40. nujna seja

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo

19. 4. 2024

Transkript seje

Lepo pozdravljeni vsi skupaj! Začenjam 40. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Pozdravljam vse članice in vse člane odbora in vse ostale prisotne!

Na današnji seji imamo nekaj pooblastil, bom kar prebrala: poslanec Uroš Brežan nadomešča poslanko Sandro Gazinkovski, poslanec Jernej Vrtovec nadomešča poslanko doktorico Vido Čadonič Špelič, poslanec Aleksander Prosen Kralj nadomešča poslanko magistrico Tamaro Kozlovič, poslanka Andreja Kert nadomešča poslanca Teodorja Uraniča, poslanka Lucija Tacer nadomešča poslanko Janjo Sluga in poslanec Jonas Žnidaršič nadomešča poslanca Damijana Zrima.

K dnevnemu redu ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik točke dnevnega reda, zato je določen dnevni red seje, kot je bil opredeljen s sklicem.

In zdaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA. TO JE PRIPRAVA PREDLOGA ODLOKA O RAZPISU POSVETOVALNEGA REFERENDUMA O UVEDBI PREFERENČNEGA GLASU ZA VOLITVE POSLANK IN POSLANCEV V DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE.

Kot gradivo imamo na voljo delovno gradivo predloga odloka z dne 18. 4. 2024. K tej točki je bila vabljena Zakonodajno-pravna služba. Državni zbor je na 67. izredni seji dne 17. 4. 2024 v okviru obravnave Predloga za razpis posvetovalnega referenduma o uvedbi preferenčnega glasu za volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije, ki ga je v postopek vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim magistrom Borutom Sajovicem sprejel sklep, da se razpiše posvetovalni referendum o uvedbi preferenčnega glasu za volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije. Iz predloga za razpis posvetovalnega referenduma, ki ga je sprejel Državni zbor izhaja, da se predlagano referendumsko vprašanje glasi: Ali ste za to, da se volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije uvede preferenčni glas, ki bo zagotovil odločilen vpliv volivcev na izbiro poslanca? Odbor mora, upoštevajoč 169a., 169b. in 171. člen Poslovnika Državnega zbora sprejeti Predlog odloka o razpisu posvetovalnega referenduma ter ga posredovati v sprejetje Državnemu zboru. Delovno besedilo predloga odloka ste prejeli s sklicem. V njem je predlagano, da se za datum dneva razpisa referenduma določi 6. maj 2024, medtem ko je datum glasovanja na referendumu predviden za 9. 6. 2024. V skladu s 33. členom Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi od dneva razpisa do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 dni in ne več kot eno leto. Določitev dneva glasovanja, do katerega poteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma sprejme Državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Glede na navedeno mora v takem primeru tudi delovno telo datuma v tretjem in četrtem razdelku v primeru določitve dneva glasovanja, do katerega poteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma sprejeti z dvotretjinsko večino navzočih članov.

Pričenjam razpravo in obravnavo delovnega besedila predloga odloka, ki ste ga prejeli s sklicem. Odboru predlagam, da se razprava o vseh delih združi v skladu s Poslovnikom Državnega zbora, ter da po končani razpravi odbor opravi najprej glasovanje o morebitnih predlogih sprememb - eno smo dobili -, nato pa še glasovanje o vseh delih delovnega besedila predloga odloka skupaj. Se strinjate? Ja. Torej odpiram razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora. Želi kdo razpravljati? Gospod Vrtovec, izvolite.

Ja, najlepša hvala! Zdaj v Novi Sloveniji predlagamo spremembe tega odloka, in sicer k četrtemu razdelku, in sicer da se četrti razdelek spremeni tako, da se glasi: glasovanje na referendumu se izvede v nedeljo, 24. novembra 2024. Zakaj? Zdaj v Novi Sloveniji torej predlagamo, da se referendum izvede 24. novembra, ko je že načrtovan referendum o drugem bloku krške nuklearke. Zdaj, v zadnjem času se pojavljajo, se je pojavilo tudi še nekaj drugih ključnih vprašanj, ki zadevajo celotno slovensko družbo in v Novi Sloveniji absolutno podpiramo tako imenovani super referendumski dan, ker bi se torej ljudje lahko v enem dnevu izrekli o nekaterih ključnih izzivih, ki so pred nami. Gre, zaradi tega, da se sicer tudi tako kot je Vlada zapisala v svojem prvotnem stališču, da ne bo pomote, Vlada v svojem prvotnem stališču, da se ne izniči volja oziroma da se ne izniči volja ljudi, ki se lahko izraža na evropskih volitvah, vizavi temu, da damo na ta dan tudi glasovanje o kakšnem drugem referendumu.

Zdaj, sprememba volilnega sistema, kar je predmet tega odloka, da bi povprašali seveda ljudi glede preferenčnega glasu. Sprememba volilnega sistema je po oceni Nove Slovenije zelo pomembna, spada med ključne zadeve za Slovenijo in pomembno je, da o uvedbi preferenčnega glasu temeljito razpravljamo in se nanj tudi ustrezno pripravimo, ne v okviru ene že kampanje za evropske volitve, ampak posebej, se pravi na vsebino za super referendumski dan, kar predlagamo. Nujno je torej, da volivci res v zadostni meri vedo, o čem odločajo, kajti zadostna informiranost volivcev ni le politična, temveč tudi pravna predpostavka primernosti in dopustnosti referendumskega odločanja. Torej izvedba referendumov na dan evropskih volitev je popolnoma nesprejemljiva, torej iz dveh vidikov. Prvič zaradi samih, same vsebine na evropskih volitvah, namreč Evropa je pred številnimi izzivi, mi se bomo pa ukvarjali z referendumi in z vsebino v tej volilni kampanji v okviru vprašanj za posvetovalne referendume, namesto s temi izzivi, pred katerimi je Evropa. Zaradi tega predlagam, da naredimo tukaj dva ločena dneva, se pravi en dan 24. november, kjer imamo izzive pred katerimi je izključno Slovenija, v okviru odločanja o referendumih. Se pravi, nuklearka, marihuana, pa vse ostale stvari, tudi preferenčni glas, volilni sprememb volilnega sistema in na drugi strani torej samo evropske volitve. To si ljudje, to si ljudje dobesedno zaslužijo.

Torej vsiljevanje referendumov na dan evropskih volitev po našem mnenju kaže, da v ospredju ne bo sama vsebina referendumov, ampak gospe in gospodje, v tem primeru bi šlo tudi za zlorabo mobilizacije za evropske volitve. Torej glasovanje na referendumu v nedeljo, 24. novembra, kjer smo se v tem Državnem zboru poenotili glede posvetovalnega referenduma o gradnji drugega bloka Nuklearne elektrarne v Krškem bi imelo posledico, bi imelo za posledico boljšo seznanjenost, absolutno boljšo seznanjenost za volivce z vsebino referenduma, saj bo dan za referendume splošno znan, na drugi strani tudi pričakovan, s čimer se bo povečala tudi udeležba na samem referendumu in večja nenazadnje participacija volivcev v samem zakonodajnem postopku.

Torej jaz upam, da ne delimo edini tega mnenja, z nami je to mnenje delila kot sem že dejal prvotno tudi Vlada Republike Slovenije, potem je to stališče seveda spremenila. Tako, da ne vem zakaj vsiljevanje in mešanje hrušk in jabolk v istem dnevu, ampak pustimo ljudem, da imajo zlasti v luči izzivov, ki so pred Evropo v okviru kampanje za evropske volitve, se pravi, dovolj prosto pot, da se znajo seznaniti o vsebinah za Evropske volitve in ključnih izzivih, ki se potem odločajo samo o temi, ki se tiče Evropskih volitev.

Torej, s temi spremembami, ki jih vlagamo predlagamo, da se to glasovanje izvede 24. novembra 2024.

Hvala lepa. Naslednji ima besedo poslanec Žan Mahnič.

Hvala za besedo, predsednica. Kolegice in kolegi!

V Slovenski demokratski stranki smo vložili spremembo zakona, ki bi določil referendumski dan. Vlada je v svojem stališču zakaj takšnemu predlogu nasprotuje, napisala sledeče: "Ob tem Vlada opozarja, da bi v primeru predlaganega enotnega referendumskega dne hkrati potekalo več referendumskih kampanj, posledično pa bi v javnosti prihajalo tudi do istočasne obravnave več pomembnih tem, kar bi vplivalo na zmanjšan pomen določene teme na račun druge." Se pravi, vlada sama opozarja, da če je več referendumov na en dan, da je to problem. Da je to problem, kajti kampanja lahko poteka v takšnem duhu, da bodo državljani zmedeni. To je Vlada napisala v svojem mnenju. Glejte in točno to želite vi sedaj narediti. Ne samo, da bomo imeli kampanjo za evropske volitve - katera kampanja bo zagotovo v ospredju - imeli bomo celo tri referendume, ob tem pa, da bo pa en referendum v mesecu novembru. Glejte, v Slovenski demokratski stranki smo bili tako fer, da ko smo predlagali Referendum o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško, da smo se dogovorili s koalicijskimi strankami - z izjemo Levice -, da gremo politične stranke skupaj v ta projekt. Veste, kaj je bil argument Roberta Goloba na sestanku vodij strank, poslanskih skupin, zakaj on nasprotuje referendumu o drugem bloku jedrske elektrarne na dan evropskih volitev? Veste kaj je takrat Robert Golob rekel? Ker lahko skupina, ki bo nasprotovala jedrski energiji ustanovi listo ali politično stranko, gre na evropske volitve in lahko dobi vsaj enega poslanca - to je bil argument Roberta Goloba, zakaj se Referenduma o jedrski energiji ne da skupaj z evropskimi volitvami, ker se boji, da bo skupina, ki jedrski energiji nasprotuje, lahko dobila enega evroposlanca. Mi smo želeli, da je to vprašanje vseh političnih strank in smo se zato strinjali okej, potem pa dajmo to na mesec november. In ta dan, ko je že dogovorjeno, da bomo v mesecu novembru imeli referendum o jedrski energiji, bi bil tudi ustrezen dan za vse tri ostale referendume, ki jih predlagate. Vsi vemo, kaj je v ozadju? Zato ker je pač vaša poslanska kolegica Lena Grgurevič ne more iz svoje kože in je v kamere direktno odkrito povedala: "Naš namen je, da zbudimo liberalno volilno telo in jih pripeljemo na volitve." Se pravi, liberalno volilno telo, za katerega računate, da bo volilo stranko, Gibanje Svoboda je, zaradi takšnih in drugačnih razlogov, predvsem pa razočaranja v največjo vladno stranko apatično, verjetno bi ostalo doma in sedaj skušate s tem, da boste tri referendume dali skupaj z evropskimi volitvami reševati svoj volilni rezultat. Glejte, to pa je zloraba tega instituta. In to je zloraba parlamentarne demokracije v vaše lastne strankarske namene. Mi zagovarjamo racionalnost, mi zagovarjamo, da kjer se le da, se kaj privarčuje. En referendum letos še bomo imeli, vemo za njega, da ga bomo imeli v mesecu novembru. Drugo bi bilo, če bi jaz zdaj tukaj govoril, dajmo narediti posebej pa dajmo narediti posebej, pa dajmo narediti še en strošek ne, čeprav smo slišali tako iz koalicije kot iz opozicije, da demokracija nima cene in da je to treba plačati. S tem se jaz strinjam. Ampak mešati referendume s kampanjo za evropske volitve, poleg tega pa imeti še tri referendumska vprašanja o temah, za katere ste vi prepričani, da bodo prinesli glasove gibanju Svoboda, niti ne toliko Levici, pa zdaj, ker seveda se očitno tudi oni imajo pomisleke ali imeti glede na njihova stališča, ko smo jih poslušali na seji ali imeti na isti datum ali ne, ampak pač gledate v ozko strankarsko lastno korist. Tako, da jaz nasprotujem temu, strinjam se, v redu, imejmo te referendume, imejmo te referendume, imeli jih bomo, glasov za to je bilo dosti, ampak imejmo jih tako, da lahko ločimo dve resni tematiki, eno so vprašanja, ki se tičejo referendumov, drugo pa je vprašanje, v katero smer, v kakšno pot bomo peljali Evropsko unijo? Ne rečem, če bi imeli referendum skupaj z evropskimi volitvami, v smislu, da bi bilo vprašanje, ali se strinjate z zelenim prehodom in pa s cilji, smernicami zelene agende in zelenega prehoda, ki je določena v Evropski uniji. To po mojem mnenju bi sovpadalo s kampanjo tudi za Evropsko unijo, kajti tema bi seveda tudi ena od pomembnih tem v predvolilni kampanji za Evropske unije zagotovo bo zeleni prehod, ampak kolegice in kolegi, volilni sistem Republike Slovenije, uporaba marihuane pri nas in pa evtanaziranje ljudi v Republiki Sloveniji pa nima nobene veze s temami. S temami, ki bodo glavne teme, ki jih državljanke in državljani Evropske unije prepoznavajo kot tiste glavne teme za prihodnost Evrope in pa za kampanjo. In jaz resnično ne razumem, kako, kako se lahko potem vrhunski mojster sprenevedanja v tem parlamentu, vodja poslanske skupine Svobode, Borut Sajovic, v Odmevih dva dni nazaj govori: ne, nič ni določeno, nič še ne vemo o datumih, ko je bilo vprašanje s strani novinarja, ali za to tako hitite, ker je problem, da morate ujeti datum 9. junij. Nobenega datuma, nič še nismo dogovorili..., jaz še nisem videl človeka, da bi tako lagal direktno v kamero, kot je to počel vodja poslanske skupine in točno za to gre. In točno za to gre, kolegice in kolegi, gre za zlorabo tega parlamenta, za zlorabo državljank in državljanov v vaše lastne strankarske koristi. In jaz sem proti temu in bom zato podprl amandma, da imamo te referendume na ali je to Martinovo nedeljo oziroma en teden kasneje, se pravi 24. novembra.

Naslednja sem prijavljena sama.

Najprej bi rekla, da ne gre za sprenevedanje okoli datuma in naše vodje poslanske skupine. Mi se o datumih prvič zares pogovarjamo na tem odboru, zdaj imamo to na mizi, mi smo imeli pred dvemi dnevi. Drugič, bi rekla, da je, se mi zdi, podcenjevanje volivk in volivcev, če govorimo o tem, da niso sposobni razumeti in odločati o različnih stvareh. To preprosto ni res. Jaz se spomnim zadnjih treh referendumov, ki ste jih vložili v stranki SDS mislim in takrat strašnega napora, ki ste ga vložili v to, da bi referendumi potekali skupaj s takrat tudi bližajočimi se lokalnimi volitvami. In ste na vsak način poskušali nam dopovedati, da je to ekonomično in da to za volivce ni noben problem in da bi morali biti takrat, ampak takrat v resnici res ni imelo smisla, zato ker bi šlo za različne komisije in v resnici stvar ne bi bila nič cenejša. V tem primeru pa je približno, pa je nacionalno glasovanje oziroma volitve in je združevanje vsekakor smiselno. Ja, lahko bi bilo tudi na naslednjih, ob naslednjih referendumih, pa vendar, gre za neke teme, ki sploh niso teme, ki se tičejo samo volivcev, za katere mi mislimo, da bodo podprli Gibanje svoboda, na primer, če že to sprašujete, ampak bodo prišli tudi volivci, ki bodo podprli vaše stranke zato, ker je to tema, so teme, ki so tudi njim zelo pomembne očitno, ker diskusija teče in so res široke. Rabimo en širok konsenz ljudi, da spravimo te teme naprej in se v bistvu valjajo v teh zakonodajnih procesih že leta in leta. In jaz mislim, da so, se strinjam z vami v tem, da so evropske volitve res zelo, zelo pomembne in ni vseeno kdo bo šel na evropske volitve in kdo bo zastopal Slovenijo, niti slučajno, in zato je res najboljše, da pridejo vsi ljudje na volitve, je čisto vseeno koga podpirajo, vsi naj pridejo na volitve in te teme, ki jih mi predlagamo, zdaj da bi bile istočasno z volitvami, so gotovo teme, ki se dotikajo zelo zelo, pravzaprav vseh ljudi in jaz verjamem, da bodo ljudje vseh podporniki vseh naših strank prišli tudi na referendume in to je smiselno, mi moramo narediti skupaj kot politične stranke prav res čisto vse, da ljudje vzamejo tudi evropske volitve resno in da se zavedajo tega pomena evropskih volitev, in da pridejo. Mimogrede, so evropske volitve edine, kjer že je preferenčni glas, tako da lahko tudi vidijo za kaj gre pravzaprav pri preferenčnem glasu, ker so to edine volitve pri nas, kjer preferenčni glas že obstaja. Zato jaz vsekakor podpiram datume, ki jih predlagamo v našem odloku, ker se mi zdi, da če lahko neke posvete z ljudmi naredimo prej in izkoristimo za to dejstvo, da bodo že prišli ljudje na volitve, potem je smiselno, da te stvari naredimo kmalu. Mi smo imeli nedavno od tega resno debato okoli zakona, ki so ga, ki ga je vložila civilna iniciativa in je prav, da te stvari damo čim prej na mizo, da vidimo kakšno je mnenje ljudi, ali so za ali so proti, karkoli in potem naprej delujemo v smeri, ki nam jo bodo nakazali volivci, zato jaz vsekakor podpiram sklic referenduma v času evropskih volitev.

Želi še kdo razpravljati? Izvoli, Dejan Zrim. Aha, izvolite, repliko najprej. Gospod Vrtovec.

Glede tega, kdaj je lahko, mislim absolutno je prvi problem v tem, da zavajamo ljudi, ko govorimo, da bo, se pravi, da bomo pocenili, znižali stroške in tako naprej, če izvedemo vse skupaj na lokalne, na dan, na dan evropskih volitev. To absolutno ne drži. Danes smo bili mi na Državni revizijski, na Državni volilni komisiji, ker so nam eksplicitno dejali, da to ni res, da to ne drži, da v veliki meri znižamo stroške, če vse izvedemo na isti dan. Zdaj, ko boste sami šli tja pa vlagali liste pa vse ostale stvari, pa jih povprašajte in povejte mi, kakšna bi bila razlika do teh ključnih tem, če se jih izvede novembra namesto pač 9. junija.

Zdaj, nihče ni govoril o nobenem drugačnem stališču, kot ga je, kot ga ima Vlada, pa ga preberem. Ob tem Vlada opozarja, da bi v primeru predlaganega enotnega referendumskega dne hkrati potekalo več referendumskih kampanj, posledično pa bi v javnosti prihajalo tudi do istočasne obravnave več pomembnih tem, kar bi vplivalo na zmanjšan pomen določene teme na račun druge. Ja, zdaj pa imamo še z evropskimi volitvami čisto druge teme. Zdaj, jaz ne vem kdo je dal to stališče, ampak pod to je podpisana vaša Vlada, ki ste jo vi izvolili v tem Državnem zboru. Pa dajte se malo pogovarjati med sabo, ko podajate stališča, ker to je smešno, ni resno. In še enkrat povem, dajmo omogočiti ljudem, da imajo pred sabo na izbiro hruške in potem jabolka, želite pa samo to, da se mobilizira za Evropskim volitve določene, določen segment točno določenih ljudi ampak s tem tudi sam potek volilne kampanje bo bil zelo okrnjen in bodo določene ključne, ključna vprašanja, ki so pred Evropo, pred Slovenijo v Evropski uniji bodo izostala, kar je škoda. Končno bi lahko se resno pogovarjali o evropskih vsebinah, ki pestijo tudi Slovenijo in zaradi tega v Novi Sloveniji, še enkrat poudarjam, predlagamo te spremembe. Ki bi, ki bi pomenile, da damo ljudem večjo možnost razmišljanja o sami volilni kampanji za evropske volitve. In potem ob super referendumskem dnevu.

Hvala. Preden dam glas naprej besedo samo povem, da smo dobili še en predlog za spremembo od Poslanske skupine SD in zdaj dajem glas. Izvoli, Damijan Zrim.

Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo. Če pogledate zadnje ankete, bodo te evropske volitve prelomne. In to so spregovorile Evropejke in Evropejci, ne zgolj v Sloveniji. Smo v določeni krizi, celotna Evropska unija je v določeni krizi že nekaj časa, ker imamo takšno vodstvo, kakršno imamo. Navsezadnje smo se uspeli skupčkati za komisarko, torej bivšo obrambno ministrico Zvezne republike Nemčije in rezultat tega, kar je, da špitzenkandidati niso obveljali, ampak mogoče to nima povezano direktno s tem. v Sloveniji enako volimo kot vsi drugi Evropejke in Evropejci. Ja, mogoče Nizozemci gredo že v sredo, ampak mi imamo pač v nedeljo volitve in že nekaj časa oziroma prve volitve v evropski parlament, pa ne v Sloveniji, ampak v teh državah ustanoviteljicah, so bile rekordne . Vedno, od takrat naprej se pa zmanjšuje obisk evropskih volitev. Jaz bi se vprašal zakaj. Zaradi tega, ker Evropa očitno ne ve odgovoriti na potrebe državljank in državljanov Republike Slovenije in same Evropske unije. Zdaj mi pa imamo tukaj predlog treh posvetovalnih referendumov. En mogoče je res posvetovalni, druga dva sta korak nazaj, ne korak naprej. Pa bom začel mogoče tam, kjer sta koraka nazaj, in bom na splošno govoril.

Nedolgo nazaj smo v tem Državnem zboru imeli možnost, da to pravico pri pomoči pri samomoru ali kako se koli že reče evtanaziji splošno, na mizah. Takrat smo poslanci SD, v Levici in tudi poslanka Mojca Šetinc Pašek pritrdili temu. Vsi ostali ste bili, da se gre na referendum. Lepo, ampak če smo že imeli oziroma bili v procesu s strani civilne družbe, bi vsaj v prvi obravnavi morali ta zakon spustiti skozi in pred odborom lahko ti posvetovalni referendum skličeš, kajti približno državljanke in državljani, torej volivke in volivci vedo kaj lahko pričakujejo od tega, ampak tega nismo naredili. Ta zakon civilne družbe je bil zavrnjen in tako ste se odločili, da gremo na referendum.

Drugo, imamo spet to slavno konopljo, vedno se nekdo s to konopljo spomni, ko je pred koncem vlade, to je bilo za časa Šarca, Cerarja in tako dalje. Ne da na kaj namigujem, ampak dajmo, mi imamo tu možnost, da nekaj spremenimo. Dobili smo mandat od ljudi. Da vsaj v prvem branju biča: nekaj bomo želeli spati skupaj. Pa prosimo, da takrat Ministrstvo za zdravje ne privleče vse tiste uradnike, ki temu nasprotujejo na ministrstvu, saj ministrica ni kriva, ne ta ne bivši ministri, da so vsi zakoni popadali, ampak tisti uradniki, ki bodo vse na tem svetu naredili, da bo ta konoplja padla in lahko se še trikrat državljanke in državljani izrečejo na referendumu. Dvomim, da smo tu sposobni to sprejeti, če bomo vedno, ministrstvo bo te uradnike pripeljalo sem, da tukaj vse govorijo, razen o tistem, kar je bistvo tistega zakona. V bistvu je bila že to, ne vem, saga se vleče mislim, da je kolega Žavbi včeraj omenil, da to je že zimzelena tema in tudi je, saj na nek način je res zelena, če se lahko pošalimo. In zato sta ta dva referenduma korak nazaj, korak naprej.

Kar se tiče tega odbora preferenčni glas. Jaz sem prvič izvoljen v to sestavo Državnega zbora in če pogledam za nazaj, nikoli v tej državi, razen takrat ko so volivci dejansko odločili, da dajte spremeniti zakonodajo v večinski volilni sistem, so se poslanci na to, na zakonodajne referendume požvižgali in do tega ni prišlo. Jaz dvomim, da bo zdaj tudi neka večina obstajala, da bomo lahko v zadnjih dveh letih prišli do soglasja, kajti tiste najbolj pomembne teme pa ja že začneš delati nekje na začetku. Smo vseeno na polovico mandata. Saj kot govorijo starejši kolegi v Državnem zboru, še pol leta se bo kaj dalo urediti, potem bo pa vsaka stranka nekaj po svoje začela vlagati oziroma bodo že malo se predčasno poigravali, kam merijo ankete in tako dalje. Tako da ja, da gremo zdaj s temi tremi predlogi pa na isti datum kot so evropske volitve, bomo zasenčili pomen teh volitev, to se, mislim, da vsi tukaj strinjamo, kajti ne bo vprašanje, kam naj gre Evropska unija, ali bo spet ljudska stranka imela večino in komisarja, se bomo pogovarjali o treh referendumih, ki za časa, tudi Borut Pahor je šel oziroma smo imeli takrat referendume, niso bili referendumi o vsebini, ampak so bili referendumi za oziroma proti Vladi, in ta efekt se lahko zgodi tudi tukaj - samo za opozorilo, kaj se lahko zgodi. In danes gledam tukaj po dvorani, vidim poslance Svobode, poslance SDS, poslanca Nove Slovenije, sam sem poslanec SD - Levica si je očitno pilatsko umira, roke je ni. Torej mi smo prišli z enim predlogom, da se ta referendum, kot tudi na ostalih odborih, torej Odbor za zdravstvo, ko glih zaseda, da se ta referendum preloži na jesen, ko bodo državljanke in državljani imeli zadostno količino informacij, da se seznanijo, kam pes taco moli, kaj bo sploh ta zakonodaja v bistvu pomenila, da ne bodo obremenjeni z evropskimi volitvami in da mogoče tudi mi rabimo vmes vsi skupaj tu počitnice parlamentarne in po teh povemo, kar je najboljše, kar mislimo, da je najboljše in se lahko državljanke in državljani za to odločijo. Ne, mi smo šli po drugi poti, da postavimo evropske volitve pod vprašaj. Zdaj kolega Kordiš, če prav prebiram nazaj, ko je vedno govoril: demokracija nima cene. Jaz to tudi srčno verjamem, da je res nima in da bi to morala biti povsem druga dneva, kajti vedno bo kanček dvoma ali so ti referendumi verodostojni ali ni tu zgolj neko nagovarjanje, nek strah, da bo kdo zmagal volitve, da bo nizka volilna udeležba. To so vse relevantni pomisleki in jaz si tu predstavljam konstruktivno, pač iskreno, spet je SD oziroma Socialni demokrati so tukaj spet jeziček na tehtnici. V primeru, da jaz zapustim dvorano, bo kaj naredila desna stran? Ja, odkorakala bo z mano in se bo zadeva zrušila, kajti ni večine, smo nesklepčni. Kaj bodo takoj vsi rekli? Ja, glejte, SD-jevce spet sodelujejo odkrito z SDS. A veste, to je uno, kaj imata skupnega SD in SDS, ko se - moram malo, da sprostimo vzdušje, ker vsi mrko gledate. Skupaj z mano se v gostilni srečata socialdemokrat in član SDS pa socialni demokrat se pohvali: Veš, jaz lahko o našem predsedniku povem karkoli hočem, pa kje hočem. Pa reče, no mi imamo isto politiko, jaz lahko predsedniku SD povem karkoli hočem, pa kje to je edino kar imata skupnega. Tako da jaz tu tega danes podpreti ne morem. Kajti, kot sem že omenil, demokracija nima cene. Tu pa postavljamo demokracijo na en test. Določeni smo bili v ta Državni zbor izvoljeni, da se take prakse končajo, ne da se to nadaljuje, kajti vsi vemo, da zdaj bo potekala volilna kampanja, ki ne bo osredotočena na evropske volitve, ampak se bomo ukvarjali, ali ta vlada dela dobro ali ne, pa po možnosti še se interno krega. Jaz si tega res ne želim, zato, čeprav na mizi vidim, sta kar dva predloga, da se referendum prestavi na jesen, da bodo državljanke in državljani imeli več informacij, kam vse skupaj zadeva pelje, kaj dejansko pomeni evtanazija oziroma karkoli se to imenujemo? Konopljo itak lahko Vlada uredi sama, niti zakonodajne veje oblasti ne rabi. Preferenčni glas pa se prvo vedno bo dvom z nekatere strani vprašanje legitimnosti volilnega sistema. Kajti moje mnenje je tako se tako pomembna zakonodaja, pa verjemite, imamo trikrat bolj pomembne stvari v državi, da se prej rešijo kot je volilni sistem, ker trenutno imamo na nogah oziroma počasi bodo mogoče tudi na ulicah, ne zgolj zdravniki, kmetje, tudi šolniki se znajo hitro zoperstaviti in moramo zadeve druge reševati, ne pa volilni sistem. To mora biti usklajeno izmed vseh parlamentarnih strank, to ne more biti projekt koalicije, kajti vsi vemo, da za to imamo, v koaliciji imamo koliko, zdaj, vedno nas je manj, 51 glasov, če pogledamo vse tri stranke, smo začeli s 53. In to ne more biti projekt koalicije, to mora biti projekt parlamentarnih strank, da ko bodo vse dale kljukico, da lahko gremo dalje. Kajti vedno bo nekdo lahko rekel, da so bile volitve ukradene. Jaz tega ne želim poslušati naslednjih 30, 40 let v tej državi. In da se dejansko tekom evropskih volitev osredotočimo na vsebino. Ne na, ja, zdaj pa imamo volilno kampanjo, Veste, to je isto, ko je Janez umrl pa pride pred svetega Petra, pa ker on ima ključe od nebes in se z dela z njim. Zdaj, jaz bi malo izkusil oboje, pa se pot odločim, kjer je fajn, pa prvo gre v pekel ta muzika, fešta, grila, vsi se imajo super, pa rečejo drug dan, ja, super mi je bilo v peklu, da je še zdaj grem v nebesa, to mora biti čudovito, pride v nebesa, angeli pojejo, tako hladno je, mir je pa mu drug dan ni ugajalo, pa reče svetem Petru: Da ti mene kar pošlje v pekel, tam je čudovito. Pride v pekel, pa ga začnejo bičati, pa mu puliti nohte, pa se pritoži in gre do hudiča, pa reče, dva dni je nazaj, je bilo vse v redu, kaj se ti je zgodilo, ja Janez, pa bila je volilna kampanja, pa to bi jaz moral vedeti. In da se lahko nekaj ne obljubljam, da tudi nekaj storimo konkretno za tako pomembna vprašanja rabimo čas, ne zgolj zdaj ta slab mesec. Kajti vprašanje je kaj se bo zgodilo na evropskih volitvah je bolj pomembno kar si mislimo o teh referendumih, z vsem spoštovanjem, večino te zakonodaje lahko sprejmemo sami v tem Državnem zboru, še vedno ga lahko državljanke in državljani zavrnejo, saj imamo da je 24. novembra že referendum. In takrat lahko gre to na referendum in državljanke in državljani rečejo, ne, nočemo takšnih zakonov. Opcije so, torej dajmo o tem razmisliti. In jaz apeliram na vse tukaj v dvorani, da podprete predlog Socialnih demokratov, če že ne našega. Podobno so dali noter kolegi iz Nove Slovenije, da se to prestavi na jesen, kajti vsi vemo, postopoma, eno so volitve, drugo so referendumi. Hvala.

Hvala lepa. Naslednji ima besedo Žan Mahnič. Izvolite.

Ja, moram se odzvati samo na eno zadevo. Zdaj veste, da sem politik, ki govori direktno, ki po pravici pove, kar misli in kolega Zrim, razlika med SD in pa SDS je še ena druga, ki je, ta je pa bistvena. V SDS se tistega, kar rečemo, tudi držimo, z razliko od SD. Jaz bi moral zdaj popoldne iti na en pogreb in sem mislil vzeti dopust. Pa je bilo rečeno, da moramo vsi priti, ker je bil kontakt s strani Socialnih demokratov, Poslanske skupine SDS, da so v SD zagnali akcijo, da Levice danes na odbor ne bo, da SD pride s svojim amandmajem, in da ker amandma njihov ne bo šel skozi, bodo potem glasovali vzdržano pri vašem predlogu. In za to bo sedem proti sedem, tako da tudi vaš predlog ne bo šel skozi. Rekel sem kolegu Zrimu, to napisal, še vedno drži, je rekel, žal ne morem biti vzdržen oziroma takrat je rekel, da bo SD proti vašemu predlogu in ne bi šel skozi, sem mu napisal. Ali to še zmeraj drži, je rekel, žal ne morem biti vzdržen, taka je prišla komanda z vrha. Kolega z Rim lahko pokaževa mobitele in pač bodo ljudje videli, da dejansko je to razlika med SDS in SD? In ko se nekaj dogovorimo, za razliko od SD, ki potem tukaj s to razpravo kaže ljudem eno, v bistvu v ozadju dela pa drugo, se mi držimo tistega, kar rečemo. Tako da še enkrat, bomo podprli mi amandma, tako Nove Slovenije kot tudi amandma, ki ga predlaga SD. Verjetno bomo o obeh glasovali hkrati glede na to, da gre za isti datum. Bi pa prosil kolega Zrim, vsaj toliko fer, če ne že do sebe, do vas, do lastne stranke, pa do državljank in državljanov, da takšne nastope, ki kažejo eno bledo fasado, prihranite zase, ne pa za slovensko javnost, ker narod naš dokaze hrani.