Spoštovane kolegice poslanke in poslanci, vabljeni na današnjo sejo, lep pozdrav! Pričenjamo 35. nujno sejo Odbora za zdravstvo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena in drugega odstavka 48. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščam vas, da so zadržani in se današnje seje ne bodo udeležili naslednji poslanci: opravičila se je poslanka Nataša Sukič. Istočasno vas obveščam, da so člani odbora, predstavniki Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, napovedali obstrukcijo današnjega odbora, tako da tudi oni bodo odsotni, in sicer to velja za Zvonka Černača, magister Karmen Furman, Jožefa Jelena, Alenko Jeraj in poslanko Jelko Godec. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili pa sodelujejo: poslanka Sara Žibret, ki nadomešča poslanca Roberta Janeva, poslanka Andreja Živic, ki nadomešča poslanko Vero Granfol, poslanec Miha Lamut, ki nadomešča poslanca Dušana Stojanoviča, Nataša Avšič Bogovič, ki nadomešča poslanca Lenarta Žavbija, in magister Darko Krajnc, ki nadomešča poslanko Terezo Novak.

Ker do pričetka seje ni bilo predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem, in sicer ta zajema dve točki: 1. točka je priprava Predloga odloka za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, medtem ko je 2. točka dnevnega reda priprava Predloga odloka za razpis posvetovalnega referenduma o gojenju in predelovanju konoplje v medicinske namene ter o gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PRIPRAVA PREDLOGA ODLOKA ZA RAZPIS POSVETOVALNEGA REFERENDUMA O OBRAVNAVI UREDITVE PRAVICE DO POMOČI PRI PROSTOVOLJNEM KONČANJU ŽIVLJENJA.

Delovno gradivo z dne 18. april 2024 je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, tako da verjamem, da ste si ga pogledali. K tej točki dnevnega reda je bila vabljena Zakonodajno-pravna služba. In sicer, Državni zbor je na 67. seji, 17. aprila 2024, v okviru obravnave predloga za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je v postopek vložila skupina poslank in poslancev, s prvopodpisanim magistrom Borutom Sajovicem, sprejel sklep, da se razpiše posvetovalni referendum o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Na podlagi odločitve Državnega zbora o razpisu posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je Odbor za zdravstvo na podlagi prvega odstavka 108. člena in prvega odstavka 169.a člena Poslovnika Državnega zbora pripravil Predlog odloka o razpisu posvetovalnega referenduma. Delovno besedilo predloga odloka ste prejeli s sklicem. V njem je predlagano, da se za datum dneva razpisa referenduma določi 6. maj 2024, za datum glasovanja na referendumu pa datum 9. junij 2024. Prosim za malo posluha, no.

Prehajamo na razpravo in obravnavo delovnega besedila predloga odloka. Odboru predlagam, da se razprava o vseh delih odloka, s spremembami, ki smo jih sedaj že prejeli, združi, v skladu s Poslovnikom Državnega zbora, ter da po končani razpravi odbor opravi še glasovanje o posameznih spremembah in nato še o vseh delih besedila odloka skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? (Ne.)

Odpiram razpravo in besedo dajem članicam in članom odbora. Želi kdo razpravljati? Izvolite, kolegica Bojana Muršič.

Hvala lepa, predsednica, za besedo.

Kolegice in kolegi, lep dober dan v tem lepem sončnem dnevu! Upam, kot kaže, da bomo danes tudi to sejo kar hitro zaključili.

Dotaknila se bom tega predloga, ki sem ga podala za spremembo Odloka o razpisu posvetovalnega referenduma k četrtemu razdelku, kajti Socialni demokrati menimo, da datum 9. junij ni primeren, zaradi tega, ker takrat potekajo in so že razpisane evropske volitve. Vsekakor pa smatramo, da lahko ta referendum izvedemo skupaj z referendumom, ki je že predviden v mesecu novembru, skupaj z jedrsko elektrarno Krško Dva, o kateri je že bil sprejeta odločitev s strani večine poslancev. V uvodu bi rada povedala, da Socialni demokrati v tem primeru ne rušimo koalicije, da bo to jasno in glasno slišano tudi navzven. Vsekakor menimo, da so evropske volitve ene izmed najpomembnejših volitev, mogoče jih državljanke in državljani ne jemljejo tako resno, kot dejansko tudi so. Moram reči, da v preteklem času, ko sem začela spremljati evropske volitve, da so se tudi meni zdele včasih nepomembne, pa vendar, glede na to, da sem v zadnjem tem mandatu predsednica Odbora za gospodarstvo in sprejemamo izjemno pomembna stališča, ki vplivajo izjemno pomembno tudi na naše življenje v naši Sloveniji, se mi zdi, da je potrebno tukaj res narediti en temeljit premislek. Vsekakor, če vzamemo, da so Evropske volitve izjemne, imajo slabo udeležbo, se moramo tako politiki kot ta politika vprašati, zakaj so referendumi, mislim, zakaj so volitve tako slabo obiskane. Tako da tukaj se moramo zazreti vase. S tem nam tudi volivke in volivci nekaj sporočajo, in moramo jasno sporočiti našo namero, da volitve je potrebno jemati izjemno resno, kajti kdor se ne udeleži volitev, jaz pravim tako, da potem tudi naj nima nekih pomislekov in naj ne blati kogarkoli, ker pač ni sodeloval pri tem. V kolikor pač se kdo udeleži volitev, kar je legitimno in najvišja demokratična pravica vsakega volivca, je prav, da potem tudi tistega, za katerega se je pač odločil, tudi pocuka za rokav, ga vpraša. Tako je na tem mestu izjemno pomembno, da se volivke in volivci v čim večji meri tudi udeležijo volitev. Zdaj, ali bomo to dosegli s tem, da priključimo še k rednim volitvam v Evropski parlament tudi referendum, bom rekla, se mi zdi s tega stališča zelo sporno, na referendum mislim. Na evropskih volitvah se bo odločalo o kandidatih, o devetih kandidatih za Evropski parlament. Volimo jih po preferenčnem sistemu. To je izjemno zahtevno delo, tisti, ki smo se sami soočili že z volitvami in smo bili v volilnih odborih, v volilnih komisijah, pa če še rečem, da smo bili kdaj tudi tajniki volilnih komisij, vemo, da je to izjemno velik zalogaj. Mi smo sicer v soboto kot stranka izvedli volitve in imeli smo tudi tukaj, bom rekla, posameznike, ki smo jih tudi šteli, iskali rešitve, in naše štetje se je zavleklo pozno v zgodnje jutranje ure. Povsem enaka zgodba, v kolikor bo šlo pri tem referendumu in evropskih volitvah, se nam zna zgodba izjemno ponoviti. Evropske volitve, še enkrat, so izjemno pomembne in jih ne smemo enačiti z drugimi, tudi s tako zelo, zelo pomembnimi vprašanji, kot jih imamo tukaj pri teh, na tem mestu, na tem Odboru za zdravstvo, dveh referendumih, to je prostovoljno končanje življenja in tudi o referendumu v zvezi s konopljo. Pa ker smo zdaj šele pri 1. točki, se bom osredotočila na prostovoljno končanje življenja, glede na to, mislim, da že več kot teden dni nazaj se odločili, da seveda absolutno podpiramo ta referendum, kar smo vseskozi tudi zagovarjali, kajti prostovoljno končanje življenja je izjemno pomembno in je potrebno najti čim širši družbeni konsenz. Je pomembno, da se ljudje o tem izjasnijo, da se jim jasno predstavi vsebina referendumskega odločanja in da v času razprave dobimo čim več relevantnih navodil s strani volivk in volivcev, ki se bodo odločili in se udeležili volitev, tako da bomo dobili prave smernice, kaj si želimo. Jaz sem sicer na zadnjem odboru pri sprejemanju želela, da bi bilo to vprašanje, ki ga sedaj imamo v samem odloku, da bi bilo bolj konkretizirano, bolj jasno, da bi volivke in volivci vedeli, o čem bodo odločali. Žal, takrat amandmiranje tega vprašanja ni bilo mogoče. V glavnem, pri naslednjem odloku, ki ga imamo, se je referendumsko vprašanje sicer spremenilo, ampak danes ne bom govorila več o vsebini referendumskega vprašanja; smo, kjer smo. Meni je zelo, zelo pomembno, da izpostavim, da je potrebno ti dve zadevi ločiti. Menim, da izvedba referenduma o tako pomembni zadevi, kot je pravica do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ni dobra, hitra izvedba tega referenduma ni dobra. Moram reči, da si želim čim bolj kakovostno razpravo, in želim si, ko se bodo volivci odločili, kaj si želijo, da potem tudi mi pripravimo ustrezne zakonske rešitve, seveda Vlada na prvem mestu, da na koncu koncev do konca mandata tudi ta zakon sprejmemo. To je naša oziroma vsaj moja iskrena želja in verjamem, da tudi iskrena želja vseh. V kolikor bomo pa imeli referendumsko vprašanje in referendum, seveda govorimo o posvetovalnem referendumu, ki na koncu koncev bo posvetovalni referendum in ne bo na koncu koncev zakonskega predloga, se mi pa zdi, da se res malce, če se izrazim tako, smešimo. In ni prav, naj izpostavim, da ni prav, da tako to počnemo. Jaz verjamem, da me vsi skupaj razumete, da je ta problematika res že dolga, tako kot smo že nekajkrat tudi govorili, se pogovarjamo, vendar nikoli nismo tako jasno začeli govoriti, da bomo tu pripravili zakonski predlog. Zato se mi zdi, da je dovolj časa, da bi nekje jeseni opravili res javno predstavitev mnenj oziroma pogovor o tem in se jasno opredelili tudi tisti, ki so za, in tudi tisti, ki so proti takšni odločitvi. Da najdemo neke skupne odgovore, ki nam bodo potem v prid pri nadaljnjem delu.

Zdaj naj se dotaknem še naslednjega. Jaz sicer osebno menim, kar ste tudi po vsej verjetnosti že včeraj slišali, da bi mogoče bilo smiselno, da bi v mesecu novembru, ko imamo zdaj ta referendumski dan, ki absolutno bo referendumski dan, združili oba ta referenduma, eden še na notranjih, se pravi, vse tri referendume, ne vem, mogoče še bo kakšen drug do takrat prišel, da na koncu koncev naredimo res miselni preskok in ljudi ne utrujamo z več vsebinami tako na volitvah, kjer so volitve za Evropski parlament izjemno pomembne, kjer se bodo predstavljale, bom rekla, evropske tematike, seveda, ki imajo posledično vpliv tudi na nacionalno življenje, da ne bom rekla samo na zakonodajo in res je tukaj izjemno pomembno, da ta datum, se pravi tudi prestavimo. Mi predlagamo, da bi 9. junij nadomestili z datumom, 24. bomo popravili, se opravičujem, izgleda, da nam je kratek naredil svoje. Se pravi na 24. november, to se pravi to je tretja nedelja v mesecu novembru. Takrat je pa tudi predviden posvetovalni referendum, referendum... a, četrta nedelja, se opravičujem, četrta nedelja v mesecu novembru o gradnji JEKA dva. Tako da tukaj, ko smo v bistvu slišali, da bi šlo za zapravljanje denarja absolutno ne, Takrat je sedaj predviden en referendum in nobenega zapravljanja denarja ne bi bilo, ki bi... nobenega zapravljanja denarja, to v tem primeru ne bi bilo. Mi bi na koncu koncev izvedli evropske volitve 9. junija in potem vse referendume, ki so predvideni, tako ta dva referenduma, o katerih bomo govorili na Odboru za zdravstvo, tako tistega o preferenčnem glasu na Odboru za notranje zadeve, izvedemo 24. novembra, kar se nam v Poslanski skupini Socialnih demokratov zdi edino smiselno in pravilno. Toliko za enkrat. V nadaljevanju, če bo pa potrebno, se še bom pa oglasila. Hvala lepa.

Hvala lepa za razpravo tudi zato, ker je bila v skladu s Poslovnikom. Torej, razpravlja se o točki dnevnega reda in se razprava lahko nanaša le na vsebine delovnega gradiva predloga odloka. Torej na datum razpisa volilnih opravil in datum glasovanja. Sedaj pa dajem besedo kolegici Ivi Dimic. Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsednica. Kolegice in kolegi! Ja, spremljam razpravo v tem tednu, tudi včeraj sem gledala oddajo, kjer je bila kolegica Bojana Muršič, kjer je jasno povedala, tudi stališče SD, jaz pa naj povem, da je bilo že, ko smo obravnavali prejšnji teden te stvari, je bilo povedano s strani Zakonodajno-pravne službe, da je vprašanje vsebinsko nejasno, da je tako vprašanje, ki ste ga postavili, nejasno, ali govori o primeru pomoči ali govori o evtanaziji, in lahko rečem, da smo v Novi Sloveniji pripravili amandmaje k naslovu in k prvemu razdelku, drugemu razdelku in četrtemu razdelku. Če lahko kar rečem, pa če se ustavim najprej na naslovu, tako kot so opozorili, bom rekla, tudi pravni strokovnjaki, predlog odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, glejte v naslovu odloka se besedilo, je v besedilu obravnava ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Mi imamo pravico urejeno. Pomoč pri samomoru in usmrtitev je v Sloveniji kaznivo dejanje in ta pravica je urejena. Vi govorite, da gre za ureditev pravice in mi predlagamo popravek naslova, da z besedilom legalizaciji pomoči pri samomoru in evtanaziji, zato ker gre v bistvu s tem predlogom referenduma za legalizacijo, ne za ureditev, ker ureditev je že urejena. Gre za legalizacijo pomoči pri samomoru in evtanazije. To je zelo pomembno vprašanje. Govorite, da je to že kar nekaj let na mizi. Bilo je v tem Državnem zboru samo enkrat. Takrat, ko je še doktor Pribac to prišel. poskusu, da bi se to uzakonilo. Potem ni potekala nobena javna razprava in nobeno sodelovanje z zdravstveno stroko.

Kolegica Dimic, jaz bi vas res prosila, držimo se teme, tema je odgovor. Ne, to govorite...

govorim samo o legalizaciji pomoči pri samomoru, o tem kar smo...

...torej, kot sem uvodoma povedala, govori se o točkah, glede datuma razpisa posvetovalnega referenduma in datum izvedbe...

Ja, mi smo dali štiri amandmaje, štiri amandmaje smo vložili. In prvi amandma je k naslovu odloka, kjer želite ureditev pravice. Jaz res ne vem kakšne pravice. To je že vse urejeno v zakonu in vemo...

...samo, samo minuto, da vam jaz razložim. Torej, kar se tiče predlog sprememb, ki ste jih vložili k naslovu odloka, k prvemu razdelku in k drugemu razdelku so nedopustni. Kar se pa tiče četrtega razdelka, je pa v bistvu predlog enak predlogu SD, tako da v bistvu bomo pač o tem skupaj glasovali.

Spoštovana predsedujoča, glejte, že zadnjič so bili nedopustni. Se pravi, da sploh ni mogoče zadeve amandmirati. Že prejšnjič so bili nedopustni. Kdaj pa potem mi lahko sploh vložimo amandmaje? Ker pač....