Lep pozdrav! Pričenjam 37. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene in ostale prisotne! Imamo nekaj pooblastil nadomestnih članov: doktorica Mirjam Bon Klanjšček nadomešča Teodorja Uraniča, Milan Jakopovič nadomešča Natašo Sukič, Rado Gladek nadomešča Branka Grimsa, Lucija Tacer nadomešča magistrico Tamaro Kozlovič. K dnevnemu redu ni bilo... Imamo še opravičilo doktorice Vide Čadonič Špelič. K dnevnemu redu ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, zato obstaja dnevni red, kot je bil opredeljen s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZA RAZPIS POSVETOVALNEGA REFERENDUMA O UVEDBI PREFERENČNEGA GLASU ZA VOLITVE POSLANK IN POSLANCEV V DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE, ki ga je Državnemu zboru na podlagi 184. člena Poslovnika Državnega zbora v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim magistrom Borutom Sajovicem in je bil 15. 3. 2024 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Kot gradivo, objavljeno na spletnih straneh državnega zbora, imamo na voljo še predlog za razpis posvetovalnega referenduma, mnenja Zakonodajno-pravne službe in mnenje vlade. K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni v imenu predlagatelja poslanka Lucija Tacer, Vlada, Ministrstvo za javno upravo, Zakonodajno-pravna služba in Državni svet. Na današnji seji bo odbor po opravljeni razpravi o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma glasoval o mnenju ali je podan predlog za razpis primeren, pri čemer omenjeno mnenje odbora za kasnejše končno odločanje na seji državnega zbora ni zavezujoče. Če bo Državni zbor na seji sprejel sklep, da se razpiše posvetovalni referendum, bo odbor na eni izmed naslednjih sej oblikoval predlog odloka o razpisu posvetovalnega referenduma in pričenjamo z obravnavo. Predloga za razpis posvetovalnega referenduma, o katerem bomo najprej opravili razpravo in nato še glasovali o predlogu mnenja Odbora in prvi dajem besedo predstavnici predlagatelja, poslanki Luciji Tacer. Izvoli.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni. V Poslanski skupini Svoboda smo vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o uvedbi preferenčnega glasu. Zakaj? Želimo, da imajo volivke in volivci odločilen vpliv na izbiro kandidata ali kandidatke, ki jih bo zastopal v Državnem zboru. To lahko uresničimo s preferenčnim glasom, torej možnostjo, da človek na dan volitev obkroži ime kandidata in ne le politično stranko, kot lahko storimo do zdaj. Trenutno sistem z volilnimi okraji in volilnimi enotami dejansko v sili prebivalcem določenega okraja kandidata, ki kandidira za stranko in tako državljanke in državljani nimajo možnosti, da poimensko izberejo tistega, za katerega mislijo, da je najbolj primeren, da bo njihov poslanec. Pred vami je torej referendumsko vprašanje: Ali ste za to, da se za volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije uvede preferenčni glas, ki bo zagotovil odločilen vpliv volivcev na izbiro poslanca? Veseli smo, da Zakonodajno-pravna služba ni imela pripomb, kar je dodatna potrditev, da je vprašanje, ki ga zastavljamo, jasno. Posebej pa želim izpostaviti pomembnost prav tega posvetovalnega referenduma. Koalicijske stranke smo namreč preferenčni glas zapisale že v svojo koalicijsko pogodbo. To je način, ki se nam zdi pomemben, da se dejansko uresniči ta vpliv volivcev na izbiro kandidata v našem volilnem sistemu, ampak vemo, da za spremembo volilne zakonodaje potrebujemo najstrožjo ustavno večino dve tretjini poslank in poslancev. Zato menim, da bo rezultat na tem referendumu pomembna popotnica za vse poslanke in poslance Državnem zboru, da skupaj najdemo rešitev, ki jo bo izrazilo ljudstvo na tem referendumu. Konec koncev smo tu, da v ustavnih okvirih uresničujemo voljo ljudstva. To je zaenkrat vse. Hvala.

Hvala lepa. Naslednji dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Katarini Kralj. Izvolite.

Hvala za besedo, gospa predsednica. Zakonodajno-pravna služba je o predlogu za razpis referenduma pripravila pisno mnenje z dne 12. april 2014. V mnenju ugotavljamo, da je predlog vložen v skladu z določbami Zakona o referendumu in ljudski iniciativi in Poslovniku Državnega zbora o posvetovalnem referendumu. Tako je predlog vložen, pisno je obrazložen, vložili so ga upravičeni predlagatelji, vsebuje vprašanje iz pristojnosti Državnega zbora, ki je širšega pomena za državljane, pri čemer vprašanju Državni zbor še ni sprejel končne odločitve in predlagan razpis referenduma na celotnem območju države. K samemu vprašanju, ki naj bi predmet posvetovalnega referenduma pa z vidika njegove jasnosti nimamo pripomb. Hvala.

Hvala lepa. Besedo dajem še predstavniku Ministrstva za javno upravo, državnemu sekretarju gospodu Juretu Trbiču, Izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovane in spoštovani!

Bom tudi sam uvodoma čim krajši. Torej, Vlada podpira predlog za razpis posvetovalnega referenduma o uvedbi preferenčnega glasu za volitve poslank in poslancev v Državni zbor. Ureditev, kot je predlagana, bi po našem mnenju pomenila doslednejšo izvedbo zahteve 80. člena Ustave po odločilnem vplivu volivcev in volivk seveda na dodelitev mandatov kandidatkam in kandidatom tako, da se volilni okraji kot način uresničevanja pasivne volilne pravice ukinejo in se ohranijo le še na administrativni ravni, volivci in volivke pa bi tako glasovali po celotni listi oziroma, da se uvede primerjalno pravno pogosto uveljavljeni preferenčni oziroma prednostni glas.

Naj dodam še, da se glasovanje s prednostnimi glasovi v Sloveniji že uveljavlja, pardon, in sicer poznamo ga na tudi kmalu prihajajočih volitvah poslank in poslancev iz Slovenije v Evropski parlament in tudi pri lokalnih volitvah. Mogoče naj poudarim, da je ljudem, torej volivkam in volivcem ta poznan, jasen in tudi kar pridoma uporabljen. Denimo, na zadnjih volitvah v Evropski parlament leta 2019 je tako kar 77 % glasov bilo podanih preferenčno.

Mogoče še tudi nenazadnje na zadnjem posvetu, ki je lani, bil je 86, pardon, v tisti anketi je 86 % državljanov tudi podprlo, da podpira tako zgodbo.

Drži, da je bilo v bližnji preteklosti, recimo zadnjih dobrih deset let, kar nekaj javnih posvetovanj na to temo opravljenih, nazadnje, kot rečeno v jeseni lani. Slednji je bil, drži, organiziran s strani Vlade, saj je, kot je bilo že omenjeno, sprememba volilnega sistema z uvedbo prednostnega glasu tudi ena izmed zavez te Vlade iz koalicijske pogodbe.

Torej glede na vse navedeno in na dejstvo, da je bilo od leta 2011 v zakonodajni postopek vloženih že kar pet predlogov za uvedbo prednostnega glasu, Vlada podpira ta predlog za razpis posvetovalnega referenduma. Hvala.

Hvala lepa. Zdaj prehajamo na razpravo in besedo dajem članicam in članom odbora. Najprej dobi besedo gospod Andrej Kosi.

): Hvala, predsedujoča za besedo. Vse prisotne tudi lepo pozdravljam. Zdaj glede vašega predloga za referendum tako jaz osebno kot tudi v Slovenski demokratski stranki ne podpiramo z naslednjim argumentom. Zdaj, res je, da je to ena izmed možnih mogočih rešitev glede na sodbo Ustavnega sodišča, ki je pač ugotovilo, da obstoječi volilni sistem sicer ni v neskladju z Ustavo, da so težave. V območju volilnih okrajev, ki pač več ne ustrezajo merilom iz 20. člena ZVDZ, torej glede enakega števila prebivalcev geografska zaokroženost ter največja možna integriteta občine. Zdaj dejansko tu Ustavno sodišče torej ne predlaga tega, da gremo v to rešitev preferenčnega glasu, ampak dejansko jaz iz tega smatram, da bi morali iti v prenovo velikosti volilnih okrajev. Ukinitev volilnih okrajev kot takih pomeni, da bi s tem izničili moč podeželja, tu bi predvsem pridobila mesta, izničili bi tudi moč nekim novim kandidatom, ki niso medijsko uveljavljeni v samem prostoru in bi s tem mogoče pridobili tudi tisti, ki so pa kandidati, ki pa so mogoče veliko bolj medijski izpostavljeni, prav tako bi pridobili na tem moč tistim, ki so jim mediji bolj naklonjeni. Zdaj v današnjem času vemo kako je z medijem, komu so mediji večji del naklonjeni kateremu političnemu polu in s tem določeni politični pol veliko izgublja. Zdaj, ko primerjate torej ta preferenčni glas, ki ga poznamo na volitvah v, ki ga bo zdaj, torej v Evropsko unijo in pa lokalne je torej to ni primerljivo. Zakaj? Ker pri evropskih volitvah je Slovenija ena sama volilna enota in takrat vsaka posamezna stranka da svojo listo in takrat seveda lahko, torej zraven liste, ki jo stranko, ki jo volivec podpira, lahko da tudi določenemu kandidatu iz te stranke dodatno podporo tudi pri lokalnih volitvah takole, ker dejansko vsi kandidirajo znotraj, kandidati so znotraj občine in takrat, ko se volivec znotraj občine odloča za bodisi listo bodisi stranko tudi lahko da preferenčni glas nekomu, ki je iz občine, torej lastne občine. Kar se pa te zadeve tiče, ko pa mi ukinjamo znotraj volilne enote, torej okraje, pa nastaja nekoliko problem, ker predvsem zdajšnje manjše volilne okraje izgubijo moč. Jaz izhajam iz osme volilne enote, ki obsega, torej Spodnje Podravje, Slovenske Gorice, celotno Prekmurje, Pomurje in zdaj jaz si ne znam predstavljati kako bi 11 kandidatov, ki je znotraj ene stranke, po tem, kako bi jaz lahko dobil zdaj, pri nas je ne vem 20 volivcev dodatne glasove nekje v Prekmurju ali pa tako dalje. Kolega Zrim ne vem kako bo on dobil v Prlekiji glas, on ne bo mogel dobiti glas, ker izhaja iz Prekmurja, ker zdaj s tem, ko imamo zdajšnji volilni sistem, lahko volilni okraj dobiš neko moč. Torej, zdaj bi jaz moral potem ali pa vsi ostali, torej iskati dodatne glasove tudi nekje drugje, torej po Prekmurju ali, ne vem, po Ptuju ali pa po Slovenskih Goricah, kjer kandidirajo tudi ostali člani, torej hodimo enemu drugemu znotraj stranke v zelje, kot se domače reče, hodimo si v vrt, torej dejansko tekmujejo med sabo. / Oglašanje iz klopi/ Zdaj, se ne tekmuje tako. /Oglašanje iz klopi/ ne, se ne, ker gre po procentih in glas, ki je znotraj volilne enote, torej ki je izven volilnega okraja, ne vpliva na mojo odločitev, torej odvisno, koliko ti dobiš od pripadnosti stranke in ko volimo pri državnozborskih volitvah, ko volimo, ko volivci volijo, volijo večinoma stranko. Res je, da lahko kandidat vpliva na odločitev ali stranko voli ali ne, ampak jaz mislim, da ta odločitev ni ustrezna, ker izničuje podeželje. To je primer, ker ti mesta so bolj številčna in nekdo, ki izhaja iz podeželja ne bo moral pridobiti toliko glasov preferenčni kot nekdo v mestu in neumestno je, da se potem znotraj volilne enote pridobivaš glasove na nekih okrajih, ki pa niso znotraj tvojega delovanja. To je neumestno. Torej, jaz mislim, da bi moral, da pa predvsem, ko pa gremo v spremembo volilnega sistema, kot ga nekega, kot ga poznamo, da je tu potrebna širša razprava in tudi večji konsenz, tudi politični konsenz. Torej, ko se bomo dejansko nekako poenotili znotraj politike, potem in določi nek sistem, potem vprašati ljudi ali se s tem strinja ali ne, ne pa zdaj najti neko rešitev na eni strani, potem pa to spraševati ljudi, to je neustrezno. In ta rešitev glede preferenčnega glasu pri takem sistemu, ki ga imamo sedaj, ni ustrezna, zato ker izničuje podeželje in ker izničuje možnost nekim novim ne medijskim tako popularnim, torej kandidatom, dejansko bomo imeli potem tu v Državnem zboru filmske igralce ali pa, ne vem, neke medijske popularne osebe, mogoče tisti, ki so politično malo bolj uspešni sedaj, ne pa tiste, ki bi lahko na tem pridobili in pa tudi s tem, ker preferenčni glas v takem sistemu ne omogoča torej moči lokalne skupnosti kot take, da lahko lokalno skupnost določa kandidat iz katere izhaja. Toliko za enkrat, pa bom potem še razpravljal.

Naslednji dobi besedo poslanec Damijan Zrim. Izvolite.

Spoštovana predsedujoča, hvala na besedi. Jaz zdaj ne bi govoril toliko o samem preferenčnem glasu in o ukinitvi okrajev, ker o tem imam res svoje mnenje. Eden, tudi od poslancev, ki je zdaj prišel v Državni zbor, mlajše generacije s podeželja in ker nimamo vsebine ne vemo, kako bi sploh zakonodaja izgledala, ne bom o tem govoril. Bi pa nekaj drugega povedal. Demokracija nima cene, to si moramo zapomniti. Referendum je najširša oblika demokracije in Socialni demokrati bomo danes ta predlog podprli, zaradi tega, ker še v bistvu ne vemo kako bo zakon izgledal, od tam so lahko deljena mnenja, jaz ne morem zagotoviti danes tu, da bo zakon na koncu sprejet, ker bodimo realni, jaz sem prvi mandat tukaj ampak, če pogledam za nazaj, kako je bilo, nikoli ni bilo politične volje in vsaj po pogovorih v Državnem zboru jih tudi zdaj mislim, da ne bo. Tako da, ni danes vprašanje, ali referendum ne ali ja, definitivno ja, ker pač ljudje imajo pravico odločati. Mogoče bo za ljudi bolj pomembno oziroma politične stranke, kdaj bo referendum in o tem bomo tudi definitivno ne danes odločali, ampak kdaj drugi. Mene v bistvu, ko sem se o tem pogovarjal, drugo skrbi. Glede na to, da smo bili izvoljeni z najširšo podporo v zadnjih letih oziroma, da je največja stranka dobila tako široko podporo pri ljudstvu, jaz bi predlagal, da se gre drugič mogoče z drugo obliko, da se čez prvo branje spusti. In prej en je odbor to se skliče referendum, kaj ti ljudje bi naj vedeli o čem približno odločamo, ker potem lahko na referendumska vprašanja postavimo, kar hočemo ali hočemo, da se uredijo plače sodnikov, logično bilo, da bi vsi bili za, ali da se uredijo plače tožilcev in zdravnikov in tako dalje. Tako da, to je zelo krhko področje, kam zdaj gremo, ampak definitivno, referendum ja, naj se ljudje odločijo. Kar pa zadeva same vsebine tega področja, ki ga obravnavamo, torej preferenčnega glasu, pa seveda takrat, ko se bomo o tem pogovarjali nekoliko več, ampak imam pa tudi svoje mnenje o tem. Hvala.