Lep pozdrav vsem skupaj!

Začenjamo 39. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene in vse ostale prisotne! Imamo nekaj pooblastil: gospod Franc Breznik nadomešča poslanca Žana Mahniča, poslanka Andreja Kert nadomešča poslanca Teodorja Uraniča, poslanka Lucija Tacer nadomešča poslanko Janjo Slugo in poslanec Uroš Bržan nadomešča poslanko Sandro Gazinkovski. Današnje seje se je opravičila poslanka Nataša Sukič. K dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve in je določen dnevni red, kot je bil opredeljen s sklicem. Preden nadaljujem bi prosila vse, da preverijo, če so kartice pravilno vložene, ker smo imeli pred tem eno drugo sejo.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVO PREDLOGA PRIPOROČILA VLADI ZA TRANSPARENTNO DELOVANJE INSTITUCIJ IN OHRANITEV SUVERENOSTI SLOVENIJE, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec in je bil dne, 10. 4. 2024, objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Kot gradivo imamo na voljo mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Vlade. Bi pa mogoče povedala še to. Da del gradiva za današnjo sejo smo prejeli v varovani predal v sistemu UDIS, saj vsebuje osebne podatke, ki so varovani na podlagi zakona. V kolikor jih nameravate navajati oziroma v zvezi z njimi sprožiti vprašanja, vas prosim, da za predhodno opozorilo, saj mora v takem primeru v skladu s 101. členom Poslovnika sejo zapreti za javnost. K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni predstavnik predlagatelja poslanec Franc Breznik, predsednik Vlade, ki se je opravičil, ministrica za kulturo, predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki se je tudi opravičil in slovenski poslanci v Evropskem parlamentu in Zakonodajno-pravna služba. Sem povedala, sem navedla, da imamo mnenje Vlade, nimamo mnenja Vlade, nismo dobili. Amandmaji niso bili vloženi in pričenjam z obravnavo predloga priporočila, v kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s to 26. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o točkah predloga priporočila. Odboru predlagam, da se razprava o vseh točkah in morebitnih vloženih amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po opravljeni razpravi bomo opravili glasovanje ter nato o morebitnih vloženih amandmajih ter nato glasovali o vseh točkah predloga priporočila skupaj. Se strinjamo? Zdaj dajem besedo predlagatelju, predstavniku predlagatelja priporočila gospodu Francu Brezniku, izvolite.

Najlepša hvala, gospa predsednica. Spoštovani zbrani, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gostje! Navedel bom kronoloških nekaj razlogov za sklic izredne seje Državnega zbora in kasneje tudi pripravil nekaj, torej obrazložil predloge priporočil Vladi za samo transparentno delovanje institucij in ohranitev, lahko bi rekel, statusa suverenosti Republike Slovenije. Podpredsednica Evropske komisije in evropska komisarka za vrednote in preglednost Vera Jourova je bila torej lani v začetku marca 1. in 2. marca na obisku v Sloveniji. Prvi dan smo jo je sprejela predsednica Državnega zbora in tudi sam, kot predsednik Odbora za evropske zadeve tukaj v Državnem zboru. Isti dan je obiskala tudi Ustavno sodišče, kasneje se je srečala tudi s predsednikom vlade Republike Slovenije. Večji del pogovorov ali pa v ospredju pogovorov takrat so bile razmere v slovenskih medijih, zlasti na RTV Slovenija. Kolikor se spomnim. Pogledal sem tudi nekaj magnetogramov, na Odboru za evropske zadeve sem gospe Veri Jourovi predstavil stanje slovenskega medijskega prostora, opisal sem jim tudi tranzicijo slovenskih medijev od leta iz nekdanjega nekdanje Jugoslavije, v samostojno Slovenijo in predstavil tudi, lahko bi rekel lastnike vseh največjih medijskih hiš, tako na tiskanem področju, kjer vse največje tiskane medije v bistvu drži v rokah tranzicijska levica. Večina lastnikov slovenskih tiskanih medijev so nekdanji tranzicijski tajkuni, ki so z nepregledno privatizacijo prišli do ogromnega premoženja in ti so kasneje kupovali v svoji drugi ali pa tretji fazi te privatizacije tudi velike slovenske medije. Kmalu po obisku Državnega zbora, kmalu po srečanju tudi s poslanci in pa članicami in člani odbora tudi za evropske zadeve je obiskala torej Ustavno sodišče. To ni bila evropska, lahko bi rekel komisarka za pravosodje, ampak evropska komisarka za preglednost, še enkrat ponavljam, za vrednote in preglednost kjer se je sestala z Matejem Accettom, torej predsednikom Ustavnega sodišča. Po njenih besedah takrat nista govorila o ustavnem presojanju novele zakona o RTV Slovenija, je pa povedala za medije, da je razumela pričakovanje, da Ustavno sodišče o ustavnosti novele zakona RTV odloči zelo kmalu. Izrazila je tudi prepričanje, da bo odločitev Ustavnega sodišča pokazala, kako se bo javna rtv razvijala v prihodnje. Že v času, ko je komisarka komentirala novela Zakona o RTV Slovenija, ki je v postopku pred Ustavnim sodiščem, lahko bi rekel že takrat je to sprožilo veliko pomislekov. Prav tako so nekateri politologi, pa seveda ugledni ustavni pravniki, predvsem pa tisti, ki so predavatelji in ki predavajo evropsko ustavno pravo, opisali kot nekaj povsem neprimernega. Obisk se je namreč zgodil le deset dni, torej po odločitvi Ustavnega sodišča, da zadrži izvajanje novele Zakona o RTV torej novele, ki ga je pred časom tudi sama javno podprla. V oči je zbudilo tudi dejstvo, da se je v svojem celotnem mandatu Vera Jourova do takrat srečala le s tremi predsedniki ustavnih sodišč v sami Evropski uniji. Sledi torej odziv evropskega poslanca doktor Milana Zvera, ki je že kmalu po tem izpostavil problematičnost njenega obiska Ustavnega sodišča, ki je zbudil močan dvom o nepristranskosti, pojavlja se je tudi sum morebitnega vplivanja na odločanje in je kot evropski poslanec za to na komisarko Jourovovo naslovil vprašanje o tem, kakšen je bil namen obiska ter kaj se je komisarka pogovarjala, torej predvsem s predsednikom slovenskega Ustavnega sodišča, ker je ta del njenega obiska nekako najbolj bodel iz vseh teh obiskov, ki jih je imela v teh dveh dneh lanskega leta. Še posebej, ker se je sama komisarka pred obiskom javno torej podprla novelo zakona, torej postavila se je na neko stran, na neko politično stran v Sloveniji, katero je izvajanje, Ustavno sodišče je torej ravno v tistem času, malo pred tem zaustavilo, proces odločanja o noveli pa je še potekal torej na samem Ustavnem sodišču. Doktor Zver je za to komisarko tudi vpraša, ali so tovrstni obiski običajni in kaj namerava storiti Evropska komisija, da prepreči morebitne sume, da gre pri tem torej za vtikanje v notranje zadeve države članice in vmešavanje v samo delo sodišč v tako pomembnem časovnem terminu, kot je bilo odločanje o noveli zakona o RTV. Ker ima seveda slovenska javnost pravico do obveščenosti, je doktor Zver od Evropske komisije zahteval razkritje zabeležke sestanka komisarke s predsednikom samega Ustavnega sodišča in pa vse interne komunikacije, ki jih je imel tudi njen kabinet komisarke z drugimi kabineti komisarjev in seveda tudi vso interno komunikacijo znotraj kabineta komisarke. Evropska komisija je kasneje, po pretečenem roku za odgovor na vprašanje, zaprosila za podaljšanje roka, češ da je ta dokumentacija, kar zahteva doktor Zver, obsežna. Potem je to trajalo dva meseca. Nato je evropski poslanec prejel tako imenovano poročilo s same misije. Na šestih straneh poročila je bilo pet strani, lahko bi rekel, anonimiziranih, samo en del, torej ena stran tega poročila je bila vidna samemu evropskemu poslancu. Zlasti je bilo zaskrbljujoče, da je v to pomanjkanje preglednosti vpletena torej predsednica Jourova, ki je torej vodila to komisijo, ki vodi komisijo na področju vrednot in preglednosti. Torej, lahko bi rekel, prišlo je do neke situacije, absurdne situacije, kjer nekdo, ki je zadolžen, ki vodi preglednost in ki brani vrednote Evropske unije, sam teh vrednot ne spoštuje in dela vse, torej, da bi bila sama ta misija, ki je zelo vprašljiva v Republiki Sloveniji, predvsem na področju obiska Ustavnega sodišča, ostali obiski seveda niso vprašljivi, evropskih komisarjev, je tu, da se seznani z obema platema medalje v nekem političnem procesu, ki recimo teče predvsem v Državnem zboru. In pokazal je, da ima, torej, da nekih resnih argumentov, torej sama, lahko bi rekel, komisarka v tej fazi ni imela. Nato je sledilo ponovno pozivanje torej doktor Zvera, da od Evropske komisije je zahteval, da se objavi tudi preostali del tega poročila ter tudi vse druge dokumente, ki spadajo v obseg, torej te zadeve, vključno z opomniki, ki jih je Vero Jourovo pripravijo v njenem kabinetu, saj ima torej javnost, ponovno navajam, pravico vedeti, kaj njihovi predstavniki počnejo v imenu tako imenovane vladavine prava.

Torej, 30. junija 2023 je generalna sekretarka Evropske komisije prosila doktor Zvera za podaljšanje roka za odgovor, ker se glede dokumentacije še posvetuje s kabinetom Vere Jourove. Sledil je ponovno, torej govorim sedaj o 30. juniju, to je že 34 mesecev po obisku, spet se nič ni spremenilo, minil je december, do decembra se seveda nič ni premaknilo, zato je doktor Zver lansko leto, 20. decembra 2023, pri evropski varuhinji človekovih pravic vložil uradno pritožbo zoper Evropsko komisijo, ki je po devetih mesecih izmikanj, zavlačevanj in izmišljevanja ni zagotovila torej dostopa do dokumentov, povezanih z misijo podpredsednice Vere Jourove v Sloveniji lansko leto marca 2023. Doktor Milan Zver je tam izpostavil, da obstaja resna skrb, da komisija namerno poskuša torej odložiti objavo teh dokumentov do konca mandata, ki se bliža, in da komisarka seveda ne bo odgovarjala za svoja dejanja. Od varuhinje človekovih pravic Emily Riley je evropski poslanec zato zahteval, da, prvič, ugotovi, da je Evropska komisija kršila njegovo pravico do dostopa do informacij, ker mu ni zagotovila zahtevanih dokumentov. Drugič, Evropski komisiji naloži, naj objavi celotno poročilo o misiji v Sloveniji, vključno torej z vsemi internimi dokumenti, ki jih je zahteval, ki jih je večkrat zahteval, ter vključno z opomnikom, ki so ga za obisk v Sloveniji pripravili torej v samem kabinetu komisarke. Tretjič, ugotovi, da je Evropska komisija zlorablja torej svoja pooblastila s tem, da je zavlačevala z odgovorom na njegovo zahtevo. Evropski komisiji pa tudi priporoča, naj sprejme ukrepe za izboljšanje preglednosti in transparentnosti pri komunikaciji z javnostjo in nenazadnje tudi z evropskimi poslanci. Urad varuhinje človekovih pravic, lahko povemo, da je hitro odločil o pritožbi in komisijo pozval k predložitvi zahtevanih dokumentov, najkasneje torej do konca, do 29. januarja 2024. Poleg tega pa je navedel, da bo pregledal tudi vse interne dokumente komisije, ki sodijo v okvir srečanja Jourove s predsednikom slovenskega Ustavnega sodišča, kar je nakazalo, da tudi evropska ombudsmanka, torej, da ravnanje komisije pomeni morebitno nepravilnost pri samem njenem delovanju. Naj povem, da je doktor Milan Zver po tej intervenciji, torej po intervenciji Evropske ombudsmanke, prejel dodatne dokumente Evropske komisije, povezane z obiskom podpredsednice Evropske komisije v Sloveniji. Iz predanega gradiva izhaja, da se evropska komisarka v nasprotju z zakonodajo torej vmešava v notranje in ustavnopravne zadeve Republike Slovenije, izven svojih pristojnosti. A žal je Evropska komisija tudi v teh dokumentih, ponovno ponavljam, cenzurirala najpomembnejši del v opomniku, to je bila 3. točka ciljev sestanka med predsednikom Ustavnega sodišča Accettom in podpredsednico Evropske komisije, komisarko Jourovo. Sledila je torej pod 3. točko ponovna anonimizacija. S tem, da komisija samocenzuro tretje točke utemeljuje s tem, da na njenem sestanku ni bilo govora in da je bilo razkritje, da bi razkritje vodilo v samocenzuro sekretariata Evropske komisije pri pripravi opomnikov tudi v prihodnje. Zelo zanimivo, pa sami dokumenti, edina vsebinska cenzura na več kot sto straneh dolgih opomnikih, ki so polni škandaloznih in arbitrarnih izjav glede prejšnje vlade, ekscesne, ekscesno zatiranje medijev, zloraba policije in polna pozitivnih ocen takrat nove Vlade. Vidi se popolnoma pristranskost same evropske komisarke, tudi na delih, kjer Vlada dela nekatere stvari, ki so v nasprotju, lahko bi rekel, tudi z osnovami javne radiotelevizije. Ona trdi, da se premikajo v pravo smer in tako naprej. V opomnikih se seveda niso izogibali tudi grobim političnim ocenam, kar je nenavadno za delovanje nekih evropskih komisarjev. Tako so med drugim poimenovali prvotno odločitev ustavnega sodišča za zadržanje izvedbe, torej samo izvajanje Zakona o RTV za kontroverzno, torej spuščali so se v sam postopek pred Ustavnim sodiščem, spuščali so se v tiste, lahko bi rekel, najboljše pravne strokovnjake, ki jih ima Slovenija na Ustavnem sodišču. Poleg tega so na eno stran postavili staro vlado in tiste, ki naj bi bili blizu Janezu Janši, na drugo, pozitivno stran, pa so postavili novo vlado, medije in seveda najbolj nevladne organizacije. V opomniku je tudi direktno omenjena beseda depolitizacija kot predpogoj za ustanovitev članov programskega sveta in vodstva RTV Slovenija. Zanimivo je tudi, da iz dokumentov torej izvira, da je prioritetna tema obiska v Sloveniji RTV Slovenija, čeprav je komisarka to ves čas zanikala, bila prav ta točka. Popolnoma jasno pa se vidi, do kje so pri svoji politizaciji pri Evropski komisiji šli. Komisarka Vera Jourova je z obiskom v Sloveniji zlorabila, po našem grobem prepričanju in prepričanju mnogih pravnih strokovnjakov, funkcijo podpredsednice Evropske komisije, zlorabila je v smislu arbitrarne presoje in pa seveda ravno dvojnih meril, in prav to na področju nekoga, ki bi moral ta dvojna merila lahko bi rekel odstraniti, kjer bi moral braniti, kjer bi moral poslušati obe strani medalje in se prepričati tudi v drugo stran. Zaradi takšnih ravnanj je padlo zaupanje državljanov v institucije, lahko institucije pahne v krizo. Kriza institucij pa lahko pomeni tudi nenazadnje eksistencialno krizo same Evropske unije.

Moramo se - na koncu kot predlagatelj - zavedati, da temeljni pogodbi Evropske unije, tako Maastrichta, kot sedaj Lizbonska pogodba določa, da morajo vse institucije, organi, uradi in agencije Unije pri svojem delu predvsem upoštevati načela javnosti delovanja ter da imajo vsi državljani in prebivalci pravico dostopa do dokumentov. Evropski parlament v sklopu svojih pristojnosti tudi redno pripravlja poročilo o tem, kako se je načelo javnosti delovanja Evropske unije institucij, torej tudi to načelo, kako se izvaja tudi v praksi. V primeru Vere Jourove gre po našem mnenju za torej primer zlorabe funkcije, ki se je, ko se je ena komisarka ene politične opcije odločila pomagati in se vmešavala v zakonodajni postopek ene države članice. Gre za primer hudega intervencionizma brez primere v Evropski uniji, medtem ko Evropska unija ne temelji na tem, temveč predvsem temelji na subsidiarnosti in skupni evropski politiki, kjer so razmere same jasne.

Na koncu kot predlagatelj bi rad predstavil tudi vseh pet priporočil. Torej, prvo priporočilo, da Državni zbor priporoča Vladi Republike Slovenije, naj od Evropske komisije torej zahteva zavoljo preglednosti in videza nepristranskosti razkritje tretje točke ciljev sestanka med predsednikom Ustavnega sodišča Republike Slovenije Matejem Accettom in podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove. Prav tako naj Vlada Republike Slovenije od Evropske komisije zahteva vso interno komunikacijo, torej vse tisto, ki je še doktor Zver do danes ni prejel. Drugič, Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije naj naslovi na Evropsko komisijo uradno pritožbo zaradi vmešavanja Vere Jourove v notranje zadeve Republike Slovenije, s čimer so kršena temeljna načela Evropske unije, kot sta načeli torej subsidiarnosti in neodvisnosti slovenskega sodstva. Pritožba naj vsebuje natančen opis dogodkov skupaj z relevantno dokumentacijo in naj poziva k uradnemu odzivu ali ukrepanja evropske komisije. Tretjič V primeru, da odziv Evropske komisije ne bo zadovoljiv ali če ne pride do odziva torej v samem razumnem roku, Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da razmisli o porabi pravnih sredstev, ki so na voljo v skladu s pogodbo o delovanju Evropske unije, torej s pogodbo z Lizbonsko pogodbo. Prvič, tožba za razveljavitev člena 263. Pogodbe o delovanju Evropske unije. Zaradi ravnanja in odločitve Věra Jourová na ustavnem sodišču, ki neposredno vpliva na Republiko Slovenijo in njene državljane in je v nasprotju z načeli prava Evropske unije.

Drugič, tožba zaradi opustitve ukrepanja gre za tožbo 265. člena pogodbe o delovanju Evropske unije, če Evropska komisija ne ukrepa v skladu z njeno obveznostjo, ki izhaja iz prava Evropske unije glede, predvsem glede na to obravnavano zadevo.

Četrto priporočilo: Državni zbor priporoča Vladi Slovenije, da pri svojem delu in v odnosu z institucijami Evropske unije skrbi predvsem za suverenost na tistih področjih, ki jih nismo, lahko bi dejal prenesli na raven Evropske unije.

In peto priporočilo: Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da tudi pozove predsednika Ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo zakonitosti in ustavnosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin, da resno razmisli o svojem odstopu. Tudi če bi Věra Jourová prišla na Ustavno sodišče, bi lahko to odklonil, lahko bi se izločil iz tega, lahko bi povedal, da pomembno ravno presoja novelo. In da niti ni komisarka za pravosodje in da naj počaka, ko bo to ali odločanje končano. Videz nepristranskosti sodnikov govori o njem, govori Bordojska deklaracija, govori Svet evropskih sodnikov in tožilcev je to deklaracijo sprejel pred približno 15 leti, je temeljno načelo delovanja evropskih sodišč, evropskih, tudi nenazadnje tožilec. Videz nepristranskosti opisuje kar v nekaj členih, torej Oratorijska deklaracija in po vsej verjetnosti bi jo moral tudi predsednik ustavnega sodišča v tem primeru tudi poznati. Že na podlagi kršitve načela oratorijske deklaracije bi moral Mateja Četa v tem primeru odstopiti. Toliko z moje strani kot predlagatelja glede te seje. Najlepša hvala.

Hvala lepa. Naslednjemu dajem besedo predstavniku Ministrstva za kulturo, državnemu sekretarju magistru Marku Rusjanu. Izvolite.

Ja, hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim. Jaz bom predstavil stališče ministra za kulturo, ki se nanaša verjetno glede na vabilo ministrici, na sestanek komisarke Jourove na ministrstvu za kulturo, 2. marca 23. Čeprav je predlagatelj omenil, da vsi sestanki niso sporni, jaz se jih glede na to, da je vsebina transparentno delovanje institucij, bom predstavil kaj je bila tema tega sestanka.

Sestanek je bil namenjen izključno pogovoru o tedanjem predlogu evropskega akta o svobodi medijev, tako imenovani MFI. To pa iz dveh razlogov: zato, ker je Ministrstvo za kulturo bilo aktivno vključeno v pripravo samega evropskega akta, hkrati pa so v tem času potekale intenzivne priprave oziroma pisanje prenove medijske zakonodaje, se pravi novega zakona o medijih. Tako je glavno, glavna izhodišča, ki so bila tukaj, ki smo jih pač tudi na sestanku našli, kjer se pač dotika ta MFA in tudi naši predlogi novega zakona je predvsem večja preglednost medijskega lastništva, preglednost državnega reševanja in potreba po presoji medijske koncentracije. Dali smo tudi nekaj pripomb glede tedanjega predloga besedila, opozorili smo več nejasnosti glede predlaganih postopkov na evropski nacionalni ravni ter vztrajali pri upoštevanju nacionalnih pristojnosti in posebnosti na področju medijev. Zahtevali smo tudi vključitev spoštovanje jezikovne raznolikosti. Se pravi tudi bolj pošteno, tem smo tudi vztrajali na vseh pogajanjih, usklajevanjih pri oblikovanju končnega besedila. Obenem moram poudariti, da smo mi tudi na sestanku izrecno izrazili, da se ne pogovarjamo o vprašanju RTV Slovenija, tako da to ni bil predmet pogovorov na ministrstvu. Hvala.

Hvala lepa. Besedo dajem še predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Miri Palhantiger, izvolite.

Dober dan, hvala za besedo. ZPS je kot vsak drug predlog akta proučila tudi tega, proučila z vidika svojih poslovniško določenih nalog. To so skladno z Ustavo, pravnim sistemom iz pravno tehničnega vidika. Oblikovali smo pisno mnenje, v njem smo uvodoma pojasnili naravo priporočila kot akta s katerim lahko Državni zbor državnim organom, organizacijam in posameznikom, ki opravljajo javne službe ali izvršujejo javna pooblastila, predlaga ukrepe za njihovo delo. Ta vsebina je torej tudi izhodišče o katerih se ta priporočila lahko gibljejo.

Pri tem mora Državni zbor upoštevati tudi načelo pravne države in načelo delitve oblasti, torej tem organom predlagati le ukrepe, ki sodijo v njihovo pristojnost in pri tem spoštovati njihovo ustavno ali zakonsko določeno samostojnost in neodvisnost pri izvrševanju svojih pristojnosti. Opozarjamo tudi, da priporočilo Državnega zbora ni pravni akt in nima pravnih učinkov, temveč je politični akt.

K posameznim točkam predloga priporočila je ZPS podala naslednje ugotovitve oziroma pripombe. Kar se tiče prve točke, je ugotovila, da je vsebina, njena, povezana s predhodnim delovanjem poslanca Evropskega parlamenta doktorja Milana Zvera. Ta kronologija tega dogajanja je bila zdaj že predstavljena, zato tega ne bom ponavljala. ZPS pa v zvezi s točko, kakršna je predlagana, opozarja, da iz njenega besedila ni mogoče z zanesljivostjo ugotoviti, kakšno ravnanje se z njo Vladi priporoča. Šlo bi namreč lahko tudi povsem za zahtevo povsem politične narave, če pa gre za zahtevo oziroma za sprožitev pravnega postopka, pa iz predlaganega besedila ni mogoče razbrati pravne podlage za vložitev zahteve na Evropsko komisijo. ZPS pa v zvezi s tem še pojasnjuje, da je v zvezi s postopkom, ki je bil opisan v zahtevi predlagatelja, da ima v zvezi s tem postopkom poslanec Evropskega parlamenta doktor Milan Zver možnost sprožiti postopek pred Splošnim sodiščem ali vložiti pritožbo k evropski varuhinji človekovih pravic in zanj ugodno odločitev doseči z uporabo ustreznih pravnih sredstev.

Na nejasnost narave priporočenega ravnanja je ZPS opozorila tudi v zvezi s predlagano 2. točko. Ta se nanaša na naslovitev uradne pritožbe zaradi vmešavanja komisarke v notranje zadeve Republike Slovenije, besedilo te točke po presoji ZPS ne konkretizira narave pritožbe, na katero naj bi napotovala, in tudi ne definira pravne podlage zanjo, pa tudi ne okoliščin, ki naj bi pomenile vmešavanje v notranje zadeve in ne relevantne dokumentacije, s katero bi bilo možno pritožbo utemeljevati. To ne izhaja niti iz podane obrazložitve.

Glede tretje točke je treba opozoriti, da je uporaba obeh pravnih sredstev, na katere napotuje ta točka, gre za, kot pravi predlog, tožbo za razveljavitev iz 263. člena pogodbe o delovanju Evropske unije in tožbo zaradi opustitve ukrepanja iz 265. člena. Se pravi, uporaba obeh pravnih sredstev je vezana na formalne in vsebinske pogoje ter procesne roke. Najprej pojasnjujemo, da prva od njiju ni razveljavitvena tožba, ampak je opredeljena kot tožba zaradi ničnosti in njeni učinki, če so utemeljeni, če je tožba utemeljena so v tem, da sodišče EU razglasi akt za ničnega.

Glede pod točke A je treba opozoriti, da lahko tožbo zaradi ničnosti vložijo različni subjekti, med njimi tudi države članice. Zoper zavezujoč akt, ki ni zakonit, vložitve te tožbe ni mogoče vezati na nezadovoljiv odziv Evropske komisije, kot je to predlagano v besedilu tretje točke, ampak je treba pravno določno ali vsaj določljivo opredeliti akt ali odločitev, ki se izpodbija. Pravno določno je treba opredeliti tudi kršitev, ki naj bi bila predmet spora. Predlagano besedilo te točke zahtevi, ki je bila opisana, po našem mnenju ne zadosti.

Glede pod točke B pa pojasnjujemo, da ta točka sicer upošteva razmerje podrejenosti med obema tožbama, vendar opozarjamo, da je besedilo pomensko odprto in nedoločno, kršitev pogodbe o delovanju Evropske unije pa ni konkretizirana. V zvezi s 3. točko smo opozorili tudi na rok za vložitev tožbe. Ta je namreč v pogodbi o delovanju Evropske unije povsem jasno določen in ga ni mogoče interpretirati drugače, na primer na način, kot je to predlagano v 3. točki.

V zvezi s 4. točko ZPS opozarja, da je Vladi naložena glavnina nalog v razmerju med Republiko Slovenijo in Evropsko unijo v zadevah, ki se na to nanašajo. Vlada je pri uresničevanju teh nalog samostojna, hkrati pa v skladu z Ustavo in v skladu z Zakonom o vladi tudi odgovorna Državnemu zboru za politiko države, ki jo vodi, za razmere na vseh področjih iz pristojnosti države, za izvajanje zakonov in drugih predpisov in nasploh za celotno delovanje državne uprave. Ker se besedilo 4. točke nanaša na skrb za suverenost, posebej pojasnjujemo, da ta, se pravi, suverenost izhaja iz temeljnih ustavnih načel in je vgrajena v samo bistvo državnosti. Na konceptu povezovanja suverenih nacionalnih držav temelji tudi Evropska unija, zato skrbi za suverenost seveda ni mogoče obravnavati ali enačiti zgolj kot enačiti z zgolj ukrepom za delo Vlade in zato ta vsebina točke po našem mnenju, namenu priporočila ne ustreza.

Kar se tiče 5. točke, ki vsebuje priporočilo Vladi, naj pozove predsednika Ustavnega sodišča k razmisleku o odstopu, pa ZPS ugotavlja najprej, da sicer iz predlaganega besedila ni razvidno, na katero od funkcij, se pravi sodnika ali predsednika Ustavnega sodišča, je to besedilo naravnano, vendar ne glede na to nedorečenost je treba pojasniti, da je vsak odstop lahko v vsakem primeru le izraz lastne volje in gre vedno za enostranski akt. Državni zbor za pozivanje funkcionarjev seveda ni pristojen, ta pristojnost pa tudi ni v okviru Vlade predvidena, ki sicer nima nikakršne vloge niti pri izvolitvi niti pri razrešitvi sodnikov Ustavnega sodišča in je zato s tega vidika ni mogoče pozivati k ravnanjem, usmerjenim k prenehanju mandata drugih funkcionarjev. Zato tudi ta ukrep po naši oceni ne ustreza namenu in naravi priporočila. Hvala.

Hvala lepa. Zdaj dajem besedo še evropskemu poslancu, doktorju Milanu Zveru in vas prosim za 5 minut, glede na prakso v delovnih telesih v Državnem zboru. Izvolite.

Razumem omejitve, bom kratek. Najprej hvala lepa za povabilo. Je prvič, da sodelujem pri delu nekega odbora kot evropski poslanec. Jaz seveda ne smem polemizirati z vami, ampak vendarle bi rad samo popravil državnega sekretarja z Ministrstva za kulturo, da takrat je bilo govora tudi o noveli Zakona o RTV, saj tako izhaja iz poročila komisarke o sestanku z ministrico Vrečko.

Dobro, to je res malo bolj nenavaden primer, nekaj takega še nismo imeli, kjer bi nek politik na evropski ravni poskušal dobiti neko dokumentacijo od komisarke in to na ta način, kot se je zgodil meni. Jaz moram reči najprej, da sem vesel, da je ta zgodba prišla vendarle tudi v Državni zbor, tudi na vaš odbor, pa verjetno tudi na plenarko, zato ker sama po sebi zgodba ni nepomembna, je zelo občutljiva tema in prav je, da se tudi nacionalna politika te teme loti. Ne gre samo za usodo ene komisarke, Vere Jourove, ki je za mnoge lahko prav prijetna gospa, in tako naprej, gre bolj za načelno držo, kajti Evropska komisija, ki si zadnja leta itak prisvaja nekatere stvari, ki ji ne gredo, poskuša biti vedno bolj kot neka neodvisna vlada. Marsikaj počne podobno in vse na področju kulture, kamor spadajo tudi mediji in tako naprej, si tega ne bi smela dovoliti in Vera Jurova si to dovolila je. Torej, še enkrat. Tukaj gre za sistemske stvari, ne gre samo za osebne. Ona, Jaz bom itak zadevo dal na sodišče, kot je bilo že predlagano, to možnost imam in en tak osnutek je že pripravljen za sodišče, Evropsko splošno sodišče, Splošno sodišče Evropske unije, vendar bi vseeno poskušal, da razumete, ni se treba okrog tega zdaj pozicionirati, pa kregati in tako dalje, da gre za eno osnovnih načel, na katerih temelji Evropska unija, in to je načelo subsidiarnosti. In zdaj, če niti komisarka za preglednost in vrednote tega ne upošteva - iz tega gradiva lahko vidite kako malo poceni politično je pristopila k celotni stvari, celotnemu obisku v Sloveniji -, da pa je obiskala celo Ustavno sodišče in posegla v zakonodajni postopek na način, kot je to storila je pa vseeno, alarmantno. Torej, gre za sistemsko stvar. Ne rabimo je personalizirati z gospo komisarko. Tukaj pač jaz mislim, da zlasti tisti poslanci politiki, ki prihajamo še posebej iz malih držav, ne moremo biti veliko bolj tenkočutni pri teh stvareh in opozarjati nanje, opozarjati nanje. Zdaj Evropska unija je resnično na nekem precepu, zato ker se kažeta dve močni tendence: ena je po prevladovanju unitarne metode odločanja, odpravlja se veto, kot veste. Imeli smo razpravo o prihodnosti Evropske unije, pa pa še eno drugo, bolj zaprto razpravo in vse kaže na to, da bi veliki želeli bolj učinkovito Evropsko unijo in s tem tudi spreminjati način odločanja zlasti pri svetu in tega pač ne bi smeli dopustiti in bi se morali braniti na vse možne načine, da ostane veto, pa čim več kvalificiranih večin za čim bolj kakovostne odločitve na evropski ravni. S tem dobi tudi kakšna manjša država nekoliko večji pomen, kot ga sicer ima po svoji moči in številu in jaz tudi pozivam, da se tukaj lahko najdemo skupni imenovalec - levi in desni in takšni ali drugačni - in rečemo Evropski uniji izstop ali ji pokažemo kje je tisti limit, rdeča preproga preko katere ne sme iti in jaz sem poskušal ravno to storiti. Hvala.

Hvala lepa. Zdaj prehajamo na razpravo. Besedo dajem članicam in članom odbora in prva je prijavljena magistrica Tamara Kozlovič.

Hvala lepo. Petkovo popoldne predstavnikom Ministrstva evropskemu poslancu, ki me veseli, da se je tik pred koncem mandata vsaj enkrat oglasil pri delu tega parlamenta in na delu matičnega delovnega telesa.

Zdaj, o današnji seji, kaj lahko rečem? Bom uporabila besede, ki jih je uporabil evropski poslanec: "Poceni politični pristop." O tem danes bomo žal govorili, ker mislim, da je že skoraj vse o namenu današnje seje. Povedala je že predstavnica Zakonodajno-pravne službe, zato me zanima, glede na to, da smo že cel teden poslušali o različnih mnenj Zakonodajno-pravne službe, ki so napisale pač določene poglede s posameznimi akti, ki smo jih ta teden obravnavali in očitke, kako ne upoštevamo mnenja ZPS? Še najboljše, da kar zaključimo sejo in upoštevamo mnenje ZPS in gremo delati kaj bolj pametnega. Ali bomo spet uporabljali neka dvojna merila, kot jih naša opozicija večkrat uporablja? Eno izmed teh je bilo ravno včeraj na Komisiji za Poslovnik. Kolega Tanko nam vrže vnaprej koliko izrednih sej, nujnih sej smo imeli v tem Državnem zboru. Zdaj, če opozicija skliče nujno ali pa izredno sejo je v redu, opozarja na pravilnosti, če jo skličemo mi v Svobodi pa smo, ne vem, neorganizirani pa ne vem, kakšen očitek očitek je bil še izrečen včeraj na seji.

Rekla bi tudi, da glede na vložitev te nujne seje, za katero danes tukaj sedimo, prvi komentar, ki mi je padel na pamet je bilo, da imate izredno kasno paljenje, če se izrazim malo v slengu, pa po domače. Namreč, ta obisk je bil lani marca 2023, pač, neka odločitev je bila potem znana konec decembra, zdaj smo pa aprila 2024. Torej, praktično več kot eno leto po obisku, tako da vidi se, da prihajajo evropske volitve in da je treba na kampanji delati kar aktivno.

Meni je res neverjetno, da se pričakuje sedaj od Vlade ali pa Državnega zbora, da se izrekamo o besedah in obiskih visokih funkcionarjev, ki obiščejo Slovenijo. Jaz mislim, da so nekateri resnično že izgubili kompas, očitno sla po oblasti res nima meja. Jaz mislim, da bi mi v Sloveniji morali biti veseli, če nas obiščejo visoki funkcionarji bodisi Evropske unije ali pa tudi drugih držav ali pa raznih mednarodnih institucij. Jaz mislim, da je to dobro za našo državo in nenazadnje s tem se širi tudi ugled naše države. In zato malo grenko spremljam, da v to mahinacijo SDS se je pustil spraviti tudi evropski poslanec, ki smo ga ne nazadnje izvolili državljanke in državljane Republike Slovenije z željo, da bo delal na ugledu Slovenije. In na ta način, ko se napada celo podpredsednico Evropske komisije, ki dejansko opravlja svojo nalogo, torej ona je komisarka za vrednote v katere mora, in temeljne vrednote Evropske unije so temelji tudi pravne države in ni obiskala torej komisarka samo Ustavnega sodišča v Sloveniji, ampak še v nekaterih drugih državah. Tako da v bistvu je to njena naloga. In zakaj obsojanje tega, koga je obiskala, ko je bila v Sloveniji mi je res nenavadno, res. Evropske volitve se bližajo, 9. junij bo kmalu tu, jaz upam, da naše državljanke in državljani to spremljajo in da ne bodo pozabili na tiste, ki ne skrbijo za ugled naše države.

Tudi se mi zdi res nekoliko nedopustno to, kar je bilo že večkrat v tem mandatu prisotno, da se razvrednoti bodisi delo Ustavnega sodišča, raznih sodišč, skratka pravnih institucij sodne veje oblasti. In ne vem, tako kot je bilo, kot je že predlagatelj povedal, zdaj ne vem, kar vsak lahko vpliva že na vsakega ustavnega sodnika. Ne vem, meni se zdi to nedopustno, tak napad, tako razvrednotenje, manjšanje verodostojnosti. Veste, saj ni čudno, da ne cenijo naše državljanke in državljani politikov, če se obnašamo tako, kot se nekateri obnašajo.

Zdaj ne vem, se sprašujem, če bo zdaj SDS pozvala tudi ustavnega sodnika Jakliča k odstopu, če bomo uporabljali velike vatle, pri katerem je bilo ugotovljeno, da je dejansko kršil ali pa sum do ugotovitve še mora priti. Ne vem, jaz vsaj vem, da espeja nimam, ker sem funkcionar v tej državi.

Zdaj kot že rečeno, volitve so pred vrati, danes tukaj med nami imamo štiri kandidate, torej predlagatelja, kolega Breznika, kolega Grimsa, kolegico Vonta in Brežana. Jaz upam, si želim, da če boste izvoljeni, da boste skrbeli za ugled Slovenije in da ne boste izvajali takih manevrov, kot jih izvajajo nekateri trenutni evropski poslanci in da boste resnično skrbeli za dobrobit naše prekrasne države. Odzvala bi se še na to, kar je predlagatelj v predstavitvi navajal. Kako je rekel? "Še ustavni, priznani ustavni pravniki so se zgražali nad obiskom brez navedbe imena." To je tako kot jaz sedaj rečem rečem: "Ja, in nekateri ugledni ustavni pravniki so bili navdušeni, da je podpredsednica komisije obiskala Ustavno sodišče." Mislim, to neko neko na pamet, brez imen in priimkov in konkretnih dejstev je tako, je govorica, jaz pravim temu. Tako da jaz mislim, da je ta seja, ne vem, kar nekaj in jaz upam, da bomo kmalu konec in da bomo šli delati kaj bolj pametnega, ki bo pomagalo našim državljankam in državljanom.