Spoštovani članice in člani odbora, spoštovana predstavnika Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, prav vsi lepo pozdravljeni na 30. nujni seji Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki jo s tem tudi začenjam!

Obveščam vas, da so službeno zadržani naslednji poslanke oziroma poslanci: Tomaž Lisec, Alenka Helbl in Jožef Lenart, medtem ko imamo tudi dva pooblastila, magister Rastislav Vrečko je danes med nami namesto Roberta Janeva in Miha Lamut namesto Uroša Bržana.

Torej prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

Dnevni red ste prejeli 21. marca s sklicem seje. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot je bil tudi sklican.

Zato prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O ZAŠČITI ŽIVALI MED PREVOZOM IN POSTOPKI POVEZANIM Z NJIM, SPREMEMBA UREDBE SVETA 1255/97 IN RAZVELJAVITVI UREDBE 1/2005.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 11. aprila na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo tega stališča v Državnem zboru je 26. april. Predlog stališča je bil v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljen v obravnavo Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot matičnemu delovnemu telesu.

Želi kdo od prisotnih poslank in poslancev kaj dodati k temu dnevnemu redu? (Ne.) Kot vidim, da ne, zato bomo sedaj prešli na obravnavo predloga stališča.

Z nami sta, kot sem rekla, predstavnika ministrstva, to je gospa državna sekretarka Eva Knez in Arnej Galjot iz Uprave za varno hrano, ki se dejansko s tem področjem ukvarja. Drugih navzočih nimamo prisotnih, razen poslank in poslancev, zato bi zdaj predlagala, pred sejo smo se že dogovorili z državno sekretarko, da nam bo gospod Arnej Galjot razložil kaj je bistvo akta, ki ga danes obravnavamo. Izvoli.

Hvala.

Spoštovana predsednica, spoštovani člani! Na kratko bom predstavil stališče Republike Slovenije glede Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim.

Zdaj trenutno veljavna uredba 1/2005 je, kot že samo ime pove iz leta 2005 in bo naslednje leto doživela 20 let. V vseh teh letih je bila nadgrajena samo enkrat, in sicer v lanskem letu z delegirano izvedbeno uredbo, ki pa je uredila samo nekaj malenkosti glede prevoza živali s plovili, zato menimo, da je nujno potrebna osvežitev in nadgradnja predpisa, naštel bi pa samo nekaj razlogov. Nova znanstvena dognanja na področju zaščite živali, ni absolutne časovne omejitve prevoza, socialna zakonodaja za voznike in čas počitka za živali niso skladni, prostorske zahteve v trenutni uredbi so nezadostne in ne varujejo ustrezno zdravja in dobrega počutja živali. Uredba ponuja preveč manevrskega prostora za oceno, ali je ogrožena žival primerna za prevoz, nima znanstveno utemeljenih temperaturnih omejitev za posamezne vrste med prevozom pri določanju temperaturnih mej ne upošteva relativne vlažnosti in pa zanemarja odgovornost organizatorja prevoza. Zato smo v stališču podprli predlog uredbe, smo pa tudi predlagali nekatere teme, ki bi jih v samem usklajevanju podrobno izpostavili, na primer menimo, da bi bilo potrebno čas potovanja upoštevati tudi čas potovanja po morju. Posebej poudarjamo, da mora biti čas potovanja na področju cestnih prevozov usklajen s pravili uredbe, ki ureja pravila o časih vožnje, odmorih in počitkih voznikov v cestnem prometu. Izpostavljamo, da je potrebno poleg temperature določiti tudi meje vlažnosti zraka in posebne zahteve glede temperature okolja za prevoz posebno občutljivih živalskih vrst. Želimo, da se glede digitalizacije sprejmejo tehnične rešitve, ki bodo predstavljale minimalne stroške za države ter podjetja, ki se jih to tiče, in pa želimo si, da se izvoz živali omeji samo na tiste uvozne države, tretje izvozne države tretjega sveta, ki lahko zanesljivo dokazujejo, da imajo vsaj podobno delujočo zakonodajo na področju zaščite živali, ki je enakovredna zakonodaji unije. Zdaj, za konec bi še samo povedal, da je trenutno bil za ta dosje v Bruslju samo en sestanek, in sicer uvodni sestanek, ko je predsedovala še Španija. Trenutno se na tem dosjeju ne dogaja nič, ker predsedujejo Belgijci in so si za poudarek vzeli dosje Zaščita psov in mačk. Zdaj, za naprej, naslednja je na vrsti Madžarska. Nimamo še nobenih podatkov ali bi Madžari ta dosje radi nadaljevali ali ne, tako da zaenkrat nič ne vemo, kdaj se bo to nadaljevalo, računamo pa, da bodo Madžari to prevzeli. Tako, da nekih velikih podrobnosti, kar se tiče usklajevanja še ne vemo. To je to, hvala.

Najlepša hvala.

Tako, zdaj pa dajem besedo poslankam in poslancem, torej odpiram razpravo. Želi kdo od poslank in poslancev kaj vprašati? (Da.) Ja, Miha, izvoli. Ti tudi Jože?

Najprej Miha.

Hvala za besedo.

Saj danes se pogovarjamo o evropskem pravnem aktu pa vseeno bi izpostavil, bolj kot ne apel, izkoristil bi tole temo, ker zaznavam sicer izboljšanje, nimam realnih podatkov, pa bi mogoče to vprašal, če drži moje zaznavanje, da se v bistvu ti dolgi transportni tokovi zmanjšujejo. Pred recimo desetimi leti smo videli ali pa še dlje nazaj na naših avtocestah, ogromno teh dolgih prevozov, to je bilo predvsem iz držav vzhodne Evrope, iz Poljske, Litve, Latvije, ki je šlo večinoma za Italijo ta transport. Slovenija je v tem primeru samo tranzitna država, danes vidimo bolj notranje prevoze. Najbolj zaskrbljujoče z mojega vidika, ko to gledam, ker sem zelo blizu eni razkladalni postaji doma, se vsi ti razkladi iz večjih transportov v manjše, pa potem v bližnjo klavnico ali obratno, se pravi, manjših, ko kmetje sami pripeljejo ali na prikolicah ali na zadnjih nakladalnih rampah, potem v večji kamion, ki pelje seveda v klavnico in kot sem že napovedal apel, na vse pristojne, predvsem na inšpekcijo v tem primeru, dajmo še več naporov vložiti v to, da se ti transporti res nadzirajo, ker v nekaterih primerih gre za izjemno okrutne postopke, to je neverjetno trpinčenje živali, kaj vse to preživi, ko gre, pa ni nujno samo na dolgo pot, na kakršnokoli pot. Že tako zavedanje, da je zadnja postaja klavnica, je samo po sebi absurdno, ampak da ni še dodatnega nepotrebnega trpljenja po poti, da se vsaj omogoči neko etično postopanje in ravnanje z živalmi na teh poteh. Hvala.

Hvala Miha.

Bi dali še besedo gospodu poslancu Horvatu, pa bi potem mogoče skupaj. Izvoli.

Hvala lepa, gospa predsednica.

Najlepša hvala predstavniku uprave za predstavitev vsebine. Zdaj, tudi se zahvaljujem za korektno informacijo, da vidimo kako se bo sploh zdaj ta dosje razvijal v prihodnje. Izgleda, da neke velike sile nima nobena država, predsedujoča, bomo videli, kaj bo, kaj bo z Madžarsko, če bo imela to med prioritetami.

Uredba govori tudi o novih tehnologijah in digitalizaciji. Seveda, če govorimo o prevozu, o dolgih prevozih živali, so nekatere zadeve danes že urejene, tehnologija že omogoča sledenje, več kot, sem malo pogledal, več kot 80 procentov tovornjakov je že opremljenih s posebnimi potrebnimi moduli, da se jih da slediti. Bi vas pa prosil, če nam malo poveste, kaj pravzaprav, kako je definirano to dolgo potovanje. Dolgo potovanje najbrž ni od kmetije do klavnice. In ali komisija že razvija ustrezne aplikacijske module? Komisija bi naj namreč to razvila ali pa čaka, da bo dosje sprejet. To se mi zdi tudi logično. Zdaj kot vidim, tu nekih velikih stroškov pravzaprav tudi ne bo. Kot rečeno, so prevozniki že opremljeni, ali pa bodo stroški, to bi vas prosil, da nam malo to zadevo razložite. Se pravi, tudi definicija dolgega potovanja, jaz tega pač ne poznam, te definicije. In mogoče malo več o nekih drugih novih tehnologijah in sploh o sistemu TRASIS(?), kako se bo nadgrajeval. Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Zdaj ne vidim več drugih prijavljenih. Bom dala besedo kolegu Arneju Galjotu. Izvoli.

Hvala za vprašanja.

Zdaj trenutno bom rekel tako, mi Slovenija je tranzitna država, kot ste že sami rekli in tudi mogoče se res zmanjšuje ta prevoz, to gledamo mi, glede na to, koliko ladij približno pride v Luko Koper na leto. Tako da to se malo zmanjšuje. In pa tudi, kar se tiče samega inšpekcijskega nadzora. Slovenija je ena od redkih držav oziroma če ne celo edina, ki ima mobilno enoto, ki nadzoruje prevoz teh tovornjakov in ostalih prevoznih sredstev na terenu in je tudi sama sposobna, brez policije, ustaviti tak prevoz. Tako, da kar se tiče nadzora, mi imamo dosti dober nadzor, ampak seveda, tako kot ste rekli, nikoli ni preveč. Ker sam prevoz živali, že sama komisija je rekla, da je imela dve izbiri, ena varianta je prevoz prepovedati, druga varianta je pač to, kar je zdaj prišlo ven. Zdaj, zakaj prevoza ne prepovedati, to je ogromno enih teorij. Že, če ne eno, drugo je, če ne bomo mi prevažali, bo prevažal nekdo drug, ki bo še pod slabšimi pogoji. To je pač ena od njih.

Zdaj, kar se pa tiče vašega vprašanja. Trenutno je tako, da je dolgi prevoz daljši od 8 ur. Prevoz pomeni od časa, ko je naložena prva žival, pa do časa, ko je razložena zadnja žival. In trenutno je tak, da recimo lahko ta prevoz traja neskončno in zato je tudi potrebna ta uredba, ki to ureja, da je prevoz omejen. Ta uredba sicer kratek prevoz omejuje na 9 ur, nova in tudi sam prevoz v klavnico je zdaj po novi uredbi naj bi bil dolg samo 9 ur, če je možno. To pomeni, da tukaj je napredek.

Kar se tiče pa samega TRASES(?). Trenutno se prek TRASES vodi bolj kot ne samo spričevala. Evropska komisija pa ima željo, da bi se cela pot plus vsa dovoljenja in stvari, ki jih potrebujejo prevozniki in vozniki, urejala preko TRASES, torej digitalno, in da bi tudi se pred začetkom dolgega potovanja določile neke oporne točke, kjer bi se moral ta voznik javljati preko TRASES, da bi se točno vedelo kje je in če je tako kot je bilo v planu poti.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Izvolite, državna sekretarka.

Samo dodala bi, da glede mobilne enote, mi res imamo mobilno enoto in super funkcionira, odlična zadeva, imamo pa problem, ker nimamo hleva. In ko recimo oni ustavijo in ugotovijo kršitve, nimajo teh živali kam razložiti. Tako, da razmišljamo o tem, da bi naredili predlog investicije v en tak hlev, kamor bi lahko potem te živali dali in tudi potem to gre na strošek prevoznikov oziroma podjetja. In to je v bistvu neka… po eni strani bi olajšali delo v mobilni enoti, ker zdaj se počutijo, da v bistvu ne morejo ukrepati tudi takrat, kadar kršitve zaznajo, tako da to je kar težava.