Dobro jutro! Bomo počasi pričeli.

Pričenjam 22. sejo Mandatno-volilne komisije. Vse prisotne prav lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da so s seje danes zadržani naslednji poslanke in poslanci: Alenka Jeraj in Ferenc Horváth, potem pa imamo še nekaj pooblastil, in sicer, Zoran Mojškerc nadomešča Jelko Godec, Jožef Horvat nadomešča Janeza Ciglerja Kralja, doktor Martin Premk nadomešča Tamaro Vonta, magister Miroslav Gregorčič pa magistro magistrico Almo Intihar.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red:

1. točka: Predlog za izvolitev treh kandidatov za sodnico ali sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.

2. točka: predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Ljubljani.

3. Točka: Predlog sklepa o spremembi sklepa o sestavi in imenovanju predsednice, podpredsednika, članov in namestnikov članov preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab in nezakonitosti pri gradnji povezovalnega kanala C0 na območju ljubljanskega vodonosnika Ljubljanskega polja.

10. aprila pa sem predlagala še razširitev dnevnega reda seje z naslednjima točkama in sicer, 2.A predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožnega sodnika na Okrožnem sodišču na Ptuju in 2.B predlogi za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniška mesta okrajnih sodnic in sodnika na Okrajnem sodišču v Ljubljani.

Želi kdo v imenu poslanske skupine okrog dnevnega reda? (Ne.) Ugotavljam, da ne.

Torej glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 2.A točko.

Glasujemo. Za je glasovalo 14 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Glasujemo še o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 2.B točko.

Glasujemo. Za je glasovalo 14 poslank in poslancev, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je tudi ta predlog sprejet.

Nekatera gradiva za današnjo sejo ste kot običajno prejeli v varovani predal sistem UDIS, ker vsebuje osebne podatke, ki so varovani na podlagi zakona, če jih nameravate navajati, pa vas lepo prosim, da me predhodno o tem obvestite, da v takem primeru skladno s 101. členom Poslovnika sejo zapremo za javnost.

Sedaj pa prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA IZVOLITEV TREH KANDIDATOV ZA SODNICO ALI SODNIKA NA EVROPSKEM SODIŠČU ZA ČLOVEKOVE PRAVICE V STRASBOURGU, ki ga je Državnemu zboru predložila predsednica republike.

Predlog ste članice in člani zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal v sistemu UDIS. K tej točki sem vabila Urad predsednice Republike Slovenije. Seje se udeležuje magister Uroš Krek, generalni sekretar Urada predsednice Republike Slovenije, ki ga prav lepo pozdravljam!

Predsednica republike je Državnemu zboru posredovala predlog za izvolitev treh kandidatov za sodnico ali sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, s katerim Državnemu zboru v izvolitev predlaga profesorja doktorja Aleša Galiča, profesorico doktorico Vasilko Sancin in doktorja Boštjana Zalarja. Zakon o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč v 6. členu določa, da se predsednik Republike Slovenije po pridobitvi mnenja Vlade in Sodnega sveta do prijavljenih kandidatur za kandidate za sodnika mednarodnega sodišča opredeli ter posreduje predloge potrebnega števila kandidatov za izvolitev Državnemu zboru. Lahko pa predlaga tudi več kandidatov, kot je potrebno po pravilih mednarodnega sodišča. Predlog mora biti obrazložen. Državni zbor izvoli kandidate za sodnika mednarodnega sodišča s tajnim glasovanjem z večino glasov vseh poslancev.

Sodnica ali sodnik iz Slovenije bo svoj mandat začela oziroma začel po izteku mandata sedanjemu sodniku doktorju Marku Bošnjaku v letu 2025. Predlog predsednice republike je obrazložen. Priloženi sta mu tudi mnenji Vlade in Sodnega sveta, upošteva pa tudi pogoj o zastopanosti kandidatov obeh spolov.

Sedaj pa dajem besedo magistru Urošu Kreku, izvolite.

Najlepša hvala, gospa predsednica.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je najvišje sodišče za človekove pravice v Evropi, ki razsoja na podlagi evropske konvencije za človekove pravice, zato vse države, in seveda tudi Slovenija, stremi k temu, da na to mesto zagotavljamo najboljše možne pravne strokovnjake. V našem primeru je to oseba, ki dobro pozna tako slovenski pravni red, sistem varovanja pravic po evropski konvenciji, zelo pomembno pa je seveda tudi dobro poznavanje mednarodnega prava s področja človekovih pravic. Prav tako je pomembna neodvisnost in visoka osebna integriteta posameznika ter zmožnost sodelovanja z ostalimi sodniki in pravnim osebjem, kot tudi sposobnost dobre komunikacije in dobre pravne argumentacije v dinamičnem mednarodnem sodnem sistemu. Na podlagi predloženih kandidatur, pridobljenega mnenja tako Vlade kot tudi Sodnega sveta ter opravljenih razgovorih oziroma intervjujih z vsemi kandidati se je predsednica republike odločila, da za tri mesta kandidatk in kandidatov za sodnico predlaga doktor Boštjana Zalarja, profesor doktor Vasilko Sancin in profesor doktorja Aleša Galiča. In če mi dovolite na kratko nekaj minut za predstavitev posameznikov.

Doktor Boštjan Zalar je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, na Fakulteti za družbene vede je zaključil magistrski študij in tudi na Fakulteti za družbene vede pridobil naziv doktor znanosti. Trenutno opravlja funkcijo višjega sodnika svetnika na Upravnem sodišču Republike Slovenije, ad hoc sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice ter predsednik evropske veje Mednarodnega združenja sodnikov na področju azila in migracij. Je tudi član Sveta za sodniško etiko pri Slovenskem sodniškem društvu ter sopredsedujoče delovne skupine za področje temeljnih človekovih pravic pri Evropskem pravnem inštitutu. Poleg naštetega je bil doktor Zalar imenovan za člana v skupini ekspertov iz držav članic EU za področje zakonitih migracij pri komisiji EU, leta 2021 pa tudi za kontaktno osebo za potrebe Vrhovnega sodišča Ukrajine v zvezi z vprašanji zaščite sodnikov iz Ukrajine v vojaški agresiji. Od leta 2022 opravlja funkcijo nacionalnega eksperta za uporabo listine EU o temeljnih pravicah v okviru omrežja Agencije EU za temeljne pravice in je tudi na listi izvajalcev izobraževanj in usposabljanj sodnike in druge strokovnjake s področja človekovih pravic in mednarodnega prava beguncev.

Profesor doktor Vasilka Sancin je diplomirala in doktorirala na Pravni fakulteti v Ljubljani, od leta 2022 je zaposlena kot redna profesorica mednarodnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Je tudi predstojnica Katedre za mednarodno pravo in v obdobju 2014 do 2018 je opravila funkcijo predsednice komisije za kakovost in tudi prodekanja za kakovost. Leta 2022 je doktor Sancin nastopila funkcijo ad hoc sodnice na Evropskem sodišču za človekove pravice ter bila izvoljena za poročevalko, članico biroja in posebno poročevalko odbora v svetovalnem odboru Združenih narodov za človekove pravice. V obdobju 2019 do 2022 pa je bila tudi članica Odbora Združenih narodov za človekove pravice. Leta 2019 je pričela opravljati funkcijo arbitre in izvoljene članice biroja na sodišču za spravo in arbitražo v Evropi. Je tudi članica in predstojnica Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose pri pravni fakulteti v Ljubljani, kot tudi članica Sveta za človekove pravice pri Varuhu človekovih pravic Republike Slovenije.

Profesor doktor Aleš Galič je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je zaključil tudi magistrski študij in leta 1998 pridobil naziv doktor znanosti. Je zaposlen na Pravni fakulteti, kjer od leta 2005 opravlja delo izrednega profesorja, od leta 2015 pa je zaposlen kot redni profesor. Od leta 2016 je kontinuirano več mandatov ad hoc sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice. Veliko se je ukvarjal tudi s problemom organizacije sodstva in pristojnosti sodišč in zaradi odmevnih objav glede položaja in vloge vrhovnih sodišč in ureditve sodišč in sodniške službe je bil izbran tudi za nadomestnega člana tako imenovane beneške komisije Sveta Evrope. Znanstveno in strokovno delovanje doktor Galiča se poglobljeno osredotoča na področje varstva človekovih pravic v civilno pravnih zadevah. Njegova znanstvena monografija ustavno civilno procesno pravo je v Sloveniji prvo in še vedno edino delo, ki se celovito, sistematično in upoštevaje prakso Ustavnega sodišča Republike Slovenije, Ustavnega sodišča Nemčije in Evropskega sodišča za človekove pravice ukvarja s pravico do poštenega sojenja v civilnih zadevah. Na podlagi vsega navedenega predsednica republike meni, da so vsi trije kandidati vrhunski pravni strokovnjaki z visoko stopnjo osebne integritete, z dolgoletnimi izkušnjami in izkazanim poznavanjem sistema Evropske konvencije za človekove pravice, odličnim poznavanjem tujih jezikov v skladu s priporočili ESČP pa je ena od oseb tudi nasprotnega spola. Vsi izkazujejo dolgoletne raznolike in bogate strokovne, znanstvene in poklicne aktivnosti tako doma kot v mednarodnih inštitucijah oziroma v mednarodnem okolju, zato predsednica Republike Državnemu zboru predlaga, da doktor Boštjana Zalarja, profesor doktor Vasilko Sancin in profesor doktor Aleša Galiča izvoli na listo treh kandidatov za sodnico ali sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Sedaj pa odpiram razpravo, želi kdo razpravljati? (Da.)

Izvolite, Anja Bah Žibert.

Hvala lepa, predsedujoča, za besedo.

Zdaj, res je, ta postopek ima neke svoje zakonitosti, imenovanje predlogov kandidatov in zadeve potekajo, če jih nekako poenostavim, nekako tako, da Imamo nabor kandidatov, za katere potem mnenje poda Sodni svet, predsednica pozove za mnenje Sodni svet in predsednica pozove tudi za mnenje Vlado Republike Slovenije in potem na podlagi teh predlogov predsednica izoblikuje nek svoj predlog, ki ga je danes v njenem imenu tudi predstavil predstavnik.

Glejte, govorimo tako, kot je bilo rečeno, Evropskem sodišču za človekove pravice. Se pravi, gre za organ, kjer moramo vsi, ko govorimo o kandidatih, še toliko bolj ravnati z bom rekla, trosečo roko, kajti pomembno je kdo nas tam zastopa in pomembno je, da ga pri tem vodijo izključno, bom rekla, pravna znanja, stroka in morebitne neke druge odločitve. Jaz sem šla majčkeno gledati ta postopek. Predsednica Vlade je zaprosila, predsednica, se opravičujem, predsednica republike je zaprosila Sodni svet, Sodni svet je to zaprosilo obravnaval 21. 9. 2023, se pravi več kot pol leta je od tega. Seveda, kaj se dogaja na Sodnem svetu mi ne vemo, ker nismo člani tega Sodnega sveta, vendar je dejstvo, da so morali obravnavati osem kandidatov, kajti osem prijav je bilo, izbrali so tri, toliko kot se jih potem tudi nekako pošlje naprej. Ampak veste, jaz sem pri teh zadevah ne skeptična, ne me narobe razumeti, ampak glejte, jaz sem šla tako na oči sem vrgla stvari, pa sem čisto malo matematično poigrala. Sodni svet je imel tega dne 20 točk, pa še zraven naučil, oprostite, približno 10 do 15 pod točk. V parih urah je odločil o vseh teh točkah in o tej točki pa je, če sem samo razdelila čas na posamezne točke in te posamezne točke niso tako lahke, veste, je 15 minut na točko. Kandidatov je deset v Sodnem svetu. Jaz se resno sprašujem, kakšne so tu razprave, mislim, koliko se dejansko nameni neki razpravi? Jaz vem, da je, Sodni svet ima svoje omejitve, ampak ogromno točk, ogromno pomembnih točk in meni je tudi ta točka, ampak glejte, Sodni svet je prišel do treh kandidatov; jaz še vedno trdim, da za tako pomembno točko kot je sodnik, so sodniki Evropskega sodišča za človekove pravice rabijo res razpravo, res pogovor in tudi, bom rekla, potem glede na to, da je zadeva še toliko bolj zahtevna, ker je prav tako ker je več kandidatov in je treba narediti, so naredili nek izločitveni sistem, je verjetno, ta zadeva še toliko bolj ima težo. No in jaz sem pač tukaj skeptična glede na časovnico, ker veste, kako hitro čas teče in če samo vsak pove nekaj besed, seveda je to nemogoče po moje v tako kratkem času narediti res kakovostno in globoko razpravo. Ampak to je moje mnenje, jaz sem vam samo povedala, kako se mi zdijo te zadeve problematične. Tudi zato, ker se je o tem odločalo že septembra in bi po moje takšna odločitev terjala skorajda svojo sejo ali pa sejo, kjer se bi to res poglobljeno razpravlja. Sicer iz zapisnikov tega ni moč videti, ker so samo sklepi o vseh točkah, ampak že sam zapisnik je obsežen pa so samo sklepi pa veste, da je tega precej veliko. Na drugi strani je bila pozvana tudi in oni so izoblikovali tri kandidate v skladu s svojimi pristojnostmi. Celo tako je bilo, da se je pač ena članica Sodnega sveta celo izločila in to ste tudi upoštevali. No in vaši kandidati se pa nekako niso povsem enaki odločitvi predsednice, je tako, eden kandidat odstopa. No, potem imamo pa na drugi strani pa mnenje Vlade, ki pa je, ki pa je podala mnenje za vseh osem kandidatov in ugotovila, da so vsi primerni, da so vsi primerni. Se pravi, ni menila za nobenega kandidata, da ni primeren. Zato, spoštovani, bi jaz prosila od predsedni…, od, bom rekla, kabineta ali pa funkcije predsednice države, pač danes ste vi v njenem imenu, nekoliko več pojasnil glede tega. Se pravi, na mizi je imela predsednica osem kandidatov, mnenje Vlade je bilo, da so vsi sprejemljivi, mnenje držav..., mnenje Sodnega sveta je bilo, da so trije sprejemljivi, dva, mislim, da jih pač predlagajo tri in da seveda potem odločitev predsednice države pa je bil..., pa je bila nekoliko drugačna. In bi samo mogoče za uvodoma vendarle več kot 5 minut od predstavnika želela, kako je predsednica prišla do teh kandidatov. Povedala je njihova, bom rekla, neke podlage sicer, ne, ampak tudi drugi kandidati imajo obsežne obsežna znanja, obsežne strokovne reference, nenazadnje je tudi Vlada rekla, da so vsi primerni in bi mogoče vendarle nekoliko želeli več. Nenazadnje je pa ena kandidatka - zanimivo - pri samo pač, toliko, ne bom se zdaj v podrobnosti spuščala, na primer gospa Sancin, ste jo pa oboji predlagali kljub temu, da je padla ven dobesedno kot rdeča lučka pri odločitvi o zadevi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice iz Slovenije, ker je bila edina kandidatka, ki je glasovala proti pravici te osebe iz Slovenije, edina kandidatka. Ne vem. koliko je bil rezultat 6:1 takrat, namreč takrat je bila kot nadomestna; vi veste, da če ne more sodnik za, pač prvi izvoljen sodnik potem lahko ima nadomestnega in takrat je ona v tej vlogi tam sodelovala. Se pravi, zanimive reference, kajti jaz trdim, ne vem, 8-1 mislim, da je bil rezultat, če se ne motim, ali pa 6-1, ne bom zdaj, ampak dejansko je bila ena sama in tukaj pa meni daje dvom, da samo en meni povsem drugače šlo je pa o kandidatu za Slovenijo. Jaz upam, da je tukaj res prevladala stroka in ne neko subjektivno mnenje, ampak kot rečeno, jaz bi si želela nekoliko več o samih predstavitvah in tudi po sistemu izločitve, 8 kandidatov kot rečeno, jih je bilo, kar vsi so nekako tem, bom rekla, kar je potrebno, zadostovali, in tudi mnenje Vlade je bilo, da so vsi primerni.

Hvala lepa.

Magister Krek, želite odgovoriti? (Da.)

Izvolite.

Ja, najlepša hvala za to vprašanje.

Kot ste sama povedala, časovnica do izbire je potekala kar nekaj časa in ravno zaradi tega, ker smo se na Uradu predsednice odločili, da se bomo temeljito pripravili za te pogovore s posameznimi kandidati. Prejeli smo seveda obe mnenji, Vlada je vse ocenila kot primerne, to smo seveda upoštevali, Sodni svet pa je dal prednost trem kandidatom. Mislim, da ni izrazil, da so samo trije kandidati primerni, ampak je dal prednost trem kandidatom. Seveda smo sledili vsem tem mnenjem, odločili smo se pa, da bomo skozi interno proceduro v obliki neke vrste kandidacijske ali pa izbirne komisije zelo temeljito opravili pogovore s posameznimi kandidati. Kot izhodišča smo vzeli dokumente, ki so pripravljeni v okviru Evropskega sveta, kar pomeni, da smo upoštevali način na kakšen v nadaljevanju potem deluje komite oziroma odbor za izbiro teh članov. Upoštevali smo proceduro ali pa bi rekel, razumeli smo proceduro, ki poteka v Strasbourgu za izbiro in tudi upoštevali smo priporočila svetovalnega panela ekspertov glede izbire posameznih kandidatov. Oblikovali smo kandidacijsko komisijo iz petih članov, štirje člani te komisije so pravniki, od teh nekateri z mednarodnimi izkušnjami, v mednarodnem pravnem področju, ena od oseb je celo delala v Strasbourgu in je imela dokaj dobro sodelovanje z Evropskim sodiščem in kot generalni sekretar sem nekako vodil ta postopek. Preučili smo vse prijave, in z vsemi kandidati smo opravili intervju. Vsem kandidatom smo dali enaka vprašanja, skozi intervjuje smo nekako ocenili poznavanje domače problematike s katero se ukvarja bom rekel Evropsko sodišče za človekove pravice, poznavanje dela evropskega sodišča, določena vprašanja so bila tako v angleškem kot v francoskem jeziku, tako da smo lahko skozi to preverili tudi poznavanje jezika na strokovnem področju v okviru, v okviru pravnega, pravne terminologije in seveda je prišlo do odstopanja v enem kandidatu. Mislim, da dva kandidata, pri teh smo popolnoma sledili tako mnenju Vlade kot mnenju sodnega sveta, pri enem od kandidatov pa se je pokazalo, da je drug kandidat pokazal, bi rekel, drugačen nastop, drugačen pristop na samem intervjuju. Vsi kandidati, tukaj moram jasno reči, da njihove reference, ki so zapisane in tudi izkazano poznavanje področja lahko rečem, da so bili dokaj, dokaj enakovredni, vendar do spremembe je prišlo zlasti na podlagi intervjuja. Predsednici smo potem predstavili tudi poročilo in predsednica je sledila delu naše izbirne komisije.

Mogoče bi v tej točki, gospa poslanka, zaključil, da ne bi šli preveč v podrobnost, ki so jo izkazovali posamezniki na tem, na tem pogovoru, ampak lahko pa zagotovim, da smo skozi to proceduro upoštevali izključno strokovnost in nič drugega, in te zahteve, ki jih postavlja Evropsko sodišče oziroma njihova izbirna komisija in smo gledali tudi na to, kateri od kandidatov bo lahko tam ustrezno, bi rekel, zagovarjal naš predlog in potem bil tudi izbran.

Hvala.

Hvala lepa.

Želite? Anja Bah Žibert, izvolite.

Hvala lepa, predsednica za besedo.

Še enkrat, ja, jaz mislim, da je tudi to pomembno in nekaj ste povedali o samem postopku. In tukaj se mi zdi, da so pač ene zadeve zelo hitro odločajo, ene zadeve pa zelo počasi. Saj pravim, razpis je bil podan že spomladi 2023 je bil objavljen, 26. 5. 2023 je bil razpis objavljen v Uradnem listu. Se pravi, Sodni svet je potem odločal septembra na eni seji, Vlada je v mesecu dni odgovorila. Zdaj ste me pa še nekoliko presenetil z vašim pojasnilom, ker ste rekel, da ste izključno strokovnost upoštevali. V Uradnem listu jasno piše: Za kandidata za sodnico ali sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice je lahko predlagana in izvoljena oseba, ki izpolnjuje tudi posebne pogoje, določene v 21. členu konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. In to so visok moralni ugled, nepristranskost in neoporečnost. No, in tukaj imamo mi problem. In zato sem tudi vprašala. Kajti, menimo, da tudi odločitev ene od sodnic dvomim, no, jaz osebno dvomim, glede na to, da je bila edina, je šlo je pa za slovenski primer, da je bilo povsem zagotovljeno oziroma so bili upoštevani ti kriteriji. Ampak to pravico imamo, zato sem pač tudi vprašal, ampak danes ste rekli, da ste odločali izključno na strokovnosti. Hvala lepa za pojasnila. Meni je pač to v dodano vrednost pri glasovanju.

Edino morda bi še vprašala, kako to, da je prišlo pač do, da se ni upoštevalo v celoti, ne vem, mnenje Sodnega sveta, da je pač bila različna odločitev zgolj na intervjuju? Mislim, kaj je bilo tisto, kar je predsednico prepričalo, da ne upošteva povsem Sodni svet? Samo toliko me samo še zanima, če je možno dobiti pojasnilo.

Hvala.

Jaz sicer mislim, da je že bilo odgovorjeno, ampak izvolite, če želite.

Glejte, kot sem že rekel, ne nameravam na tem mestu iti v podrobnosti. Skozi intervju je bilo izkazano, da je kandidat, ki je predlagan v sami, se opravičujem, v sami debati nekako izkazal boljši nastop in bolj prepričljiv nastop, ne bi šel pa v podrobnosti. Tako, da ja, ta sprememba je nastala na podlagi intervjuja.