Spoštovani članice in člani Komisije za nadzor javnih financ, spoštovani vabljeni gostje, tudi vsi, ki spremljate sejo preko televizijskih ekranov, vas lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da ni nobenih opravičil oziroma zadržanosti seje. Kot nadomestni člani pa nadomeščajo, in sicer gospa magistrica Meira Hot nadomešča poslanca gospoda Janija Prednika, ostalih obvestil o odsotnosti pa ni.

S sklicem seje ste prejeli tudi dnevni red seje komisije. V poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda seje, zato ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s samim sklicem.

Torej prehajamo na 1. - in tudi edino - TOČKO DNEVNEGA REDA TE IZREDNE SEJE IN SICER ENORMNA PODRAŽITEV CEN DALJINSKEGA OGREVANJA V ŠALEŠKI DOLINI.

Poslanska skupina Nova Slovenija je 8. 4. 2024 na Komisijo za nadzor javnih financ naslovila zahtevo za sklic nujne seje z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine NSi, s predlogi sklepov. Gradivo je objavljeno tudi na spletnih straneh Državnega zbora s samim sklicem seje.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: gospod Aleksander Reberšek kot predstavnik Poslanske skupine NSi, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, s predstavniki ministrstva so se opravičili, Mestna občina Velenje, Komunalno podjetje Velenje, Premogovnik Velenje, Holding Slovenske elektrarne, Termoelektrarna Šoštanj in Civilna iniciativa Velenje.

Vse prisotne vabljene na seji še enkrat lepo pozdravljam!

Zdaj, razpravo bomo začeli tako, da bo najprej dobil besedo predstavnik Poslanske skupine NSi, gospod Reberšek, potem vabljeni gostje in potem razprava med poslankami in poslanci.

Torej, najprej uvodoma gospod Reberšek, beseda je vaša, da predstavite argumente za sklic same izredne seje, te seje komisije.

Hvala lepa za besedo, predsednik.

Lepo pozdravljam vse poslanke in poslance, seveda tudi vse vabljene goste, ki ste danes prišli na sejo Komisije za nadzor javnih financ glede enormne podražitve cen daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini!

Šaleški sistem daljinskega ogrevanja s toploto oskrbuje 35 tisoč gospodinjstev in 650 industrijskih odjemalcev toplote, zgrajenih je 180 kilometrov omrežja, za ogrevanje se uporablja odpadno toploto, ki jo proizvaja družba TEŠ d. o. o. V preteklih mesecih so prebivalce Šaleške doline, ki se ogrevajo preko sistema daljinskega ogrevanja, močno prizadeli občutno višji zneski računov za ogrevanje, ne gre za prvo podražitev cen ogrevanja, ampak že tretjo zaporedno v zadnjih nekaj letih. Januarja 2019 je TEŠ ceno toplotne energije dvignil za 23,58 % na 21,32 evra na megavatno uro. S 1. 6. 2022 je TEŠ uveljavil povišanje cene toplotne energije za 40,7 %, ki pa ga Komunalno podjetje Velenje ni uveljavilo v celoti, saj so del stroškov krile občine ustanoviteljice. Na podlagi nove povprečne nakupne cene toplote je svet ustanoviteljev sklenil, da znaša novi variabilni del cene toplote za ogrevanje prostorov in sanitarno toplo vodo 45,85 evra na megavatno uro brez DDV. Za ne subvencionirane uporabnike novi subvencionirani variabilni del cene toplote za ogrevanje prostorov in sanitarno toplo vodo za uporabnike in gospodinjskega in poslovnega odjema pa je znašal 42,59 evra na megavatno uro brez DDV, in sicer od 1. 7. 2022 dalje. Komunalno podjetje Velenje je na januarski seji sveta ustanoviteljev predstavnike lokalne skupnosti seznanil s povišanjem nakupa cene toplotne energije s strani TEŠ, ki je s 1. 12. 2022 dvignil ceno za 15,3 %. Po pogajanjih s predstavniki holdinga Slovenske elektrarne so napovedali dodaten dvig povprečne nakupne cene toplote s 1. 2. 2023 za 11,7 %. Na podlagi nove povprečne nakupne cene toplote s strani TEŠ, ki znaša 51,38 evra na megavatno uro brez DDV, je Svet ustanoviteljev sklenil, da novi variabilni del cene toplote za ogrevanje prostorov in sanitarno toplo vodo za uporabnike Šaleške doline s 1. 2. 2023 znaša 73, evrov na megavatno uro brez DDV. Do sedaj veljavna cena je bila 45,85 evra na megavatno uro brez DDV. Dvig variabilne cene toplote za 59,3 % predstavlja dvig stroška toplote gospodinjskega odjemalca na računu za 48 %. Kljub podražitvam pristojni zagotavljajo, da je sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini še vedno med cenovno najugodnejšimi glede na primerljive sisteme daljinskega ogrevanja v Sloveniji, dvige cen toplote ogrevanja utemeljujejo z dvigom nakupnih cen toplote iz TEŠ, ki se je v preteklih letih podražila za več kot štirikrat, vse višjimi cenami emisijskih kuponov, dvigom DDV iz 9,5 na 22 in višjimi cenami premoga.

Dvig cen ogrevanja je sprožil proteste, ki jih je organizirala Ljudska iniciativa Velenje. Iniciativa je zahtevala, da velenjska komunala prekliče januarske položnice, ki so tudi za 30 do 50 % višje kot preteklo leto in ustavi izdajanje novih položnic, dokler ne bo cena ogrevanja za vsaj 50 % nižja. Od TEŠ so zahtevali tudi znižanje cen toplotne energije na raven iz januarja 2022. Predlagali so, da se emisijski kuponi izločijo iz izračuna cene toplotne energije za gospodinjstva in da se davek na dodano vrednost za ogrevanje gospodinjstev zniža na stopnjo 9,5 %. Na družbenih omrežjih je bilo moč najti ogromno zapisov zaskrbljenih občanov Velenja, ki so prejeli položnice za decembrsko porabo ogrevanja. Stroški komunalnih storitev lastnika oziroma uporabnika enega od stanovanj so znašali kar 438,46 evra. V tej ceni pa so samo stroški ogrevanja znašali 296,9 evra, kar predstavlja skoraj 70 % celotnega zneska na položnici. Predstavniki ljudske iniciative opozarjajo, da nihče od pristojnih ne zna jasno pojasniti strukture cene in utemeljiti končne cene daljinskega ogrevanja za odjemalce. Pri tem opozarjajo na številna sporna dejstva. Infrastruktura daljinskega ogrevanja, ki jo je zgradila občina z javnimi sredstvi, se v najem daje Komunalnemu podjetju Velenje, to za najem in amortizacijo infrastrukture občini plačuje približno 6 milijonov evrov letno, kar na mesečni ravni za končnega odjemalca znaša približno 40 evrov. TEŠ proizvaja električno energijo, ki jo prodaja v omrežje, toplota pa je zgolj odpadni oziroma stranski produkt. Komunalno podjetje Velenje za to toploto plača približno 50 evrov na megavatno uro. Kako je torej možno, da je cena odvečne toplote praktično enaka cenam primarne toplote v drugih sistemih daljinskega ogrevanja po Sloveniji, kjer toploto pridobivajo neposredno iz različnih energentov plin, premog, lesna biomasa in pri tem proizvodnja elektrike ni primarni cilj?

V strukturi cene velik delež odpadne odpade tudi na toplotne izgube, ki znašajo med 30 % in 32 % in so skoraj dvakrat višji kot v primerljivih daljinskih sistemih v Sloveniji, recimo v Celju ali v Ljubljani. Komunalno podjetje Velenje kot razlog navaja dolžino omrežja, celoletno zagotavlja ogrevanje in sanitarne tople vode, starost omrežja in majhno gostoto odjema. Napovedujejo vlaganja za zmanjšanje toplotnih izgub v višini 28 milijonov evrov do leta 2028 v okviru evropskega projekta, ki se bo financiral iz sklada za pravičen prehod. Na drugi strani pa predstavniki civilne iniciative opozarjajo, da so bili v preteklosti investirana že enormna sredstva za zmanjšanje toplotnih izgub, kar pa se ne odraža v manjših izgubah, še manj pa na položnicah končnih odjemalcev Nova Slovenija zahteva nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ, da se o problematiki, ki zadeva več 10000 prebivalcev Šaleške doline, opravi javna razprava. Predstavniki ljudske iniciative Velenje namreč poudarjajo, da utemeljenih in z dokumenti podprtih odgovorov pristojnih na ključna vprašanja enostavno ne dobijo, v dialog niso vključeni, prav tako nimajo dostopa do dokumentov in elaboratov, ki so osnova za izračun cene toplote. Na nujni seji želimo za to opraviti razpravo o naslednjih ključnih vprašanjih: kako TEŠ izračunava ceno toplote, kateri so glavni kalkulativni elementi cene in kako je možno, da je cena odpadne toplote primerljiva s ceno primarno pridobljene toplote iz drugih slovenskih sistemov daljinskega ogrevanja, koliko javnih sredstev je v preteklosti občina vložila v izgradnjo sistema daljinskega ogrevanja in kakšne so strokovne podlage za izračun najemnine za omrežje, ki ga občini plačuje Komunalno podjetje Velenje, koliko javnih sredstev je v preteklih letih občina vložila v obnove omrežja daljinskega ogrevanja za zmanjšanje toplotnih izgub in zakaj iz tega naslova ni razvidnih bistvenih prihrankov, ali je možno izločiti ceno CO dva kuponov stroškov ogrevanja gospodinjstev?

Komisiji za nadzor javnih financ predlagamo, da po končani razpravi sprejme naslednje sklepe. Komisija za nadzor javnih financ poziva TEŠ d. o. o. Komunalno podjetje Velenje in Občino Velenje, da pripravijo natančno poročilo o tem, kako je določena cena toplote iz daljinskega ogrevanja za Šaleško dolino in ga skupaj z ustreznimi elaborati, ki so podlaga za določitev cene v roku 15 dni posreduje komisiji. Komisija za nadzor javnih financ predlaga Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, da preuči možnost za izločitev cene CO2 kuponov in stroškov ogrevanja gospodinjstev in o tem v roku 15 dni poroča komisiji. In pa tretjič. Komisija za nadzor javnih financ v skladu s 25. členom Zakona o Računskem sodišču računskemu sodišču predlaga izvedbo revizije postopka določitve cene toplote in daljinskega ogrevanja za Šaleško dolino.

Kakor zdaj jaz na hitro ugotavljam, vidim, da nekaterih vabljenih ni na današnjo sejo, kar me, bom rekel, zelo žalosti, ker bi lahko tukaj pred širšo slovensko javnostjo, če tega ne znajo razložiti recimo v Velenju, pa bi lahko tukaj pred širšo slovensko javnostjo razložili argumente zakaj ljudje, naši občani v Šaleški dolini plačujejo tako drago toplotno energijo. Sem pa hvaležen tistim, ki ste pa na današnjo sejo prišli in boste tudi vi verjetno pojasnili razloge, zakaj državljan, občan iz Mestne občine Velenje, ki ima 54,5 kvadratov veliko stanovanje, plačuje 441,43 evrov veliko položnico. Ta položnica iz meseca decembra in to nas zanima, zakaj ti ljudje plačujejo tako enormne stroške toplote. Kolikor sem seznanjen, pa lahko, da se motim, lahko me vprašate, nisem seznanjen, da bi v katerih drugih krajih po Sloveniji ljudje šli na ulico, tako kot smo bili priča, recimo temu v Velenju, se pravi, da je v Velenju res nekaj hudo narobe. In tudi me ne prepričujete, da človek, ki plačuje 441 za ogrevanje tople vode in pa za ogrevanje stanovanja. Da ima odprta okna, da se, se opravičujem izrazu, v gatah sprehaja po svojem stanovanju. Jaz mislim, da tega ni več in da smo ljudje postali bistveno bolj varčni. Ampak zakaj imajo ljudje v Šaleški dolini tako velike položnice? V Novi Sloveniji ne odkrivamo tople vode, želimo pa samo vedeti zakaj je ta topla voda v Šaleški dolini tako draga in upam, da nam boste vsaj tisti, ki ste danes tukaj prisotni z vaše strani povedali zakaj je temu tako. Še enkrat pa, zelo mi je žal, da ni tistih glavnih vidnih, odgovornih, ki bi lahko podali številne odgovore na ta vprašanja, da danes niso prisotni na seji in se mi zdi, da to zelo veliko pove. Hvala lepa.

Se strinjam gospod Reberšek, absolutno tudi sam obžalujem, da ni predstavnikov Mestne občine Velenje, zaradi tega, ker bi lahko pojasnili marsikatero zgodbo in marsikatero stvar, zakaj prihaja do tega. Jaz upam, da nam bo lahko to znal obrazložiti predstavnik HSE, vsaj v tem prvem, prva zgodba, se pravi, potem za razliko v sami ceni, od te proizvodne cene, ki jo vi prodate naprej, pa do razlike, bi pa moral biti tukaj predstavnik Komunale Velenje oziroma vsaj ustanovitelja mestne občine, tega pa žal ni. Če pač danes ne bomo dobili pravih odgovorov bomo to sejo sklicali ponovno, kar bi bilo najbolj smiselno. Ampak še prej pa bi jaz slišal predstavnika HSE. Pa civilno iniciativo, zaradi tega, da izvemo vsaj to osnovne parametre. Tako da izvolite, beseda je vaša. Hvala.

Sem Uroš Podobnik, poslovni direktor HSE, na moji desni je pa še Branko Debeljak, generalni direktor TEŠ. Mi bi v eni kratki prezentaciji, če lahko na kratko predstavili tisti del, ki se tiče TEŠ oziroma skupine HSE, se pravi, kar se tiče proizvodnje same toplote.

Lep pozdrav še v mojem imenu. Moje ime je Branko Debeljak, direktor Termoelektrarne Šoštanj. In glede na današnjo temo tega sestanka smo pripravili nekaj osnovnih informacij, vezanih na ceno toplote, ki je proizvedena v Termoelektrarni Šoštanj. Glede na izvajanje vašega kolega, jaz mislim, da je bilo skozi to predstavitev tudi že kar nekaj odgovorov podanih na zastavljena vprašanja oziroma dileme.

Če se najprej dotaknemo cene toplote, ki jo dejansko zaračunava Termoelektrarna Šoštanj Komunalnemu podjetju Velenje, lahko vidite na diagramu pred vami, potek teh cen nekje od leta 2017, ko je stopil v veljavo akt o enotni metodologiji, in sicer v tem obdobju je bila cena 18,25 relativno stabilna do 2020 in potem v tem obdobju je cena začela najprej počasi naraščati, potem pa bolj intenzivno. Prosim, če si zapomnite potek te rdeče krivulje, ker se zdita še dva diagrama in vam bo tako jasno, zakaj prihaja do tega dviga. V letu 2023 so bile cene oziroma 2022 do 2023 so bile cene nekje 50,30 potem je zrasla na 51,27 in se je v letošnjem letu potem začela zniževati, in sicer je bila znižana trikrat v zadnjem obdobju do 1. 4. letošnjega leta. Trenutno je nivo cen, ki jih mi zaračunavamo Komunalnemu podjetju Velenje 47,76 evrov. Zdaj, rdeča krivulja je naša skupna cena, modra je variabilni del in pa tale siva je dejansko fiksni del cene. To so samo še številčni podatki. Če gremo na naslednji program, se vidi dejansko struktura cene toplotne energije, kar je bilo tudi eno od vprašanj v prejšnjem izlaganju, in sicer v okviru teh 47 evrov na megavatno uro, 17 % te cene predstavljajo fiksni del cene. Energenti so zajeti v obsegu 47 % in pa emisijski kuponi znašajo približno 35 %. To se pravi, delež na katerega ima neposreden vpliv Termoelektrarna Šoštanj je relativno majhen, ni večji kot 17 %, ostalo je odvisno od energentov in pa od cene emisijskih kuponov na trgu. Seveda mi toplotno energijo v glavnem proizvajamo iz premoga, kar se vidi iz naslednjega digrama. Skoraj 90 % toplotne energije se proizvede iz velenjskega premoga. Po potrebi se uporablja seveda tudi tuji premog, ki ga še imamo nekaj na zalogi. Plina je nekje okoli 8 % in pa v lanskem letu smo ponovno pričeli z uporabo biomase, kar znaša približno oziroma v povprečju nekje okoli 3 %. Biomasa je eden od elementov, ki na nek način vpliva na ceno, in to pozitivno, kar boste videli na enem od naslednjih slajdov.

Če se dotaknemo zdaj še emisijskih kuponov za proizvodnjo toplotne energije in hipotetično obdelamo primer leta 2024, boste videli, da planirana proizvodnja toplotne energije znaša 305 gigavatnih ur in za to proizvodnjo se ocenjuje, da bomo imitirali slabih 110 tisoč ton CO2 in glavnino CO2 kuponov je potrebno nabaviti oziroma kupiti na trgu. Za proizvodnjo toplotne energije še, seveda imamo nekaj malega brezplačnih CO2 kuponov na razpolago, in sicer za leto 2024 13 tisoč 500 ton, za leto 205, 13 tisoč 100 ton, v nadaljevanju pa trenutno še ni podatka. Mi verjamemo, da bo še nekje do leta 2030 na razpolago še neka določena manjša količina CO2 kuponov, ampak trenutno še nimamo uradnega podatka, koliko, v katerem letu bo na razpolago in do kdaj. Zato vidite, da o tem ni podatka. To pomeni za leto 2024, da bo potrebno dokupiti 96 tisoč ton biomase in ta strošek pardon, kuponov. In ta strošek je kar znaten. Zdaj pa, če pogledamo spodnji diagram oziroma tabelico, kot sem prej omenil, uporabljamo tudi biomaso, je pa, se vidi, bistvena razlika za isto količino 305 / nerazumljivo/ toplotne energije se imitira 83 tisoč ton namesto 110 tisoč ton tistih ton CO2, ki je obremenjen s takso, Če upoštevamo še teh 13 tisoč brezplačnih, vidimo, da bi bilo potrebno v primeru uporabe biomase dokupiti samo še 70 tisoč ton CO2 kuponov. V glavnem biomaso uporabljamo, ampak je ne moremo uporabljati v, bom rekel, neomejenih količinah, zaradi tega, ker tehnično, tehnološko naš kotel je dimenzionirana uporaba lignita in si lahko brez večjih tehničnih težav in nevarnosti za kakršnekoli havarije privoščimo nekje 67 % doziranja biomase, pa še ta se ne dozira, bom rekel non stop, ampak odvisno od tržne situacije. Tole bom preskočil, ker je ista zadeva, samo v grafih.

Pomemben je ta potek, ki vas naj spomnim na tisto rdečo krivuljo, tu na tej krivulji dejansko vidite cene CO2 kuponov od leta 2008 naprej in vidite, da je tu nekje po letu 2022, recimo do leta 2018 je bila cena relativno nizka, stabilna, Potem je v letu 2018 začela rahlo naraščati, od leta 2020 pa intenzivno. In zelo podoben potek je bil na prejšnjem diagramu, kjer je bila cena toplotne energije. To pomeni bistven vpliv na ceno toplotne energije iz Termoelektrarne Šoštanj imajo CO2 kuponi. V nadaljevanju je še krivulja cene premoga, ki ima podobno tendenco, saj vidite, tam nekje od leta 2022 naprej, strm vzpon. Od leta 2017 2,75 do približno 22, potem na 83, 5,50, 6,32 na začetku letošnjega leta in s 1. 4. dejansko je bila cena na Premogovniku Velenje znižana na 6 evrov. Zdaj v letu 2023 ste videli verjetno ali pa mogoče niste bili pozorni, grem nazaj na to krivuljo, vidite v kvadratku zgoraj 31. 12. 2023, DBP pomeni dobropis. V tem letu je bilo komunalnemu podjetju s strani TEŠ priznano 261 tisoč evrov dobropisa, zaradi tega, ker so bili v obravnavanem obdobju smo bili uspešni oziroma komunalno podjetje in vsi skupaj uspešni pri nabavi CO2 kuponov, je bila realizirana cena CO2 kuponov nižja, kot je bilo planirano, zaradi tega je bil priznan ta dobropis in pa komunalnemu podjetju je bil priznan tudi dobropis s 1. 4. 2024 zaradi znižanja cene premoga v višini ca 40 tisoč evrov, to se pravi vse spremembe, ki so šle v prid komunalnemu podjetju in znižanje cene so bile komunalnemu podjetju tudi priznane in obračunane.

Slišal sem tudi, da omenjate odpadno toploto. Zdaj o odpadni toploti ja, lahko se pogovarjamo o odpadni toploti v TEŠ, pa vam bom pojasnil na primeru te enostavne slikice. Zdaj levo kvadratek piše, kotel je dejansko naprava v katerem, po domače povedano, kurimo premog. Sprošča se toplota, ta toplota se prenaša najprej na napajalno vodo in se ustvari sveža para, ki gre potem na turbino, če sledite tisti črti, kjer piše sveža para, pride na turbino. V turbini para odda svojo energijo, turbina se vrti zraven, vrti generator in proizvaja električno energijo. Ampak, če pogledate desno, te kvadratke ki so v vertikali nameščeni, to so pa toplotni izmenjevalci, toplotne postaje. Zdaj pa poglejte spet nazaj na turbino, boste videli, da mi za potrebe proizvodnje toplotne energije jemljemo paro vmes, ne na koncu turbine, ko je para že opravila delo, ampak vmes, kar pomeni, da ta energija nikakor ni odpadna toplota. To pomeni, mi za proizvodnjo toplotne energije uporabljamo dela z možno paro in toliko kolikor tega dela zmožne pare vzamemo iz turbine, pomeni, da mi ne moremo v nekem sorazmerju toliko električne energije proizvesti. Vam bom v naslednjem pokazal še en digramček, boste videli, kako to izgleda. No, in iz turbine po vertikali navzdol, ena črta, ki pelje v kondenzator, od kondenzatorja do hladilnega stolpa. Tu se pa lahko pogovarjamo o odpadni toploti, ampak žal ta odpadna toplota, te toplote sumasumarum, je na razpolago ogromno, pri polni moči bloka šest je te toplote preko tisoč megavatov. Ampak žal je ta toplota ni eksergija, ta toplota je anergija. Pozimi ima temperaturo ta voda, odpadna toplota, temperaturo 18 °C, je neuporabno za daljinsko ogrevanje. Poleti doseže nekje 33°C, je neuporabno za daljinsko ogrevanje s to tehnologijo, s katero mi trenutno razpolagamo in s katero razpolaga Komunalno podjetje Velenje ta trenutek. V prihodnje, za prihodnost se pripravlja, bom rekel, neka nova zasnova sistema daljinskega ogrevanja, bo pa to že možno, ampak to vam bom povedal v okviru naslednjega sklada, ko pride na vrsto. V glavnem odpadna toplota, vidite gor z rdečo napisana, iz hladilnega stolpa za potrebe toplotnega ogrevanja se ne da uporabiti, izkoristiti. Eventuelno bi to toploto lahko uporabljali za kake, ne vem, tople grede oziroma proizvodnjo zelenjave ali kaj podobnega, ker je 18 do 33°C in čisto nič več.

Kaj pomeni dejansko proizvodnja toplote za našo proizvodnjo elektriko. Če pogledate na Y osi je moč toplotne postaje. To pomeni, če si predstavljamo, nekje pri 130 megavatih, če napajamo mi sistem Komunalnega podjetja Velenje za 130 megavati, mi skoraj 30 megavatov elektrike ne moremo proizvesti, zaradi tega, ker tisto paro, tam je še pa eksergija, vzamemo turbi. In ta para ne more svojega dela predati turbini in zaradi tega ni proizvodnje električne energije. To pomeni, zaradi odjema mi proizvedemo manj električne energije in to definitivno ni odpadna toplota. Komunalno podjetje v zimskem času potrebuje cirka 140 stopinj vročo vodo. To se pravi, ni to na nivoju 18 do 33 stopinj. Še poleti dejansko pri trenutni konfiguraciji sistema potrebujejo cirka nekje okoli 100 stopinj. To se pravi, še enkrat poudarjam, ne moremo govoriti o odpadni toploti.

Kar se tiče načina izračunavanja porabe goriva za proizvodnjo električne in toplotne energije ni zadeva, ki bi zrasla kar tako na našem zelniku, ampak če si pogledate osnove, osnova za to je direktiva, ne bom številk bral, dve direktivi, ena delegirana uredba in pa en model, ki se imenuje benefit distribution metode. To je osnova za izračunavanje, bom rekel, goriva oziroma stroška porabe goriva za proizvodnjo toplotne energije. Ta model je bil dejansko verificiran tudi s strani fakultete za strojništvo. Vse spremembe, ki se dogajajo na cenovnem področju nam dokaj pogosto kontrolira fakulteta za strojništvo, vsako spremembo cene pa agencija.

Zdaj, jaz mislim, da kar se tiče akta o metodologiji za oblikovanje verjetno ni treba kaj dosti podrobno razlagati. Ko je stopil pač ta akt v veljavo smo leta 2017 morali pač najaviti oziroma pridobiti soglasje k izhodiščni ceni, ne glede na to, da se toplota proizvaja že desetletja. To je bilo izvedeno skladno z aktom in marca 2017 je bila tista cena 17, 25 tudi potem potrjena. Kot ste videli ceno sestavlja variabilni in pa fiksni del. Oba dva se lahko spreminjata, s tem, da je pri spremembi fiksnega dela cene toplote precej omejitev. Lahko se uveljavlja le enkrat na leto, enkrat letno in največ 2 procenta povprečne cene pred uveljavitvijo tudi še višji dvig fiksnega stroška. Več kot to mi ne moremo uveljaviti. Seveda velja to v plus in v minus. Pri variabilnem delu stroška je malo več možnosti, se lahko prilagaja tekoče, ko pač prihaja do določenih sprememb. Je pa dejstvo, da najmanj tri dni pred načrtovano spremembo moramo mi agencijo obvestiti, poslati vso sprejemno dokumentacijo in na nek način dobiti potrditev za spremembo te cene. Kaj je v variabilnih stroških, sem že večkrat omenil, pa ponovim še enkrat na hitro. V glavnem so to energenti, potem stroški, medije za prenos toplote, kemijska obdelava vode, bom rekel, da je nad in pa stroški emisijskih kuponov. Med upravičenimi fiksnimi stroški pa je material, storitve, delo, amortizacija in podobno.

Omenjal sem dejstvo, da te odpadne toplote trenutno ni možno koristiti zaradi tega, ker se zavedamo, da bo prej ali slej prišlo do ukinitve uporabe premoga, smo skupaj s Komunalnim podjetjem in obema občinama pristopili k skupnemu projektu. Preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja, katerega cilj, da dejansko iz proizvodnje toplote iz fosilnih goriv preidemo pač z neko, z nekim taktom oziroma na zeleno proizvodnjo toplote. V okviru tega projekta so bile izdelane idejne zasnove in predstavljene vsem poslovodstvom oziroma lastnikom, v nadaljevanju sledi pa izdelava investicijske in projektne dokumentacije za fazo ena, kjer je dejansko vključena nova razdelilna postaja, ki bo omogočila, cilj je, da se čim hitreje zgradi ta nova razdelilna postaja, ker ta omogoča ločitev, tlačno ločitev velenjskega sistema in šoštanjskega sistema. Šoštanjski sistem je že danes pripravljen na nižje temperature; to pomeni, da je možno na strani Šoštanja doseči nižje izgube, ki so bile tudi prej omenjene. Te izgube so, ja, so kar visoke. In iz tega naslova se lahko že nek optimiranje cene zgodi na relaciji napram Šoštanju, za Velenje je še pa nekaj več, bom rekel, stvari za postoriti, ampak jaz ne bi posegal v to, ker to je pač stvar komunalnega podjetja. Kaj hočem samo povedati? V bistvu na tej sliki vidite en del, pa če še to vklopim, / pokaže zboru/ vidite zdaj en del tega, zasnove novega sistema daljinskega ogrevanja, in sicer v okviru tega novega sistema, ki bo temeljil na bolj kot ne zelenih virih, so vključene toplotne črpalke na strani TEŠ, toplotne črpalke na strani Komunalnega podjetja Velenje, sončna toplarna na strani Komunalnega podjetja Velenje, potem v bistvu kogeneracija na biomaso, nova razdelilna postaja, ki sem jo omenjal. In pa zelo pomemben element pri tej preobrazbi daljinskega ogrevanja, posebej če želimo doseči čim nižje cene, je izvedba plavajoče sončne elektrarne Družmirje. Zdaj kaj to pomeni v prihodnje na cenah, lahko, samo počakajte, da jaz tole vse vklopim. Kaj to pomeni v tem primeru, samo za informacijo. / pokaže zboru/ Samo relativna razmerja so tukaj navedena. Ne vem, koliko se vidi miška, aha, saj se vidi. Recimo tale barva tule ponazarja trenutno ceno iz bloka 6, ki je pač referenca 1. Trenutno iz plinski, pa je že izginila, trenutno iz plinskih turbin, to se pravi stolpec levo, aha, nazaj, vidite, da je cena višja zaradi tega, ker je višja cena goriva. Če gremo v izvedbo kogeneracije na biomaso, ostanemo približno na nivoju, je možno ostati približno na nivoju cen iz bloka 6. Če v bistvu cena iz toplotne črpalke, pa bom recimo sončno elektrarno ugasnil, samo toplotna črpalka, akumulator toplote povzroči dvig cene, se pravi, bo cena višja kot je zdaj trenutno iz bloka 6, v primeru kombinacije z energijo, seveda spet zeleno energijo iz sončne elektrarne, pa dejansko pridemo na nek nižji nivo, cenovni rang. Toliko na hitro, kar se na nek način obeta za prihodnje. In ti projekti na nek način se že odvijajo.

Zdaj toliko na kratko. Zdaj jaz bi potem odgovoril še na kakšna vprašanja, če bodo. Jaz upam, da sem pokril dosti vprašanj, kolikor ste jih prej navajali v vašem tekstu.

Ja, najlepša hvala.

Saj zdaj, kot sem dejal uvodoma, dobili smo te vhodne parametre, kar je spraševal gospod Reberšek, se pravi, dobili smo kakšna cena. Pa še ena pomembna stvar, kar se tiče zdaj odpadne toplote, terminologija le-tega, da se pravi, toliko manj potem gre te toplote za proizvodnjo same električne energije; to je prav, da se tudi v tem, da se tega zavedamo in da to poznamo ta dejstva.

Tako da zdaj dajem besedo najprej vabljenim gostom. Vmes se nam je pridružil tudi župan Mestne občine Velenje gospod Dermol, tako da bi dal seveda njemu zdaj besedo. Verjetno pa, da niste slišali gospoda Reberška, kaj je uvodoma spraševal? / oglašanje iz dvorane/ A, ste ga poslušali? No, me veseli. Tako da, gospod Dermol, beseda je vaša.

Ja, hvala lepa, predsedujoči, za besedo.

Zdaj osebno se mi seveda zdijo te razprave v tem trenutku na tem mestu nepotrebne in odvečne in glede na to, da ste že tudi na Komisiji za peticije seveda obravnavali to tematiko. Ampak kljub temu, danes se mi je zdelo pomembno predvsem, da pridem sem, in da povem svoje stališče, svoje mnenje, predvsem z vidika politične korektnosti, ki jo pričakujem od vseh razpravljavcev. Konec koncev župani lokalnih skupnosti seveda smo župani vseh občank in občanov, ne glede na to kakšna je politična pripadnost in tako se tudi obnašamo. In navajeni smo, da tudi v politični debati seveda imamo politično korekten odnos. Glede na današnjo razpravo, kolikor sem seveda imel slišati gospoda Reberšaka, lahko rečem, da je bila ta razprava danes veliko bolj korektna kot nazadnje, ko se nekdo spušča seveda na osebni nivo diskreditacije in njega ni prisotnega, potem je to neke vrste politična nekorektnost, ki sem jo tako tudi razumel. In to je pravzaprav tudi razlog, da sem danes tukaj prisoten.

Prvo vprašanje, ki je seveda, zakaj župana Občine Šoštanj ni tukaj oziroma zakaj ni bil povabljen? Tudi on je soustanovitelj Komunalnega podjetja Velenje in seveda tudi toplotna energija z isto ceno, z istimi parametri, z istimi izhodišči seveda poteka tudi po območju Občine Šoštanj.

Zdaj, kar se tiče samega toplotnega ogrevanja, bom naštel oziroma navedel najprej nekaj dejstev. Cena toplotne energije v Sloveniji je najnižja in to ste ali pa so govorili predvsem politiki tukaj v Državnem zboru vedno znova, ko sem tudi sam apeliral z različnimi dopisi, prošnjami, pobudami, da se cel dva kuponi izločijo iz cene toplotne energije in podobnih stvari. Vedno znova je bil odgovor, bom rekel, pa ne opredeljujem zdaj se niti na eno vlado, druge vlade, pri vseh vladah pravzaprav na kaj se vi bunite, tako ali tako ste v Šaleški dolini najcenejši. Danes imamo pa seveda obratno situacijo, ko na nek način opozarjate na to, da kljub temu, da je cena toplotne energije še vedno najcenejša, da kako enormne podražitve so se zgodile. To, da je cena v Velenju najcenejša, seveda pomeni, da katerikoli objekt v Mestni občini Velenje vzamemo in ga prestavimo v katerokoli drugo mesto v Sloveniji z istim načinom porabe, z isto energetsko sliko samega objekta bo tam cena na položnicah samo še višja. To je izhodišče. Ali pa če obrnemo, kdorkoli izmed vas, spoštovani prisotni, seveda, ki ima ceno toplotne energije višjo kot je v Velenju in to je večina tukaj prisotnih in vaš objekt prestavite v Velenje, boste plačevali nižje položnice. In to je to izhodišče, o čemer sem želel seveda v tem trenutku tudi poudariti.

Komunalno podjetje Velenje Zelo težko sicer rečem, da z nobenim ravnanjem v zadnjih sedmih letih ni negativno vplivalo na poslovanje oziroma na cene toplotne energije. Je pa dejstvo, da razlogi za dvig cene toplotne energije v zadnjih sedmih letih niso nastajali znotraj Komunalnega podjetja Velenje, fiksni del se v teh letih nikoli in nikdar ni spreminjal, spreminjali so se pa parametri, na katere ima Komunalno podjetje Velenje ali pa tudi meni, kot je bilo očitano, glede na prejšnjo razpravo na Komisiji za peticije, da sem seveda odgovoren za to, nismo ali ne moremo imeti vpliva. Cene CO2 na trgu verjetno ne določa župan Mestne občine Velenje, niti ne predsednik vlade katerekoli, ampak to določa trg. Cene električne energije na trgu ne določa župan Mestne občine Velenje ali direktor Komunalnega podjetja Velenje.

Kakšna je cena premoga v Premogovniku Velenje seveda ne določa župan mestne občine Velenje. Če bi bil zakon o zapiranju Premogovnika Velenje že sprejet, tako kot je bilo v strategiji za izstop iz premoga tudi določeno pod prejšnjo vlado, da bo v šestih mesecih zakon sprejet, bi danes že lahko del stroškov zapiranja Premogovnika Velenje nosil državni proračun, tako pa so tudi te obveznosti v ceni toplotnega ogrevanja tudi v oziroma v ceni premoga tudi v ceni toplotnega ogrevanja. In na zunanje dejavnike, kot rečeno, nimam vpliva. Glede na to pa, da vem, da je to pravzaprav politična debata, pa bom tudi zelo iskreno povedal. V zadnjih sedmih letih, kako se je cena na strani TEŠ spreminjala v odnosu do Komunalnega podjetja Velenje pod različnimi vladami. Pod gospodom Gašperšičem je bil dvig 56,83 %, pod gospodom, pod gospo Alenko Bratušek 22,67 %, pod gospodom Vrtovcem 88,47 %, pod sedanjim ministrom 21,31 % in to je kronologija dviga cene toplotne energije, ki se je v zadnjih sedmih letih dogajala. Posledično se je seveda spreminjala tudi cena na strani Komunalnega podjetja Velenje. Dejstvo je, da so izgube v slovenskem prostoru med najvišjimi, lahko rečemo, ja, skorajda verjetno najvišje, nimam zdaj dejanskega pregleda. Ampak, razlogi za to, jih je že navedel gospod Reberšak, kolikor sem prej slišal in je tudi zelo korektno povedano, najstarejši je sistem, razvejan sistem, manjša poraba, kot na primer v Ljubljani in Mariboru oziroma gostota prebivalstva in to so dejstva. Ampak drugo dejstvo pa je, če bi z lastnimi sredstvi mi zmanjševali izgube, pa da bi rekli, če so danes 29 % ali pa 30 %, za lažje razumevanje, in da bi z lastnimi sredstvi zmanjšali izgube na 25 %, 24 %, kar je tudi naš cilj v naslednjih treh do štirih letih, pomeni, da bi se seveda amortizacija dvignila. Po vseh izračunih, ki smo jih naredili, to ne pomeni, da bi bile položnice danes cenejše, ampak položnice bi bile še višje. Za primer vam lahko povem tudi omrežnino. Na vodooskrbi Šaleške doline, ko smo imeli leta 2014, 2015 najbolj ugodno omrežnino v Sloveniji. Za celovito obnovo vodovodnega sistema 42 kilometrov vodovoda, novih vodovodnih postaj in vsega ostalega je omrežnina je iz 4,5 narasla mislim da na 12,4 nekaj podobnega in smo danes v slovenskem prostoru pravzaprav med dražjimi po sami omrežnini. Skratka, tukaj je potrebno pri teh seveda dejstvih, ki jih nekateri izpostavljate biti zelo previden, kaj pomeni seveda učinek tudi na koncu na končnega uporabnika. In zato delamo zeleno preobrazbo, zato imamo prvo fazo daljinskega ogrevanja, zato smo si že na nek način priborili 20 milijonov evrov nepovratnih sredstev, ki jih bomo vložili v zmanjšanje izgub v naslednjih treh do štirih letih in to ne bo šlo v amortizacijo, ker to ni potrebno, ker imamo tudi zagotovilo oziroma mnenje finančnega ministrstva, da to ni potrebno in se pravi, da tega ne bodo, ne bomo prenašali potem na končne uporabnike. Tisto, kar je mene v januarskih mesecih najbolj presenetilo in to je dejstvo in to sem že večkrat povedal, pa je ta raznolika višina položnic v enem bloku, kjer lahko ima nekdo položnico 50 evrov, njegov sosed pa 250 evrov. Ampak, ko smo delali analizo, da vam povem, tisti, ki je imel zdaj visoko položnico ali višjo, kot sosed, je imel višjo položnico že tudi lansko leto in predlansko leto. Skratka, mi lahko toplotno energijo, ceno znižujemo ali pa dvigujemo, nesorazmerja ostajajo. In zato je ključen namen in pomen tega, da ugotovimo kje so vzroki za te razlike in te vzroke seveda pomagamo odpraviti, pa to ni v domeni ali pristojnosti župana mestne občine, niti ne Komunalnega podjetja Velenje, ker ve kje se meja konča, je to v privatni meni, ampak tudi tukaj bomo na osnovi teh spoznanj, ki smo jih zdaj seveda dosegli, tudi priskočili na pomoč samo za ukrepe, kaj smo naredili že v preteklih letih. Subvencioniramo vseskozi komunalne storitve, vsako leto smo preko 6000 tisoč evrov dajali v subvencije komunalnih storitev. Jaz se spomnim na Brdu pri Kranju, pa ne bom govoril, katera vlada, kateri ministri, ko smo sedeli, ko smo opozarjali na financiranje mestnih občin, je eden izmed ministrov rekel, ja, saj subvencionirate občane - zato pa nimate sredstev za investicije. Ampak če ne subvencioniraš, potem seveda ljudem ne moreš pomagati in mi to subvencioniranje izvajamo že kar nekaj let - brezplačna socialna košarica, brezplačni obroki, brezplačna pravna pomoč, plačevanje položnic brez provizij, zastonj avtobus, vse to izvajamo že leta in leta. Socialno košarico smo dvignili iz enega milijona na 1,7 milijona evrov. Ko je spet ena vlada v preteklosti začela brezplačno oziroma subvencionirati prevoze, avtobusne prevoze mestne občinam, smo v Velenju izostali. Obrazložitev, ki smo jo dobili: saj vi že tako ali tako dajete brezplačne prevoze, vi že tako ali tako imate to urejeno, treba je pa spodbujati tisti, tiste, ki seveda tega ne izvajajo. In v letošnjem letu v proračunu, 70-milijonskem proračunu, 13,7 milijona evrov dajemo za pomoč občankam in občanom za brezplačne storitve, za subvencije, za različne oblike pomoči. Na osnovi tega, kar se je zgodilo v mesecu januarju, kar je v neki meri tudi mene osebno, bom rekel, presenetilo, kot sem prej povedal, predvsem ta raznolikost položnic, smo pa seveda sprejeli tudi dodatne ukrepe. Dodatno smo sprejeli rebalans proračuna, en milijon evrov sredstev, zagotovili, dali smo toplotni dodatek ranljivim skupinam ljudi, 40 % toplotne energije smo pokrili iz občinskega proračuna. Vsi občanke in občani imajo subvencionirano toplotno energijo v višini 10 evrov na megavatno uro za januar in februar, v višini 5 evrov na megavatno uro za marec in april, pa kljub temu, da smo, še enkrat grem na začetek, najcenejši. Lahko vi vidite v vaših krajih, koliko subvencij dobite s strani občin. Da smo se odločili, da bomo subvencionirali in pridemo do tiste točke vzroke oziroma ukrepe, s katerimi bomo zmanjšali ali pomagali zmanjšati porabo toplotne energije pri končnih uporabnikih, ker ključni razlog za te visoke položnice so na koncu seveda visoka poraba in tukaj kot skupnost smo bili mogoče premalo pripravljeni ali pa se vsi seveda tega izziva nismo zavedali in tukaj je prav gotovo, bom rekel, en del kritike na vseh nas. Ampak v preteklosti enostavno zaradi zelo ugodne cene toplotne energije, nihče ni imel interesa energetsko sanirati javnih in zasebnih objektov. Tudi v Mestni občini Velenje, kadarkoli smo delali ekonomsko analizo nikoli ni bilo smotrno vlagati v energetsko sanacijo, ker se investicija ne bi povrnila niti ne v 45 letih, ne. Danes se situacija obrača in zato bo tudi verjetno privat kapital na razpolago zato, da bomo lahko v okviru javno-zasebnih partnerstev seveda te stvari tudi ustrezno reševali. Tisti, ki ni prišel v cenzus notri za toplotni dodatek, ki je za 30 % prekoračeval minimalne standarde kot ranljiva skupina ljudi, smo jih avtomatsko preusmerili na Odbor za pomoč občankam in občanom. To je odbor, ki deluje že, odkar je Vegrad šel v stečaj in vsako leto seveda pomaga odbor vsem tistim ljudem, ki zaidejo v pomoč, v težave. Poleg enkratne denarne pomoči. In če danes pogledate posameznika, ki je prejel 200 evrov visoke položnico kot primer in sodi v ranljivo skupino ljudi, pomeni, da je 40, 40 % toplotne energije imel subvencionirano, pomeni, da je 5 ali pa 10 evrov na megavatno uro imel dodatne subvencije oziroma toplotnega dodatka in še pripadal mu je izredni, izredna denarna pomoč od 232 do 400 evrov. Pa si izračunajte, koliko sredstev smo ranljivim skupinam ljudi v tem, v tem času, v tem času namenjali.

Preden zaključim, je seveda dejstvo, še enkrat bom povedal, da ne želim potencirati kakršnekoli stvari, da ko se usedeš z občankami in občani na temo toplotnega ogrevanja, pravzaprav hitro vidiš, kje tiči problem. Problem je to, da pač je način ali pa standard življenja v Sloveniji zelo drag, da se vse stvari dražijo in nekateri ljudje so resnično v stiskah. Pa ne glede na to ali je položnica toplotnega ogrevanja 30 evrov ali pa 90, 200 evrov, tudi tisti, ki imajo 30 evrov položnice visoke, seveda imajo težave pri plačevanju. In zato je bilo tudi naslovljeno kar nekaj pobud tako z naše strani, tudi z moje strani kot državnega svetnika, tudi minister Kumer je pozitivno se odzval v nekaterih delih, verjamem, da bo tako tudi Ministrstvo za solidarno prihodnost. Skratka so tudi nekateri ukrepi, ki se spreminjajo, ki gredo v boljše življenje in bolj kakovostno življenje ali pa predvsem lažje življenje občank in občanov oziroma državljank in državljanov. Zdaj letnico izstopa 2033, veste, kaj to pomeni. Gospod bivši minister seveda dobro ve. Moram tudi povedati, da sva zelo korektno sodelovala in da ga s tega vidika tudi zelo, zelo spoštujem, ampak zdaj imamo deset let do tega, da mi pridemo skozi zeleno preobrazbo daljinskega ogrevanja, to, kar je že tudi gospod direktor Termoelektrarne Šoštanj izpostavljal in tukaj nas čakajo izrazito veliki izzivi. In ne glede na to, katera vlada v katerem obdobju bo na vladi, vsako politiko bomo potrebovali za to, da bomo seveda v tem zelo kratkem času uspešno prebrodili skozi to zeleno preobrazbo. Cilj zelene preobrazbe je tudi to, da zmanjšamo izgube, da energetsko saniramo objekte, da pridemo na zelene vire, da ne glede na to, da konec koncev velja, veljamo v Velenju, da imamo čisto okolje, da bomo okolje imeli še bolj čisto in pa tudi bolj zdravo. In že tukaj danes vse akterje seveda tudi prijazno prosim za aktivno sodelovanje.

Za konec pa mogoče samega predlagatelja, ne, V Šaleški dolini vemo, kakšna je cena toplotnega ogrevanja. Dobro bi bilo, da preden obsojate župane, v tem primeru tudi mene in mi javno seveda sodite, je dobro, da pogledate v svoj kraj, da preverite, kakšno imate ceno ogrevanja v svojem kraju in da seveda najprej počistite pred svojim pragom. Ker v nasprotnem primeru predlagam, da tudi skličete novo sejo, na primer o ogrevanju v vaših krajih, seveda povabite tudi vaše župane pa lahko o tem tukaj razpravljate. Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Dam besedo naprej vabljenim gostom, potem odpiram razpravo med poslankami in poslanci. Kdo želi besedo? Izvolite. Pa če se predstavite oziroma magnetogram.

Bajec, Ljudska iniciativa Velenje. Hvala za besedo. Pozdravljeni vsi prisotni tako tukaj kot doma.

V ljudski iniciativi smo si res srčno želeli, da bomo danes končno po štirih mesecih sedeli skupaj vsi ključni akterji v tej zgodbi, pa nam očitno danes ponovno spet ni uspelo, kar je res porazen pokazatelj odnosa vseh odgovornih. Ampak vendar že četrti mesec, kot rečeno, prebivalke in prebivalci Šaleške doline živimo v kriminalki, kjer se še kar ne da pojasniti, kdo in koliko pije; vsekakor pa se ve, kdo plača, in to smo mi, ljudje, ki smo se znašli v tej peklenski igri vražjih akterjev. Na eni strani imamo TEŠ, HSE ter njihove praktično fantomske voditelje, za katere bi lahko celo trdili, da ne obstajajo, če se ne bi vedno znova pojavili na kakšni okrogli mizi, ko gre za njihove lastne interese, medtem ko se že štiri polne mesece sprevrženo izmikajo vsem pozivom Ljudske iniciative Velenje, da bi se udeležili vsaj enega sestanka, na katerem bi v pričo strokovnjakov za energetsko energetiko pojasnili, zakaj je cena toplotne energije v parih letih poskočila za kar 500 % in kako je le-ta sestavljena. Vsekakor pozdravljamo današnjo predstavitev. TEŠ 6 so nam prodajali in prodali kot najboljšo nacionalno inovacijo in rešitelja državne samooskrbe z elektriko, dobili pa smo tovarno oblakov, ki nam prodaja meglo, in to še po brutalno visokih cenah. Nadalje obžalujemo, da direktorja komunalnega podjetja tukaj ni, ampak Komunalno podjetje kot ugrabljena nevesta Mestne občine Velenje, ki je njen 83-procentna lastnica, dviguje roke, češ da ni pravzaprav za nič kriva in da so izgube, ki jih beležimo na sistemu, pač takšne, saj je s tem sistem izjemno razvejan, predvsem pa da ga je načel zob časa. Prepričati nas želijo, da prebivalci že desetletja in desetletja na letni bazi v sam sistem vzdrževanja in obnavljanja tega sistema vlagamo več milijonov, rezultatov pa ni videti nikjer. Po mestnih ulicah se, če lahko karikiram, se celo govori, da je tam, kjer komunala oziroma njeni podizvajalci popravljajo toplovod, odličen kraj za nasad koruze, saj bo ta rasla še pozimi - torej popravljajo in obnavljajo na način, da se vzdržujejo izgube. Najemnine, ki vsako leto presegajo 6 milijonov evrov, bi naj šle v celoti za vzdrževanje in obnavljanje komunalne infrastrukture, a očitno ta denar po vzoru Teša ponovno izpuhti v nebo. Zaradi očitnega slabega gospodarjenja z javno družbo smo žal prebivalci tisti, ki plačujemo ta pritlehen način upravljanja s komunalnim podjetjem. In če se obrnem še na občino Velenje, kajti o državi na podlagi tega zdaj in tukaj ne bi govorila, kot absolutno lastnico komunalnega podjetja in pa našega župana Petra Dermola, ki po njegovih besedah nima praktično nobene pristojnosti, se pa vedno rad pohvali, kakor se je, da je naša občina najbolj socialna občina in da je tudi tokrat ljudem priskočila na pomoč v obliki subvencije za toplotno energijo. Seveda ne smemo pozabiti poudariti dejstva, da ste to storili šele po protestih in po nešteto pritiskih. Zakaj niste tega storili že maja 2023, ko smo vas prvič pozvali in opozarjali. kakšen bo scenarij? Smo morda mi v ljudski iniciativi vse ve, da smo to vedeli, ali pa ste morda vi sprenevedci, ki tega žal niste hoteli obelodaniti ljudstvu in ste nad nami pravzaprav izvedli nekakšen socialni eksperiment, ki pa se je sprevrgel v nekaj, kar zagotovo niste pričakovali; več tisoč ljudi je presekalo ugodno spanje na predpreteklih lovorikah in lahko bi celo rekli na totalitarnem upravljanju z mestom Velenje. Potolažiti in utišali, utišati so nas želeli z drobtinicami na položnicah. Mi smo prepričani, da se znotraj trikotnika kapitalističnih fanatikov odvijajo nečedne spletke, zato zahtevamo odgovore.

Kakor rečeno, že štiri mesece se vleče ta saga, ta brezobzirnost in brezobraznost odgovornih. In ker nismo odnehali ob navideznih bombončkih, saj so nam na eni strani res ponudili subvencijo, na drugi strani pa povišali praktično vse ostale postavke na položnici tako, da so položnice tudi po štirih mesecih boja še vedno enormne, nas zdaj obravnavajo s tehniko ignoriranja. Ignorirajo več kot 1700 ljudi, ki zahtevajo odstop odgovornih na Komunalnem podjetju Velenje, ignorirajo zahteve vpogled v informacije javnega značaja, če ljudje dvomijo v transparentnost delovanja javnega podjetja. Bi morala biti prva naloga vsake poštene občine, da ljudem nedvomno predstavi vsa dejstva in se ne izmika vprašanjem in ne ovinkari, ne skriva dokumentov in ne prelaga odgovornosti, da pomiri ljudi seveda, a tega naša občina žal ni naredila oziroma ne naredi. Zato imamo danes še po več kot stotih dneh boja odprtih več vprašanj kakor odgovorov. Zato upamo, da nam bodo državni aparati končno priskočili na pomoč in vsaj nekaj teh perečih vprašanj s podrobnim pregledom delovanja vseh vpletenih zaprli. Hvala lepa.

Gospod župan, zdaj samo majčkeno, če ... / oglašanje iz dvorane/ Ja, to je zelo neodgovorno, da sredi seje zapuščate sejo. Prav, to je vaše mnenje. Tudi vam. V redu.

Najlepša hvala za vašo besedo. Bomo najprej opravili razpravo poslankam in poslancem in potem damo nazaj besedo vabljenim gostom. Predlagatelj ima ... Prosim? / oglašanje iz dvorane/ Ampak je ista civilna iniciativa? Ja. Tako da zdaj najprej ima predlagatelj, potem sem k besedi prijavljen jaz pa gospa Eva Irgl pa še ostali ste vabljeni potem, da se prijavite k besedi. Gospod predlagatelj.