakonodaje. Moram povedati, da na nek način se varnostni izzivi izredno spreminjajo, da smo pravzaprav v tem trenutku v nekem drugačnem varnostnem okolju, kot smo bili mogoče še pred leti. In pa seveda, da varnostni izzivi, s katerimi se dnevno sooča tako Slovenska policija kot seveda notranje ministrstvo, pa tudi sama država, so zelo hitri, bom rekel, zahtevajo hiter odziv in pa usklajeno delovanje vseh služb. In tudi to ta resolucija pravzaprav naslavlja. In tukaj sem še posebej vesel, da so pri tej resoluciji sodelovali eminentni varnostni strokovnjaki z različnih področij, tako poznavanja policije kot seveda tudi prava policijskega in pa seveda kaznovalne politike, da smo sestavili dokument. In nenazadnje to se mi zdi še posebej pomembno, da na koncu smo prišli tudi v dilemah, ki smo jih v sami razpravi pri pripravi dokumenta imeli, do rešitev, ki so vključene v to resolucijo in z veseljem smo jo danes tudi tukaj in vam jo bomo tudi tukaj predstavili.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Nadaljujemo s predstavnico Zakonodajno-pravne službe, gospo Barbaro Gerečnik. Izvolite.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni!

Zakonodajno-pravna služba je v skladu s svojimi nalogami preučila predlog resolucije in pripravila pisno mnenje. V mnenju smo podali nekatere predloge za izboljšave besedila resolucije, ki se nanašajo zlasti na uvajanje in uporabo kratic, navajanje pravnih aktov in drugih dokumentov ter poenotenje uporabljene terminologije. K predlogu resolucije je bil vložen predlog amandmajev za amandmaje odbora, ki večji del naših pripomb upošteva, v okviru priprave končnega besedila akta pa bomo v ZPS opravili še nekatere redakcijske izboljšave besedila, v okviru katerih bomo med drugim ustrezno uredili tudi številčenje sprotnih opomb.

Hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem zdaj predstavniku Komisije Državnega sveta za državno ureditev, državnemu svetniku, gospodu Rajku Fajtu. Izvolite.

Spoštovana gospa predsednica, hvala za besedo.

Spoštovane gospe in gospodje!

Komisija za državno ureditev v Državnem svetu je resolucijo obravnavala na svoji 17. seji, 27. 3. 2024, in se seveda z njo seznanila. V razpravi je pa bil izpostavljen pomen preventivnega delovanja in preprečevanja kriminalitete v vseh pojavnih oblikah od medvrstičnega nasilja, spletnega nasilja, sovražnega govora, nasilja v družini, nad ženskami. Pa vse do organiziranega kriminala in kriminalnih združb ter terorizma. Komisija je menila, da določene vrste nasilja oziroma kriminalitete v resoluciji niso izpostavljene v zadostni meri, tako na primer trgovina z ljudmi v povezavi z migrantsko problematiko, prisotnost antisemitizma v družbi in na spletnih omrežjih in ozaveščanje o različnih oblikah totalitarizmov. V razpravi je bila omenjena tudi romska tematika, ki ni posebej opredeljena, čeprav je v mnogih lokalnih skupnostih to precej izpostavljena tema. Sicer je bilo komisiji pojasnjeno, da četudi tema ni poimensko navedena, je zastopana v različnih poglavjih resolucije. Prav tako je na seji tekla beseda o razlikah med resolucijo, ki se je iztekla konec 2023, in besedilom nove resolucije, katera področja so v novi resoluciji posebej izpostavljena. Prav tako v nadaljevanju je bilo izpostavljeno, ali je bila opravljena analiza učinkov iztekajoče resolucije in kakšni so rezultati ter kateri ukrepi so bili izpolnjeni, kateri ne in zakaj ne in ali se bodo torej zajeli v novi resoluciji. Komisiji je bilo pojasnjeno, da je Ministrstvo za notranje zadeve poslalo poziv vsem deležnikom o realiziranih ukrepih in pričakujejo njihove odgovore. Ponovno je bilo opozorjeno tudi na nujnost večje uporabe digitalne tehnologije v policiji. Da bi morala imeti, ne vem, recimo policijska vozila nameščene kamere oziroma policisti v svoji opremi, vemo, da nekaj že imajo. To bi seveda omogočilo večjo transparentnost njihovega dela, hkrati pa zaščito njih samih ter občanov, s katerimi stopajo v stik. Prav tako je komisija izrazila zadovoljstvo zaradi napovedi v poglavju o varnosti v lokalnem okolju, da naj bi se povečala vloga policijskih okolišev in policistov, ki bodo delovali kot rajonski policisti, saj bo to okrepilo varnost v lokalnem okolju. Prav tako je bilo pozdravljeno, da je končno v proceduri tudi nova resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami za obdobje 2024-2029 in predstavnica Ministrstva za notranje zadeve je komisiji potrdila, da sta dokumenta med seboj usklajena. Govora je bilo tudi o spletnem nasilju, predvsem med otroci in mladostniki, ter to nasilje, ugotavljamo, da je v močnem porastu. Prav tako pa ni zanemarljiv problem spletnih prevar, kjer so žrtve starejše osebe, ki niso vešči spletnega poslovanja. V celoti gledano je pri vseh uporabnikih spleta in družbenih omrežij premalo zavedanja o nevarnosti in možnosti zlorab, zato komisija poudarja, da je nujno vzpostaviti še več programov oziroma ozaveščanja na tem področju.

Zdaj morda kot dopolnilo temu, kar se je dogajalo oziroma kar je napovedano za danes. Torej, ocenjujem, da bi bilo smiselno v resoluciji opredeliti oziroma predvideti tudi, kdo bo poskrbel oziroma izvedel ozaveščanje, izobraževanje kadrov recimo v vrtcih, šolah, fakultetah, v primeru spletnih groženj oziroma to, kar se je zgodilo. Zdaj, če ste imeli priložnost prebrati okrožnico, ki jo je poslalo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, če mi zna kdo odgovoriti, kaj lahko s tem začnejo ravnatelji, učitelji, vzgojitelji, predavatelji na fakultetah, potem res ne vem. In mislim, da bi tu bilo potrebno narediti en korak naprej. Okej, resolucija je zapisana, vendar bi bilo potrebno bodisi na zakonodajnem področju bodisi, ne vem, ali tudi v sami resoluciji opredeliti, ne samo torej opredeliti nekaj, ampak tudi izvedbeni del. Čisto lahko, tudi kot ravnatelj z 28-letnimi izkušnjami, vam povem primer in tu mislim, spoštovane poslanke in poslanci, da bi bilo primerno tudi sprožiti, da se spremeni zakonodaja oziroma pooblastila policije, tako kot je gospod minister rekel, da so omejeni. Ko jim je bila nakazana možnost posedovanja droge v srednji šoli, sem poklical seveda policijsko postajo, zaprosil za pomoč in prvi odgovor je bil, da imajo zavezane roke. Ko sem sam sprožil postopek in sta, recimo, dva dijaka priznala v pisarni, postavila na mizo drogo, ki sta jo posedovala, takrat je prišla policija, zapisnik, prevzem droge, sprožili so se postopki. Tisti, ki delamo v šolah, moramo biti tisti, ki dobesedno v lisicah nekoga pripeljemo in mislim, da bi tu policija morala imeti večja pooblastila, kajti odgovor je bil, samo če dobijo sodni nalog, lahko posegajo, sicer posegati ne morejo. Morda bi še tu samo dodal, da je predstavnica ministrstva je poudarila tudi, da so ukrepi na področju tega spletnega nasilja in tako dalje, urejeni v poglavju informacijska varnost in kibernetska kriminaliteta. Pristojni se pa zavedajo, da gre seveda za velik problem. In v Državnem svetu je bil tudi posvet na temo usposabljanja kadrov za predvsem tole kibernetsko varnost in kriminaliteto in seveda zaključki so pokazali, da niti nimamo inštitucij, ki bi kadre izobraževale, in teh kadrov je seveda občutno premalo. Mislim, da kot smo na komisiji zaključili, da bi tudi na tem področju bilo potrebno več narediti, ali nameniti več sredstev za tovrstno izobraževanje ali poklicati tudi, ne vem, strokovnjake iz tujine. Kajti, lahko govorimo in zapišemo v resolucijah o kibernetski varnosti stotine in stotine strani, če ne bo na izvedbeni ravni nekaj narejeno, potem nam vse skupaj nič ne pomaga. Hvala.

Hvala lepa. Zdaj pa dajem besedo predstavnikom policije, predlagam, da začnete kar vi, gospod Darij Levačič, če želite. Izvolite. Vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za policijo in druge varnostne naloge. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Jaz se ne bom ponavljal. Minister je v bistvu že povedal celotno vsebino.

Mogoče bi se samo dotaknil zadnjega sogovornika glede varnosti na internetu, kar se tiče otrok. Resolucija opredeljuje tudi varnost otrok na spletu, se dotika te tematike. Prav tako se dotika tematike, kar se tiče krepitve kompetenc strokovnih delavcev v vzgojnoizobraževalnih zavodih, ki se nanašajo na prepoznavo medvrstniškega nasilja in tako naprej. Tako da ta tematika je urejena.

Prav tako kar se tiče tematike antisemitizma, trgovine z belim blagom, policijskega dela v skupnosti, vse to je opredeljeno v posameznih poglavjih, kjer so tudi napisani cilji za realizacijo teh ukrepov.

Kar se tiče novih varnostnih groženj in seveda so tudi te opredeljene notri v resoluciji, predvsem je izpostavljena informacijska varnost, ki je današnja neka sodobna grožnja. Sami vemo, da se kibernetski napadi vsakodnevno pojavljajo. Še posebej v luči vojne Ukrajina, Rusija so se ti napadi začeli stopnjevati, zato je potrebno biti na to pripravljen. In na Ministrstvu za notranje zadeve in s policijo seveda na tem področju ogromno sodelujemo in seveda skrbimo, da bomo tudi varni na tem področju, se pravi v kibernetskem področju.

Kar se tiče romske problematike, tudi romska problematika je posredno omenjena v resoluciji, se pravi varnost v lokalnih skupnostih. Potrebno je pa poudariti, da je zelo veliko poudarjanje teh problemov, s katerimi se sooča današnja družba, so vse navedene v resoluciji seveda lahko posredno, lahko neposredno. Dejstvo je pa, da ne moremo vsega zajeti v resolucijo, ker nekatera področja urejajo ostale resolucije, se pravi resolucijo o nasilju v družini in pa nasilju nad ženskami, je posebej področje, ki se ureja s posebno resolucijo, potem resolucijo o antisemitizmu in tako naprej.

Tako, da v bistvu ta resolucija zajema nek splošni pregled, medtem ko so še druge resolucije, ki ureja posamezna področja. Toliko, hvala.

Hvala lepa. Želi mogoče še kdo kaj dodati iz policije ali potem, če bo kakšno vprašanje? V redu, hvala lepa.

Prehajamo na razpravo in dajem besedo članicam in članom. Kdo želi? Gospod Andrej Kosi, izvolite.

Hvala, predsedujoča, za besedo. Lep pozdrav kolegom in kolegicam, ministrom in ostalim prisotnim. Kar se te resolucije tiče in pa varnosti in nasilja, dejansko me nekako žalosti, da kljub tisočletnem razvoju človeštva, če se vedno o tem pogovarjamo, nismo dorasli temu, da bi nasilje dejansko odpravili v družbi, ampak nasprotno, se dejansko še širi tudi z digitalizacijo se širi tudi polje, kjer se nasilje pojavlja in se s tem zagotavlja manjša varnost. Tako, da na neki strani je ta resolucija dobrobit dober dokument, predvsem v tem zavedanju, da je varnost zelo pomembna, kajti varnost je tako pomembna oziroma je potrebna takoj za biološko potrebo človeka. In zato moramo varnost zagotavljati, izvajati vse ukrepe, tako na vseh nivojih, predvsem pa od nas kot politikov na državnem nivoju in tudi lokalnem nivoju, da sodelovanje vseh institucij zakonodajne veje oblasti, izvršilne, vseh inštitucij, ki so v tem, tudi sodstva in tako dalje, da da izkažemo torej, da imamo ničelno toleranco do nasilja in da dejansko storimo vse, da državljani in državljanke v državi živijo varno, da se počutijo varno. In zato me pa seveda nekako, glede na dogodke, ki pa so aktualne, nekako skrbi, da je pa ta resolucija zgolj mrtva črka na papirju, kajti, ko govorimo o pomenu lokalne skupnosti, ko govorimo o migracijah, ko govorimo celo o korupciji, potem pa vidimo, da celo Vlada se ubada s korupcijo, da celo ministri odstopajo zaradi korupcije in tako dalje, potem mislim, da to ni uresničljivo in je to zgolj neka neprimerna tema. In seveda bi bilo tu zavedanje še drugače.

Kar se tiče nasilja, družinskega, medvrstniškega, ženske, starejši in tako dalje, tudi spolno nasilje, tako je velik pomen predvsem med družinsko, ker je to zaprto za štirimi stenami in tega zelo težko opazimo, zato je potrebno, tako kot je državni svetnik povedal veliko izobraževanja, veliko preventive, da dejansko tiste, ki so povezani s tem, da spoznajo, da nekje nasilje dejansko je, tudi policisti in tako naprej, da se vedno usposabljajo, da se vedno izobražujejo. In da tudi veliko delamo na preventivi. Zdaj, jaz sem sicer delam na preventivi na gasilskem področju, tudi glede požarne varnosti, ampak tudi, kar se te varnosti tiče, mislim, da bi moralo biti na vseh medijih vedno znova neko glasno sporočilo o določeni tematiki, kjer ljudje vedno znova in znova ozaveščamo in spodbujamo, da spoznavajo, neko vrsto nasilja, tako kot starejši, ne vem, spletno otroci, glede tudi spolnega nasilja, ker so zelo podvrženi tudi, da preprečujemo in tako naprej in da je sodelovanje vseh, vseh pristojnih služb, kajti velikokrat smo priča, da policija zazna potem tudi naredi svoje, da storilca za zapahe, potem pa sodni postopki se vlečejo, zapadejo, dosežejo z raznimi manevri odvetnikov, da potem dokazi so izvršeni in potem niso ustrezno, ustrezno kaznovani. Tudi glede spolnega mislim, da je bilo kar nekaj tudi v javnosti da je potem žrtev zelo, se boji dejansko prijaviti, ker je potem podvržena zelo težkim procesom, ki je že tako ali tako psihično na dnu in potem storilec na sodišču, ne, ni ustrezno kaznovan, celo mislim, da je bilo nedavno, ko sta bila dva storilca v Ljubljani in tako naprej.

Zdaj, kar se prisotnosti policistov in / Nerazumljivo/ tiče, mislim, da je to en dober del seveda prisotnost policistov mora biti pa tudi v neki, po mojem mnenju v neki pravilni zdravi meri ne preveč pa ne premalo. Zdaj, če jih je preveč, potem jaz sem bil zadnjič v mojem kraju na kavi, pa je v tiste pol ure šlo mimo, se peljalo pet ali šest patrulj, potem že pomisliš, da je nekaj narobe, če je preveč policistov. Zdaj, če pa je pa fajn, da so policisti, ker na eni strani se ljudje počutijo varno, ker vedo, da je policist na tem območju, po drugi strani pa tudi kriminalisti, mislim kriminalci ali pa potencialni povzročitelji torej lahko vedo, da pa bo tu težje, ker je vedno prisotna policija, seveda, policistov je mogoče premalo, je pa tudi pri zagotavljanju prometne varnosti včasih policisti izvajajo določene ukrep, merijo hitrost, zato ker dejansko nastopajo kot inkasanti, ker izvajajo hitrost na določenih odsekih, kjer ni bilo nikoli prometnih nesreč ali pa zato, ker je zahteval en policist, ki je mogoče pomočnik komandirja, kot v mojem kraju, ki je potem tam izvajajo. Niso pa prisotni tam, kjer so pa odseki, kjer pa so se dogajale prometne nesreče, ali pa tudi drugi pristopi. Jaz osebno s policisti nimam težav in bi pohvalil delo policistov. So pa mogoče tudi kateri posamezniki, ki se jim mogoče ta funkcija preveč zdi pomembna in včasih nepravilno pristopajo pri svojih procesih.

Tu se omenja sovražni govor. Sovražni govor, tu je zdaj tanka meja, kot je tudi tu zapisano, kaj pač med tem kar je sovražni govor in pa glede svobode govora. Sicer tu zdaj, kot smo zadnjič, vsaj v medijih sem prebral, da zdaj imamo pa organizacija Oštro, ki nadzira in cenzurira objave v družbenih omrežjih. To ni organizacija, ki bi imela nek pravno podlago, da lahko to sploh izvaja. To ni organizacija, ki bi jo ljudstvo izvolilo. To ni organizacija, ki bi jo ustanovila nekdo. Ampak zdaj pač smo dali neka pooblastila in pa tudi kakšen odnos dajemo tudi s strani politike, kaj je sovražni govor. Kajti, včeraj me je en članek na RTV-ju, nekoliko sem bil nezadovoljen glede grafita, kjer se zdaj pojavljajo grafiti kao Jezus pa srce zraven. In potem novinarka reče, da je to neprimerno ali celo nevaren grafit. Torej, beseda Jezus je nevaren grafit. Torej, mi trenutno, zdaj, če nekdo napiše Jezus je nevarno, če pa reče Alah ah Bar, potem pa je to sprejemljivo. Mislim, v kateri družbi smo zdaj? Beseda Jezus je nevaren grafit, to rečejo na nacionalni RTV. In zdaj, če je to sovražni govor, če bomo rekli, da je beseda Jezus sovražni govor, potem mislim, da gremo v napačno smer.

In zdaj korupcija, govoriti o korupciji, kako bo Vlada preučevala korupcijo, Vlada je pa največji produkt korupcije zaradi katerega so že odstopili, torej ministri oziroma dve ministrici, sam predsednik Vlade izvaja domnevno koruptivna dejanja, ko je lastnik podjetja, pa potem posluje z državnim podjetjem, kjer namesti najprej neko poznano in tako naprej, je dejansko, se mi zdi, da tu ne bo učinka.

Tudi, omenjate okolje, kar se okoljske varnosti tiče, ja, seveda je potrebno preprečevati, ampak ko bo pa pristojno ministrstvo, torej Ministrstvo za okolje, podnebje, energijo pa potem izdajalo sklepe, da je presoja vplivov na okolje za gradnjo kanalizacije preko vodovarstvenega območja ni potrebna, torej v nasprotju s tistim, kar vsi govorijo, tudi s priporočilom prejšnjih ministrov, da je potrebno tu ukrepati, priporočilo vseh nevladnih organizacij, zdravnikov, tudi Nacionalnega inštituta za javno zdravje, iz različnih struktur, pa se potem tako obnašamo oziroma tako vladna inštitucija ravna potem tega dela iz te resolucije ne bo učinka.

In pa tudi, tako kot je omenil Državni svet, romska problematika, mislim, da je to pereč problem. Tudi glede varnosti, ki se pač na tistih področjih določeni ljudje s tem ukvarjajo.

In pa naslednja pa tudi zdaj migracije, Meni zelo je to čudno, ko tu govorite, kako je pomembno lokalna skupnost, po mnenju države, da se pa šteje, tako kot tu navajate, da je pomembno, da ni samo pomembno mnenje države kot varnostni problem, ampak se šteje tisto, kar ocenijo in čutijo kot problematično, torej lokalna skupnost, da je prepoznavanje varnostnih problemov je ključno za oblikovanje ustreznih ukrepov za zagotavljanje varnosti v lokalnih skupnosti in tako dalje. Potem menim, da je pa ravnanje s tem, da ste pa sprejeli sklep o izpostavi azilnega doma brez vednosti lokalne skupnosti, tako v Središču kot na Obrežju, je to v nasprotju s tem, kar v resoluciji pišete. To je v nasprotju s tem. Vi ste tu navedli: Varnost lokalnih skupnosti se konstitutivno uveljavlja kot ena ključnih prednostnih nalog države, saj njen vpliv seže globoko v kakovost življenja in blaginjo vseh prebivalcev. In govorite o dialogu. Včeraj sem gledal televizijo in vam je en /nerazumljivo/ rekel, da ni dialoga in minister reče, ja, dialog je. Pa to ni dialog, če vi sprejmete sklep, potem se pa z njimi pogovarjate. Dialog bi moral biti prej, ne kasneje. To je zdaj tako, da bi rekel, izvedemo kaznivo dejanje, pa se bom potem opravičil. Torej, ko je že enkrat mimo, veste, ko reče nekdo, ko sem zlomil kozarec, pa po rečem, oprosti, je kozarec že zlaman. Torej, moraš prej preprečiti to zadevo.

In dejansko tudi o tem, ko govorimo o migracijah in, bom rekel, ilegalnih migracijah in pa tudi o ilegalnih migrantih, kajti ilegalni migrant, se zgodi, da je beseda v slovarju slovenskega knjižnega jezika, tako da tako kot smo zadnjič imeli. In potem govorite, da to ni varnostno tveganje, ker pač prihajajo ljudje, ki pač bežijo za boljši jutri, potem pa govorite v cilju resolucije, zmanjšati tveganje za storitev kaznivih dejanj, ki jih storijo tuji migranti zbuja strah v lokalni skupnosti. In tudi, ko ste prej govorili o terorizmu, potem navajate v tem delu da, je terorizem ena izmed možnosti, ki se lahko pojavi tudi z ilegalnimi, ilegalnimi migracijami, tako da dejansko tu bo potrebno narediti, narediti veliko, veliko in preprečiti zadevo tudi glede tega kar ste, kar ste z vzpostavitvijo azilne te izpostave oziroma namere izpostave naredili kajti, recimo tu navajate grožnje povečujejo množični prihod beguncev v Evropo, ki imajo sekundarni učinek, poleg tega, da med begunci in migranti v Evropsko unijo lahko pritihotapijo teroristi. Torej, da se lahko. In zdaj ne govoriti, da pa vsi tisti, ki zlorabljajo azilni sistem prihajajo na ozemlje Slovenije, da niso potencialni nevarnost, ljudje ki so lahko potencialno nevarni. In zdaj boste vi v okolje za 2 tisoč ljudi oziroma sodišče ima nekaj 100, namestili pa nekaj 100 ljudi. Ja, 120, v naselju pa živi 200, 300 podatkov pa ne dajete, skrivate podatke.