Lep pozdrav!

Začenjam 38. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene in druge prisotne.

Za današnjo sejo se je opravičil poslanec Damijan Zrim.

Imamo nekaj nadomestnih članov: poslanka Alenka Helbl nadomešča poslanko Anjo Bah Žibert, poslanec Milan Jakopovič nadomešča poslanko Natašo Sukič, poslanka Monika Pekošak nadomešča poslanko Janjo Sluga, poslanec poslanka Andreja Rajbernšu nadomešča poslanca Teodorja Uraniča in poslanec Gašper Ovnik nadomešča poslanko Tamaro Vonta.

K dnevnemu redu ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, zato je določen dnevni red, kot je bil opredeljen s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O LOKALNI SAMOUPRAVI, KI GA JE DRŽAVNEMU ZBORU PREDLOŽILA SKUPINA POSLANK IN POSLANCEV S PRVOPODPISANO JELKO GODEC IN JE BIL 15. 3. OBJAVLJEN NA SPLETNIH STRANEH DRŽAVNEGA ZBORA.

Kolegij predsednice Državnega zbora je na 77. seji, 22. marca na predlog predlagatelja zakona sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Kot gradivo imamo na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Vlade, mnenje Skupnosti občin Slovenije, mnenje Združenja občin Slovenije in pripombe Mestne občine Ljubljana, mestne uprave. K tej točki dnevnega reda so vabljeni poslanec magister Branko Grims v imenu predlagateljev predloga zakona, Ministrstvo za javno upravo, Zakonodajno-pravna služba in Državni svet.

Amandmaji v poslovniškem roku niso bili vloženi, zato zdaj pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v katerem bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Predlagam, da se razprava o vseh členih združi. Po opravljeni razpravi bomo opravili še glasovanje o, verjetno amandmajev ne bo, o vseh členih skupaj, verjetno se strinjamo.

In zdaj dajem besedo predstavniku predlagatelja zakona, za dodatno obrazložitev gospodu Branku Grimsu, izvolite.

Hvala za besedo. Vsem prav lep pozdrav.

V Sloveniji imamo lokalno samoupravo, kot določa slovenska Ustava. Področje lokalne samouprave ureja tudi več evropskih listin, na čelu z evropsko listino o lokalni samoupravi. Iz vseh teh aktov izhaja, da ko se posega na območje neke lokalne skupnosti, mora imeti ta lokalna skupnost priložnost, da se o tem izreče in da enakopravno sodeluje v postopku. Na žalost se je pred kratkim zgodilo, da je bil ta postopek izveden bistveno drugače in v tem se je tudi razlikovala sedanja politika od politike minulih vlad, kajti vsi, ki so sodelovali pri iskanju rešitev v času tako imenovanega velikega vala migrantov, v času, ko je vodil Vlado doktor Miro Cerar, so vedeli povedati, da se je takrat vedno iskalo soglasje in pa konsenz z lokalnimi skupnostmi. Tokrat je vlada ravnala povsem drugače in je sprejela dokončno odločitev, ne da bi kdorkoli v lokalnih skupnostih o tem sploh kaj vedel in se je šele kasneje o tem obveščala javnost, pa še pri tem se je šlo na način, da ti sklepi bodo uveljavljeni za vsako ceno, ne glede na to, ali se kdo z njimi strinja na lokalni ravni ali ne. To seveda pomeni konec vsake lokalne samouprave. Je v očitnem nasprotju z načeli slovenske Ustave in pa tudi z evropsko listino o lokalni samoupravi. Iz evropske listine o lokalni samoupravi izhaja, da mora biti lokalna samouprava organizirana tako in imeti take pristojnosti, da je hkrati tudi zaščita pred samovoljo državne oblasti.

Vse to je razlog, zaradi katerega smo predlagali spremembo zakona, in sicer tako, da bi v takih primerih, se pravi, ko bi šlo za naselitev migrantov oziroma azilantov za širitev kapacitet, za spreminjanje kapacitet, pač dograjevanje, skratka karkoli iz tega področja kot enakopraven partner morala sodelovati tudi lokalna skupnost, in sicer, da bi lokalna skupnost v tem primeru imela pravico soglasja. To seveda pomeni, da je s tako spremembo zakona omogočeno, da se pri katerikoli tovrstni zadevi išče konsenz, da se spoštuje interese obeh strani in da se torej z zakonodajo uredi tisto, kar bi moralo v neki demokratični družbi biti samoumevno. To se pravi, ko se posega na neko področje, na področje neke občine, se pravi na področje lokalne samouprave in to zadeva samo eno lokalno skupnost ali morda nekaj lokalnih skupnosti skupaj, da morajo biti one v vsakem primeru takrat tudi enakopraven partner. Tak predlog zakona je torej utemeljen na evropski listini o lokalni samoupravi in je z njo tudi edino skladen. S tem se bistveno izboljšuje sedanja ureditev in pa je seveda neposredno utemeljen tudi na slovenski Ustavi. Ob tem pa naj dodam še, da ko gre za tovrstne širitve kapacitet in podobno večkrat slišimo, da smo dolžni to storiti. V Sloveniji smo dolžni spoštovati celotno zakonodajo in prva je seveda to dolžna storiti Vlada. To pomeni, da bi bilo treba veje braniti, ne pa širiti tovrstne kapacitete, zaradi česar se spreminja varnostni, socialni in siceršnji položaj v vseh okoljih, kjer do tega pride in zaradi tega je seveda razumljivo, da so tam ljudje upravičeno vznemirjeni. Iz vseh teh razlogov je še toliko bolj utemeljeno, da se taka sprememba zakona sprejme in je tudi skladna s pobudami in zahtevami, ki so na tem področju prišle s področja lokalne samouprave. Zato seveda tak predlog podpirata tudi obe skupnosti slovenskih občin. Gre za to, da se vzpostavi enakopravno partnerstvo, da ima še vedno seveda potem Vlada zadnjo besedo, saj sprejme dokončen sklep, vendar mora predhodno pridobiti soglasje, s čimer ima tudi lokalna skupnost možnost, da uveljavi svoje dejanske interese in da ne pride do posega na način, ki pač odraža zgolj voljo ene strani na račun druge. Sama lokalna skupnost pa se potem sooči s posledicami in jih rešuje na način kot ve in zna. To ni lokalna samouprava več, to je potem kaj drugega. Zaradi tega je sprejem tega zakona nujen, da se v celoti uveljavi določila slovenske ustave, da se uveljavi načelo, da se spoštuje tudi volja lokalne skupnosti, torej občine in da je spoštovana v celoti Evropska listina o lokalni samoupravi, skupaj z ostalimi mednarodnimi akti, ki v Evropski uniji urejajo pač področje lokalne samouprave in zavezujejo tudi državo Slovenijo. Vse to je razlog, da je predlog zakona, ki je pred nami, s tem utemeljen.

Naprej dajem besedo predstavniku Ministrstva za javno upravo, državnemu sekretarju gospodu Juretu Trbiču, izvolite.

Dobro jutro. Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo. Lepo pozdravljeni in pozdravljeni torej, kot vemo, skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec je predlagala dopolnitev Zakona o lokalni samoupravi. V predlogu zakona predlagatelj predlaga uvedbo obveznega soglasja občinskega sveta pred sprejemom sklepa Vlade Republike Slovenije. Rad bi tu naredil piko, pa ne morem. Namreč poved se nadaljuje, in sicer gre o nastavitvi nezakonitih migrantov ali vzpostavitvi azilnega doma ali njegove izpostave na območju države. Zakaj bi raje naredil piko? Ker pravzaprav pri tej točki lahko govorimo izključno o odnosu med lokalno skupnostjo oziroma pristojnostmi organov lokalne skupnosti in pristojnosti organov državne države. Torej Vlada v mnenju uvodoma poudarja, da predstavlja sprejem takšne odločitve, torej odločitve o začasni nastanitvi prosilcev za mednarodno zaščito preko organizacije izpostave azilnega doma, eno odločitev, ki sodi v državno pristojnost, začasna nastanitev prosilcev za azil. Ne glede na morebiten pomen, ki bi ga morebiti lahko imela za določeno lokalno skupnost, sama po sebi ne more predstavljati lokalne zadeve, ki bi zadevala zgolj prebivalce, torej določenega teritorija. Saj nenazadnje odločitev o umeščenosti posameznih nastanitvenih kapacitet za prosilce za mednarodno zaščito temelji na raznih strokovnih analizah in ocenah, ki se opravijo za celotno območje države in upoštevajo različne strokovne dejavnike, kot so denimo smer migracijskih tokov, varnostni vidiki, bližina in oddaljenost od naselja in podobno. Vlada tako poudarja, da bi lahko zahtevano predhodno soglasje lokalnih skupnosti pred vzpostavitvijo izpostav ali azilnega doma lahko privedla do onemogočanja vzpostavitve le teh, posledično pa do stanja, ko bi država ne spoštovala tako evropsko kot nenazadnje nacionalno zakonodajo. Vlada še poudarja, da drži: evropska listina lokalne samouprave spodbuja državne organe, da kolikor je le mogoče lokalne oblasti pravočasno in na primeren način vprašajo za mnenje za načrtovanje in odločanje pri vseh stvareh, ki jih seveda neposredno zadevajo, vendar sočasno ta listina ne specificira ne načina niti stopnje posvetovanja z lokalno skupnostjo, ki ji država kot taka mora zadostiti. Ta je odvisna od konkretnega primera, pri čemer pa se tudi dopušča, da se zaradi razlogov nujnosti ali celo izrednih razmer to posvetovanje opusti. Izhajajoč iz navedenega Vlada izpostavlja, da je sprejemanje odločitve o vzpostavitvi začasne izpostave azilnega doma vprašanje, ki ja do neke mere seveda posega tudi v vprašanje lokalnega okolja, v lokalne skupnosti v kateri je vzpostavljena ta začasna izpostava, zato je vsekakor potrebno pri iskanju najustreznejše izvedbe sodelovati tudi z lokalno skupnostjo. Sočasno pa je res, da je država tista, ki mora sprejeti primerne in ustrezne ukrepe za zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic na njenem ozemlju. Zato Vlada ocenjuje, da predlagana zakonska rešitev ne predstavlja ustrezne rešitve, kajti pri opredeljevanju do predloga je potrebno, kot že uvodoma rečeno, izhajati tu iz razmerja med pristojnostmi lokalne skupnosti in državnih organov. Tako naj zaključim s tem, da Vlada omenjenega predloga ne podpira. Hvala lepa.

Hvala. Najprej dajem besedo predstavniku Zakonodajno-pravne službe, gospodu doktorju Dušanu Štravsu. Izvolite. Štrusu, pardon, se opravičujem.

Ni problema. Hvala lepa, gospa predsednica. Spoštovana predsednica, poslanke in poslanci in ostali navzoči. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika in o tem pripravila pisno mnenje. Umestitev nove pristojnosti občinskega sveta v 29. člen zakona kaže na to, da se predlagatelj zaveda, da predmet urejanja ni niti občinska izvirna pristojnost niti ne gre za prenos državne pristojnosti na občino. To je razvidno tudi iz veljavne ureditve Zakona o mednarodni zaščiti, ki v zvezi z ureditvijo tega predmeta določa pristojnost države. Poleg tega, da gre za državno pristojnost, se te zadeve izvajajo v okviru skupne azilne politike Evropske unije, ki ima podlago tako v primarni kot tudi sekundarni zakonodaji Evropske unije, in ne slovenska in ne evropska zakonodaja ne določa možnosti soglasja lokalnih skupnosti v azilnih zadevah. Ne glede na to, da je ta pristojnost državna pristojnost, ki mora biti usklajena s pravnim redom Evropske unije, pa obstaja pravica občin, da izrazijo svoje mnenje, predstavijo stališče in sodelujejo pri reševanju tistih vprašanj, ki se nanašajo na uresničevanje lokalne samouprave; to izhaja iz 9. člena Ustave in Evropske listine lokalne samouprave ter je delno uresničeno v 94. členu Zakona o lokalni samoupravi s sistemsko ureditvijo, ki pa se ne nanaša na posamične in konkretne akte kot je sklep vlade, ampak le na splošne akte, ki se nanašajo na koristi občin. Po našem mnenju je vprašljivo, če je ureditev v predlogu zakona primerna, ker zgolj parcialno določa pristojnost občinskega sveta v razmerju do sklepa vlade, ko odloča o vzpostavitvi azilnega doma ali njegove izpostave na območju občine. Poleg tega je vprašljivo, če je sodelovanje z lokalno samoupravo primerno urediti z institutom soglasja, saj je ustavodajalec soglasje sprejel kot neprimeren institut celo na področjih, ki sta zelo povezana s področjem lokalne samouprave, in to pri prenosu nalog iz pristojnosti države na občine in pri ustanovitvi pokrajin. Soglasje občinskega sveta namreč ne predstavlja le običajnega načina sodelovanja lokalne samouprave v postopku sprejemanja odločitev, ampak je veliko več, saj ima drugačno pravno naravo in presega pravno naravo mnenja, poleg tega pa predstavlja nujen pogoj za sprejem končne odločitve. Zato je po našem mnenju neprimerno, da bi zakonodajalec soglasje lokalne samouprave uvedel na področju, ki ni samo državna pristojnost, ampak gre celo za področje skupne azilne politike, ki je v pristojnosti Evropske unije.

Hvala za vašo pozornost.

Hvala.

Zdaj prehajamo na razpravo in ... / oglašanje iz dvorane/ Ja, izvolite.

Ja, hvala za besedo.

Glejte, zelo zanimivo je poslušati, ko tako Vlada kot pravna služba ne opazita bistva zgodbe, s katero se danes ukvarjamo, to pa je, da se z njo ne bi ukvarjali, če bi bil spoštovan pravni red Evropske unije. Če se vzame samo en del pravnega reda, potem je to seveda tako kot vi govorite, če se pa uporabi pravni red kot celota, potem pa se pokaže dejstvo, da se s tem problemom sploh ne bi smeli ukvarjati. Zakaj je ta problem nastal? Ker si je par ljudi tam na čelu z Angelo Merkel v institucijah Evropske unije vzelo pravico, da je kar suspendiralo en del mednarodnih aktov Evropske unije in potem zahtevalo še od držav članic, da suspendira del svojega prava. Te pravice nihče nima, gre za kazniva dejanja, očitno zlorabo oblasti in ti ljudje bi morali in bodo prej ali slej za to odgovarjati. Podobno je tako kot tudi na slovenski strani. Zakaj imamo mi v tem trenutku tako poplavo ilegalnih migrantov, da jih hočete razvažati po celotni Sloveniji? Ker je Vlada šla podirati ograjo; s tem jim je dala signal, da, ilegalnim migrantom, naj pridejo, iz tega naredila javni šov. In obenem naredila dvoje. Prvo, da je umaknila vojsko z meje, ki jo je ilegalni migranti edini upoštevajo, in drugo, da je zamaknila še policijo s same mejne črte. S tem je preprečila, da bi se v resnici uresničevalo določilo Zakona o meji, ki pravi, da je treba seveda mejo Republike Slovenije ščititi od mejne črte na celotni površini oziroma območju Republike Slovenije. To se pravi, to je bilo storjeno zavestno, kar pomeni, da je Vlada naredila pač naklepno opustitev dolžnostnega ravnanja in zlorabo funkcije, kar se je mimogrede po Kazenskem zakoniku očitno kaznivo dejanje. In zdaj posledice tega svojega nezakonitega početja hoče prevaliti na državljanke in državljane Republike Slovenije, pri čemer jim pa še odrekate pravico, da bi se sploh lahko izrekli o tem, kaj to želijo in kaj to zanje pomeni. In ne govoriti tako kot je bilo v nekaterih teh razpravah že rečeno, da je Vlada to slabo predstavila javnosti. Ne, naredila je to vse za hrbtom javnosti, za hrbtom ljudi, ki jih to neposredno zadeva in ljudje pač se bojijo kaj bo z njimi, ker vidijo, kaj se dogaja v Ljubljani. In zaradi tega je ta problem, to se pravi, gre za očitno opustitev dolžnostnega ravnanja Vlade Republike Slovenije, za očitno zlorabo oblasti, za zlorabo funkcije in zaradi tega so zdaj posledice, ki so tukaj pred nami. Ampak tega seveda noče opaziti ne Vlada ne pravna služba Državnega zbora, in zaradi tega je še toliko bolj utemeljeno, da mora imeti lokalna skupnost, občina pravico, da se izreče, da ima neko dejansko možnost za enakopravno partnerstvo in zaradi tega je tukaj tudi napisano načelo soglasja. To nikomur ne odreka nobene druge pristojnosti, gre pa za to, da se vzpostavi lokalna skupnost kot enakovreden partner, ko gre za te probleme, kajti tak poseg v lokalno skupnost pomeni, da se bo lokalna skupnost morala soočiti z varnostnimi, socialnimi in vsemi drugimi posledicami, ki jih pomeni naseljevanje pač množice ilegalnih migrantov na nekem območju in vsi, ki živite v Ljubljani in v drugih bližinahč teh domov, ki že obstajajo, dobro veste, da take posledice so. Nekatere od teh ste lahko opazovali zdajle tudi na posnetkih zadnje dneve, od raznih kraj, nadlegovanja žensk, do vsega tistega, kar se je dogajalo tamle v zvezi s Postojnskim domom, kjer je en mladoletnik posilil starejšo gospo v eni od sosednjih vasi. Tako, da ne govoriti, da posledic ni. Posledice so in zaradi tega je tukaj preprosto dejstvo, s tem problemom, če bi se res spoštovalo zakon in pravni red na katerega se sklicujete, se sploh ne bi smeli ukvarjati, ker tega problema nikoli ne bi smelo biti. Ta problem je nastal samo zato, ker so najprej na evropski ravni, potem pa še na ravni države Slovenije nekateri zavestno, torej naklepno kršili zakone in pravni red, zato se danes soočamo s problemi, zato so danes posledice in zato je predlog, da ima lokalna samouprava ustrezno orodje, da tudi sama spregovori o tem, kaj so njeni interesi, kako predlagati to rešitev, in da se tudi zaščiti pred samovoljo državne oblasti, kot to izhaja iz Evropske listine o lokalni samoupravi. Tak predlog je s tem še dodatno in toliko bolj utemeljen.

Naslednji ima besedo Andrej Kosi.

Hvala, spoštovana predsedujoča, za besedo. Lep pozdrav! Zdaj glede na to, da na tem odboru kar veliko govorimo o migracijah, se bom skušal osredotočiti samo na azil, tako da...