Spoštovane kolegice in kolegi, poslanke in poslanci ter vsi ostali prisotni na današnji skupni seji Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Odbora za infrastrukturo! Začenjam torej 29. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Obveščam vas, da je danes službeno zadržana poslanka doktor Tatjana Greif. Kot nadomestni poslanci pa so danes z nami: Miha Lamut, ki nadomešča Uroša Brežana, Bojan Podkrajšek, ki nadomešča Jožefa Lenarta, Jelka Godec, ki nadomešča Jožefa Jelena in magister Nataša Avšič Bogovič, ki nadomešča Roberta Janeva.

Zdaj predajam besedo predsednici Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor magistri Nataši Avšič Bogovič, ki bo nadaljevala z vodenjem seje.

Hvala za besedo.

Spoštovane kolegice in kolegi! Začenjam 51. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Tudi sama pozdravljam vse prisotne, tudi zunanje prisotne. Obveščam vas, da na seji danes kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: poslanka Alenka Helbl, ki nadomešča poslanca Danijela Krivca, poslanec Tomaž Lisec, ki nadomešča poslanca Zvoneta Černača, poslanka Jelka Godec, ki nadomešča poslanca Jožefa Jelena, poslanec Dejan Süč, ki nadomešča poslanca magistra Miroslava Gregoriča, in poslanec Bojan Čebela, ki nadomešča poslanca Teodorja Uraniča.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odborov. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red skupne seje, in sicer: Problematika gradnje suhih zadrževalnikov v Sloveniji. Ker do pričetka seje odborov nisva prejeli predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil prejet s sklicem.

Prehajamo torej na obravnavo edine TOČKE DNEVNEGA REDA - PROBLEMATIKA GRADNJE SUHIH ZADRŽEVALNIKOV V SLOVENIJI. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je 10. 4. 2024 na Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor ter Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovila zahtevo za sklic nujne seje dveh odborov z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k tej točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine SDS za sklic nujne seje odborov s predlogi štirih sklepov z dne 10. 4. 2024. Na sejo so vabljeni: predlagatelj, Poslanska skupina SDS, v imenu predlagatelja Jelka Godec, Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, magister Neža Podre, Direkcija Republike Slovenije za vode, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, magister Marko Diaci, župan občine Šentjur, doktor Simon Rusjan, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, doktor Matjaž Glavan, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, magister Rok Fazarinc, vodja Sveta za vode pri Ministrstvu za naravne vire in prostor, Branko Skutnik, direktor podjetja Hidrosvet, d.o.o., Boštjan Slemenšek, Klemen Šalej, Željko Oset, Žiga Jenšterle ter Rok Sedminek.

Prehajamo na obravnavo navedene zadeve. Želi besedo predstavnica predlagatelja, kolegica Jelka Godec, da poda dopolnilno obrazložitev? Izvolite besedo.

Najlepša hvala.

V teh dneh oziroma v dveh dneh je očitno izredno stanje v državi, saj v Državnem zboru zaseda več odborov. Tako tudi mogoče eno opravičilo s tega stališča, da nekateri poslanci manjkajo trenutno, pa se nam bodo kasneje pridružili. Zahteva za ta sklic je prišla pač z naše strani, in sicer na temo suhih zadrževalnikov v Sloveniji kot nekako primer suhih zadrževalnikov oziroma problematike, ki se tiče suhih zadrževalnikov, pa je naveden zadrževalnik Črnolica v občini Šentjur. Naj na začetku povem, da bo skozi vso razpravo jasno povedano, da seja ni namenjena temu, da bi se nasprotovalo popoplavni obnovi ali poplavnim ukrepom, predvsem pa ne s suhim zadrževalnikom, ampak da se opozori na določene zadeve, ki so se s strani države vsaj pojavile v zadnjem času kot, bom rekla, neke anomalije, za katere bi tudi prosila potem državo oziroma ministrstvo, da poda svoje razloge, zakaj do tega prihaja. Hkrati pa seveda tudi na pobudo, bom rekla, s strani kmetov, ki so pri teh suhih zadrževalnikih po Sloveniji, pa ne samo kmetje, tudi v določenih občinah drugi občani, ki s strahom gledajo na te zadeve, kajti gre za njihova zemljišča, in seveda zaradi tudi mogoče strokovne nejasnosti ali pa nejasnosti pri samem umeščanju v prostor in pa pri samih projektnih dokumentacijah, pa neobveščenosti je mogoče ta strah celo neupravičen, pa se bodo mogoče danes tudi zadeve določene razjasnile. Jaz vsaj upam, da bomo s te seje odšli z občutkom, torej, da Ministrstvo za kmetijstvo in Ministrstvo za naravne vire in prostor razume problematiko in da jo želi tudi reševati na takšen razumen način. Hkrati pomagati občinam pri izpeljavi teh suhih zadrževalnikov in pa seveda tudi vsem občanom, ali so to kmetje ali drugi državljani, ki nimajo kmetijskih zemljišč, da bodo obveščeni, da bodo, bom rekla, slišani, upoštevani v tisti največji možni meri, ki jo seveda tudi stroka dovoljuje.

Sicer ste dobili gradivo, ampak bi izpostavila nekatere zadeve iz samega gradiva. Problematika suhih zadrževalnikov, tako kot sem povedala že prej, je ponavadi povezana z umestitvijo v prostor in so vedno nameščeni ponavadi izven območja, ki ga zavarujemo pred poplavami. Včasih so tudi na območju sosednjih občin. Zaradi tega so pogosta nasprotovanja gradnji suhih zadrževalnikov s strani prizadetih prebivalcev z vidika rabe prostora in prostorske umestitve, tako kot sem na začetku dejala. Direkcija za vode je v času ministrovanja Vizjaka sklenila sporazume s 30 občinami, ne bi naštevala vseh, kar je seveda pohvalno, in le tri občine, to so Izola, Šentjur in Železniki, so podpisale sporazum za izgradnjo suhih zadrževalnikov, in gre vsa pohvala seveda lokalnim skupnostim, ki so se potrudile po svojih močeh. Pa tudi seveda direkciji, da do takšnih podpisov pride, da se te zadeve v bistvu tudi v luči, bom rekla, poplav in tako naprej počasi rešujejo.

V začetku leta 2024 je prišlo do, bom rekla, nasprotovanja ali pa tudi bolj glasnih vprašanj glede suhih zadrževalnikov. Ob Savinji predvsem zaradi ogroženosti Spodnje Savinjske doline, hkrati pa se je nekako tudi v naši občini pojavila iniciativa, ki je zaradi suhega zadrževalnika v Črnolici, to je en del Šentjurja, pač začela postavljati vprašanja, postala glasna, ker se bi naj ta suhi zadrževalnik gradil na prvovrstnih kmetijskih zemljiščih. Zdaj, če se osredotočim samo na ta primer, ki, pravim še enkrat, je pohvale vreden, je suhi zadrževalnik, ki je bil umeščen oziroma so se ti postopki začeli že leta 2004, torej 20 let nazaj, in je občina Šentjur torej nekje leta 2006 začela izvajati postopke priprave prostorskega reda občine Šentjur na podlagi Zakona o urejanju prostora. V ciljih prostorskega razvoja je med drugim opredelila tudi načrtovanje prostorske umestitve zadrževalnika, ki naj bi varoval mesto Šentjur pred visokimi vodami Voglajne. Zaradi uveljavitve takratnega Zakona o prostorskem načrtovanju in sprejetih novih podzakonskih aktov tam nekje konec leta 2007 pa se je občina odločila, da skladno z veljavno zakonodajo za omenjeni infrastrukturni projekt zagotovi ustrezne prostorske akte. In takratno Ministrstvo za okolje in prostor je na podlagi namere za pripravo prostorskega akta ugotovilo, da je obvezna celovita presoja vplivov na okolje. Samo območje variant suhega zadrževalnika visokih voda sta bili za južna naselja Šentjur za zadrževalnik predlagani dve varianti. Ena je ta, ki bi se zdaj naj gradila, suhi zadrževalnik Črnolica s prostornino 655 tisoč kubičnih metrov. Zdaj bi kar tu na začetku že postavila eno vprašanje, na katerega bi potem prosila tudi Ministrstvo za naravne vire in prostor odgovor. Namreč, v tej dokumentaciji iz tistega leta, kot sem navedla, torej govorimo o projektu za 655 tisoč kubičnih metrov, Ministrstvo za naravne vire pa mi je v mojem poslanskem vprašanju odgovorilo, da gre za 760 tisoč kvadratnih metrov. In mene zanima, zakaj zdaj takšna, bom rekla, razlika; lahko boste tudi tisti, ki so to projektirali, povedali. Pa vendar me zanima, ali je to zdaj zadnja številka, ker če v tem primeru prihaja do takšnih razlik, potem je lahko tudi na kateremkoli drugem suhem zadrževalniku prišlo do te razlike oziroma bo prišlo do te razlike. V celotni proceduri, pa da ne bom vseh let naštevala, je pač bil sprejet ta predlog suhega zadrževalnika Črnolica, ki je sedaj tudi v bistvu v postopkih za izgradnjo. Iz okoljskega poročila 2028 je razvidno, da so smernice Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri spremembi namenske rabe zemljišč predvidevale upoštevanje katastra dejanske rabe zemljišč, hidromelioracijska območja, veljavne namenske rabe, najboljša in ostala kmetijska zemljišča. Navaja pa se: "Na najboljših kmetijskih zemljiščih, je načrtovanje prostorskih ureditev dopustno le če ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo. Pri posegih na najboljša kmetijska zemljišča je hkrati potrebno upoštevati vse lastnosti kmetijskih zemljišč. Vsakemu posegu na kmetijska zemljišča je potrebno določiti površino, s katero posega na tovrstna zemljišča, in jo ustrezno grafično prikazati. Izgube kmetijskih površin, zaradi predvidenih novih posegov je potrebno nadomestiti na drugih območjih znotraj občine. Pri tem je pomembno ohranjanje proizvodnih kapacitet kmetijskih zemljišč." Zdaj rekla sem prej, da leta 2008 je ministrstvo z odločbo dejalo, da je potrebno izvesti torej celovito presojo vplivov na okolje. Ministrstvo za naravne vire in prostor pa mi v mojem poslanskem vprašanju odgovarja, da to ni potrebno. Torej, jaz bi tudi prosila tukaj Ministrstvo za naravne vire in prostor z razlago zakaj enkrat tako, torej 2008, da je potreben vpliv na okolje, potem kasneje, mislim, da 2023 leta kasneje pa, da tega vpliva mislim, te presoje ni potrebno narediti torej kaj se je v tem vmesnem času spremenilo oziroma zakaj ne? Je to pač čisto, bom rekla, vprašanje za to, da se tudi odgovori strokovno vsem tistim, ki danes pač bo ali pa v prihodnje bodo prizadeti, zaradi te izgradnje, da se jim pač, mislim, se te zadeve tudi razložijo. Zdaj, potem 2011 je bil sprejet Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prostorsko ureditev skupnega pomena navezovalne ceste Dramlje Šentjur in vzdrževalnika visokih voda Voglajne torej v občini Šentjur, seveda, s katerim je bil prostorsko umeščen suhi zadrževalnik visokih voda, suhi zadrževalnik Črnolica. Od leta 2013 do danes je občina izvedla več faz drugih zastavljalnih protipoplavnih ukrepov in sicer od faze A., B.1, B.3, C.1A., v glavnem več faz. Kar je spet pohvalno, kajti občina Šentjur je v preteklosti doživela velike poplave, veliko škode in vsi ti ukrepi seveda prinesejo k temu, da se v naši občini te zadeve zdaj dogajajo skorajda nič ali pa v veliko manjših obsegih, kot nekoč. Zdaj po informacijah oziroma prejeti dokumentaciji, je v mesecu marcu 2022 občina z Direkcijo Republike Slovenije za vode podpisala sporazum, ki naj bi predstavljal osnovo za začetek projektiranja suhega zadrževalnika Črnolica na vodotoku Voglajna. Sporazum predvideva financiranje projekta iz sredstev, mehanizem za okrevanje in odpornost - tukaj na tem mestu še enkrat je mislim dobro tudi s strani države, da je omogočila ta črpanje teh evropskih sredstev - izvedeno je bilo javno naročilo za izvajalca del in po pogodbah, ki so, bi ta izvajalec del naj bil Hidrosvet, če se ne motim, mislim, da je predstavnik Hidrosveta tudi tukaj in takrat se naj bi začeli tudi postopki za odkup zemljišč, ki so v lasti fizičnih oseb. Tudi nekje v tistem času je prišlo, torej nekje oktobra 2023, da so dobili pač ti lastniki pogodbe. Za odkupe oziroma vse tisto, kar je potrebno za to, da se ta suhi zadrževalnik v bistvu projektna dokumentacija in vsa izpelje. Zdaj tisti, ki so na teh zemljiščih lastniki so v bistvu tudi niso vsi pravno podkovani, večina njih ne in odgovora na vprašanje za kakšen projekt gre in kaj sploh podpisujejo nekako, vsaj po njihovih besedah ali po mojih informacijah niso dobili, obrnili so se tudi na pravne strokovnjake, tudi na odvetnike, ki pa po, bom rekla, po njihovih besedah, da naj bi šlo za katastrofalne pogodbe, kajti predvsem z vidika posledic za lastnike prvovrstnih kmetijskih zemljišč, za njihovo dejavnost ter s tem seveda tudi za eksistenčni obstoj kot njih, kot lastnikov in seveda tudi njihovih družin. Zdaj, da bi prišli do odgovora na ključna vprašanja, so za to prosili tudi lokalno samoupravo, torej občino. Izvedenih je bilo več sestankov - v gradivu so tudi navedeni datumi -, na katerih so bili, pravim po naših informacijah predstavniki občine Šentjur, Direkcije Republike Slovenije za vode, Kmetijsko gozdarska zbornica, ministrstva in nenazadnje tudi minister za naravne vire in prostor, gospod Jože Novak. Še enkrat. Po mojih informacijah bi naj na vseh sestankih lastniki zemljišč opozorili na po njihovem mnenju spornost projekta, saj naj bi izgradnja suhega zadrževalnika pomenila propad vsaj desetih kmetij, izgubo delovnih mest, ker so nekatere kmetije profesionalne in perspektivne ter zagotavlja veliko delovnih mest, predvsem pa zagotavlja veliko količino kakovostne hrane za prebivalce Slovenije, nekateri to pridelano hrano, bom rekla, prodajajo po celotni Sloveniji. Zdaj po nekaterih besedah pravim, to boste pa vi povedali potem, ki ste strokovnjaki na tem področju, naj bi izvedba projekta pomenila tudi poslabšanje poplavne varnosti v naseljih, ki so tam zraven, ker naj bi izgradnja suhega zadrževalnika pomenila močno degradacijo okolja. Zdaj, velika razočaranost lastnikov zemljišč se je odrazila tudi v opozorilnih protestih kmetov pred stavbo Direkcije Republike Slovenije za vode v Celju in tudi o ustanovitvi civilne iniciative skupnosti lastnikov zemljišč, ki jih združuje nekje 46 lastnikov zemljišč. Podali so tudi nekatere pomisleke in pa tudi zahteve, ki mislim da, boste tudi to povedali, potem so bili tudi ti pomisleki nekako podlaga za pogovore s kmetijskim ministrstvom, tudi z Ministrstvom za naravne vire in prostor, pa tudi neke vrste protestne oziroma lahko rečemo tudi stavkovne zahteve. Torej lastniki zemljišč želijo transparenten pristop k urejanju vseh razmerij v zvezi z izgradnjo suhega zadrževalnika. To se je pokazalo tudi z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, da bi dostopali do projektne dokumentacije za suhi zadrževalnik, ki so jo na Direkcijo Republike Slovenije za vode naslovili preko Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Žal so v mesecu marcu dobili odgovor, da se njihova prošnja zavrne z razlogom, da je del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo suhega zadrževalnika Črnolica še v recenziji in bodo glede na komentarje oziroma pripombe recenzentov možne še spremembe. Zdaj vprašanje na tem mestu je, za kakšno recenzijo gre? Ali je že končana? Kdo jo je izvedel recenzijo? Zakaj je recenzija potrebna ne vem ali je to zakonsko potrebno ali je pač iz kakšnih drugih razlogov? Ali je končana, da če še ni, kdaj bo končana? In pa še kot zanimivost to, da sem potem tudi kot poslanka vložila prošnjo za dostop do informacij preko Zakona o dostopu do informacij javnega značaja za pridobitev te projektne dokumentacije. Zanimivo, jaz sem dobila odgovor, da lahko pogledam to dokumentacijo, in sicer na samem sedežu direkcije. Zdaj jaz upam, da bom našla - jaz se opravičujem, ker je on toliko listov, da že več človek ne ve kje bi jemal -, ampak kaj je pa zanimivo noter, ne po tem odgovoru, ki sem ga dobila z ministrstva na to zahtevo je napisano, da je ta recenzija - aha, tule imam -, da se mi delno ugodi, in sicer za suhi zadrževalnik visokih voda Črnolica, protipoplavni ukrepi Šentjur, faza D - številka projekta navedena - ta projekt pa naj bi delal Hidrotehnik d.o.o. Zdaj pa, po pogodbah, ki jih imam s strani občine, ki so javno objavljene na javnih naročilih, naj bi pogodbe oziroma projektno dokumentacijo in pa tudi glede na odgovor ministrstva projektno dokumentacijo delal Hidrosvet d.o.o. Zdaj pa mene zanima, ker kakšna povezava je med Hidrosvetom in Hidrotehniko? Tako da, jaz bi prosila, Ministrstvo za naravne vire in prostor in Direkcijo Republike Slovenije za vode, da na to vprašanje odgovori. Kajti od tega odgovora je tudi odvisno moje, bom rekla, nadaljnje postopanje kot poslanke Državnega zbora. Pravim, ker pogodbe, ki jih imam jaz, ki so javno dostopne, še enkrat, preko portala za javna naročila, piše, da pogodbo oziroma tudi podpisana pogodba z Občino Šentjur za izdelavo projektne dokumentacije in podpisal jo je Hidrosvet. Tako da to je ena zadeva, ob tisti, ki sem jo že prej, torej vprašanje. V času se je, kot sem prej rekla, tudi ustanovila ta kmečka iniciativa, ki zahteva ali pa, če želite, tudi prosi, da se v tem primeru suhih zadrževalnikov - zdaj govorim samo v bistvu za občino Šentjur, ampak to lahko velja seveda za vse nadaljnje suhe zadrževalnike ali pa tiste, ki so že -, da torej zahtevajo v bistvu takojšnjo ustavitev projektov, in sicer projektov v smislu razlastitve kmetijskih zemljišč. Namreč, župan Občine Šentjur je na vse tiste lastnike, ki so tam lastniki na tem področju, kjer naj bi bil suhi zadrževalnik, naslovil na njih dopis, s katerim jih opozarja na to, da v primeru, da pač zemljišča ne bodo odkupljena, da je možnost tudi razlastitve, kar drži. Župan je tisto nalogo tisto opravil, torej, da je obvestil krajane, da lahko pride do razlastitve. Zdaj pa glejte, do razlastitve, zdaj po novem zakonu, ki ste ga sprejeli, ki ga je sprejela ta koalicija, po Zakonu o spremembah oziroma Zakonu o obnovi razvoja in zagotavljanju finančnih sredstev lahko pride do takojšnje razlastitve s sklepom Vlade. Zdaj imam jaz tudi informacije, da nekateri župani so celo klicali na koalicijo oziroma stranko Svoboda, da naj ob sprejemu tega zakona celo napiše, da naj pride do takojšnje razlastitve tam, kjer se naj bi gradili suhi zadrževalniki. To naj bi bilo, zdaj, če to drži, ne vem, jaz upam, da nimamo takšnega župana ali pa županov, ki bi to v bistvu zahtevali ali pa prosili. Tako še enkrat, zdajšnja koalicija je torej sprejela, da iz razloga, da gre za javni interes na področju protipoplavnih ukrepov, lahko pride do takojšnje razlastitve. Seveda je takšna dikcija, bom rekla, vzbudila strah pri lastnikih, ne samo tu na tem suhem zadrževalniku oziroma na bodočem suhem zadrževalniku, ampak tudi na vseh ostalih področjih, kjer se naj bi te protipoplavne zadeve gradile, od suhih zadrževalnikov ali karkoli drugega. Tako smo tudi mi v naši poslanski skupini vložili spremembo tega zakona, da se te razlastitve, takojšnje razlastitve izbrišejo iz zakona in da se upošteva zakon, ki že tako ali tako predvideva razlastitve, če nekdo ne proda zemljišča.

Torej, jaz bi tukaj prosila tudi Ministrstvo za naravne vire in prostor, da razloži oziroma da potrdi izjavo, da do razlastitev kmetov ne bo prišlo. Naj potrdi izjavo ministra za naravne vire in prostor, da do razlastitev kmetov ne bo prišlo, ne tu, ne na drugih suhih zadrževalnikih, pač pod neko prisilo. In jaz tudi pričakujem od ministrice za kmetijstvo, da bo vendarle, kljub odgovorom na moja poslanska vprašanja, ki so zelo suhoparna, in prvi odgovori na poslanska vprašanja, da ne poznajo tega primera, da ne poznajo teh problemov. Po mojem dodatnem vprašanju pa potem vendarle odgovor, da vedo, za kaj gre in da se bodo trudili za to, da do tega ne pride, da bo prišlo do pogovorov. In ministrica je tudi zdaj v zadnjih teh pogajanjih, ki so bila, mislim, da 19. aprila, no, 19. marca - hvala -, tudi nekako dala vedeti, da bo pač na strani kmetov oziroma kmetijskih zemljišč, ohranitve prvovrstnih kmetijskih zemljišč. Tudi zato s tega stališča, da bi bilo potrebno slediti pri vseh teh zadevah, pa ne samo pri suhih zadrževalnikih, tudi pri vseh ostalih gradnjah, torej širjenju stanovanjskih področij, gradnje in tako naprej, upoštevati prvovrstna kmetijska zemljišča in upoštevati tudi skupno kmetijsko politiko za obdobje 2022-2027, ki jo je ta Vlada tudi sprejela. Tako še enkrat, zmanjševanje obsega prvovrstnih kmetijskih zemljišč ne sledi specifičnim ciljem Skupne kmetijske politike 2022-2027, ker v skupnih ciljih kmetijske politike piše, da je potrebna podpora za vzdržne dohodke in odpornost kmetij po vsem ozemlju Evropske unije za večjo prehransko varnost, izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi, privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij na podeželskih območjih, spodbujanje zaposlovanja, rasti socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno z bio gospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom. Ampak, če bomo kmetom, ki kmetujejo na prvovrstnih kmetijskih zemljiščih, ker je ta njihova dejavnost primarni vir preživetja družine in pa tudi njihovih zanamcev. Če bomo to onemogočili z razlastitvami, potem ne bomo dosegli tistega, kar piše v skupni kmetijski politiki, in ne bomo samooskrbni, ko Slovenija toliko poudarja to samooskrbnost.

Tako še enkrat, namen te seje je, da se da odgovor lastnikom kmetij, ki kmetujejo na prvovrstnih kmetijskih zemljiščih, ali jih boste razlastili po hitrem postopku, brez da bi prej res vse sile napeli in jim dali nadomestna zemljišča, če je to možno. Kajti na sestankih, pa tudi zadnjič, ko smo imeli na občinskem svetu, je župan povedal, da je bil tudi predlog, da se ta kmetijska zemljišča zamenjajo s kmetijskimi zemljišči, ki so v lasti sklada. In to je bil predlog. In zdaj mene tudi danes zanima, ali bo ta predlog uresničen. Mislim, samo medklic, Sklad kmetijskih zemljišč je najbolj zbirokratizirana ustanova v Republiki Sloveniji. In moje stališče je, da bi bilo treba ta sklad dobesedno ukiniti, ukiniti, pa dati zemljišča kmetom, naj to obdelujejo, naj pridelujejo slovensko hrano, ne da jemo poljsko meso. In prisluhniti tukaj tudi občinam, lokalni skupnosti, ki najbolj pozna te primere. Mislim, da je zadnji župan rekel, da imamo, koliko, tisoč 800 ali ne vem koliko hektarov teh zemljišč v občini Šentjur. Ministrica, saj mi boste potem odgovorili, saj pravim, jaz ne vem točnih podatkov, ampak veliko teh kmetijskih zemljišč je. In vam bom povedala, za eno kmetijsko zemljišče iz sklada 20 kvadratnih metrov rečejo na skladu, da rabijo eno leto, da ga prodajo. Za 20 kvadratnih metrov neuporabnega zemljišča! Potem me pa zanima, kako, koliko let bo pa potekala ta menjava teh hektarov zemljišč za kmete, ki jim je to preživetje, ta dejavnost njihova, ker jim je bilo rečeno oziroma brala sem tudi v medijih, da - pa pravim, tako kot je rekel zadnjič župan na občinskem svetu, da naj gre za zamenjavo -, koliko let jim boste to menjavali? In ta sklad, še enkrat, če je res volja in če je resnično to, kar vse imamo, izjave ministra, enega in drugega, potem do teh razlastitev v tem primeru in v drugih primerih ne bo prišlo, ampak bo prišlo do pametnih rešitev s pomočjo vseh, tako na eni strani lastnikov, občinske, lokalne skupnosti in vseh, ki so na državni ravni, torej obeh ministrstev. Potem s strani Ministrstva za kmetijstvo sem dobila odgovor, da tam, kjer bodo kmetovali v suhem zadrževalniku, znotraj, bodo pa potem dobili odškodnino, če bo prišlo do poplavljenosti. Okej, po zakonu jim res pripada odškodnina, vendar vas pa sprašujem, ali imate narejeno metodologijo, po kateri boste obračunavali škodo. Namreč, nekateri še iz leta 2014, 2015 za škodo na določenih zemljiščih, ki so bila poplavna, torej razlivna, niso dobili odškodnine. Sicer je bila ocenjena, vendar lastniki oziroma obdelovalci zemljišč na območju zadrževalnika Bolehnečici so kljub velikim škodam leta 2014 in 2015 ostali brez izplačanih nadomestil zaradi škod, saj jim ministrstvo ne more izplačati, ker ni pripravljenih metodoloških izhodišč za oceno nadomestil. Torej, obljubljati nekaj, česar potem ne moreš narediti, pa v zakonu je napisano in v zakonu tudi piše, da mora ministrstvo metodologijo pripraviti. Potem ne moreš izplačati, ne moreš dati prazne obljube pa reči, da boš nekomu nekaj plačal, odškodnino, ki ne bo tista letna, bo verjetno dvoletna, vprašanje, kako bo. Jaz se na kmetijstvo toliko ne spoznam, ampak verjetno ni samo za tista dva meseca, ko voda notri stoji, ali pa za tistih 14 dni.

Mislim, da sem v tem delu izpostavila tiste ključne probleme, se bo pa še skozi razpravo vabljenih verjetno še kaj odprlo. Mi smo predlagali za to sejo štiri sklepe, in sicer bom zdaj te sklepe prebrala, pa potem končala s tem uvodnim delom. In sicer: Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pozivata Ministrstvo za naravne vire in prostor ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da nemudoma pristopita k pogovorom s predstavniki lastnikov zemljišč na območju predvidenih suhih zadrževalnikov z namenom zagotovitve nadomestnih zemljišč za izgubljena zemljišča, namenjena za izgradnjo suhih zadrževalnikov. Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor ter Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pozivata Ministrstvo za naravne vire in prostor, da lastnike kmetijskih zemljišč na območju predvidenega suhega zadrževalnika Črnolica Šentjur nemudoma seznani s projektno dokumentacijo izgradnje suhega zadrževalnika Črnolica Šentjur. Tretji sklep pa bomo spremenili oziroma jaz se iskreno opravičujem, no, tudi drugi sklep, ki sem ga pravkar prebrala, bomo amandmirali, in sicer, da ne samo za ta suhi zadrževalnik, ampak za vse suhe zadrževalnike, da se jih seznani s projektno dokumentacijo, in boste dobili te amandmaje na mizo. Tretji sklep, ki pa govori o reviziji, pa spreminjamo, in sicer: Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor ter Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pozivata Ministrstvo za naravne vire in prostor, da pri pripravi prostorskih aktov, projektne dokumentacije in gradnja suhih zadrževalnikov upošteva zaščito prvovrstnih kmetijskih zemljišč in zasebno lastnino. Imeli smo revizijo, ampak vemo, kaj to pomeni. To smo se tudi pogovarjali danes in pač v tej smeri gre: Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor ter Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pozivata Ministrstvo za naravne vire in prostor ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da se v primeru izgradnje suhega zadrževalnika Črnolica Šentjur in drugih predvidenih suhih zadrževalnikov v skladu z zakonodajo že pred začetkom gradnje suhih zadrževalnikov opredeli sistem izplačila odškodnin med investitorjem in lastniki, najemniki, zakupniki zemljišč. Torej jaz mislim, da sklepi gredo v smeri, da do teh nesporazumov, do teh, bom rekla, takšnih zadev, ki so v tem primeru zdaj izgleda kot nek vzorčni primer, v nadaljevanju vendarle ne bi prišlo. Torej jasno je, dejstvo je, da suhi zadrževalniki se bodo gradili, da protipoplavna zaščita se bo delala, Slovenija je pač s strani vode toliko ogrožena. Včasih je vprašanje, če še ne bomo gradili, kdo bo odgovarjal. Glejte, do zdaj ni nihče odgovarjal, še sam bog ne, ko spusti dol vodo ne. Tako da, saj pravim še enkrat, to se bo gradilo, ampak ne z grožnjo za razlastitve in ne z grožnjo ali pa ne z, bom rekla, omejevanjem prvovrstnih kmetijskih zemljišč tam kjer pač to ni potrebno. Če pa že do tega mora priti, po vseh strokovnih uzancah, potem se je pa potrebno z lastniki pogovarjati, potrebno je kmetijska zemljišča s skladom se tudi dogovarjati, odškodnine in tako naprej, in povedati, kaj in kako naprej bodo stvari šle. Te amandmaje pa, če še ni, bomo pa dali potem, ker ne vem, če je treba pisno ali... Boste, predsednica, povedala. Hvala.

Jaz mislim, da je časa dovolj, da bi jih dali pisno, in so potem pač to spremembe vaših sklepov in jih bomo tudi kot take dali na glasovanje, ne kot amandmaje. Dobro, nadaljujemo. Zdaj besedo dajem Ministrstvu za naravne vire in prostor, gospodu Jožetu Novaku. In ob tej priliki se obema ministroma zahvaljujem, da sta pokazala pripravljenost in pomembnost zadeve za Vlado in se udeležila te današnje seje. Evo, izvolite minister besedo.

Hvala lepa za besedo. Hvala lepa tudi obema predsednicama za sklic te seje in seveda predlagateljici, ker mislim, da so poplave kot eden izmed ali pa vsaj ekstremne poplave, kot eden izmed zelo eklatantnih pokazateljev podnebnih sprememb, resničen ključni problem države po mojem mnenju relativno večina drugih stvari operativne ravni.

Mi danes nismo več v obdobju, ko mislimo, da bo prihajalo do podnebnih sprememb ali pa podnebne spremembe so tu. Ta klofuta, ki smo jo dobili s tem delom nas je opozorila, da zamujamo z ukrepi priprave na podnebne spremembe desetletja, ko smo bili opozorjeni za to. Tako da mislim, da je pred nami eno resno obdobje cele družbe, da se pripravljamo in pripravljamo ukrepe za reševanje zadev ali pa prilagajanja našega življenja, našega prostora in marsičesa drugega na te podnebne spremembe, ki bodo prihajale očitno, kot kaže, bolj kot vsakodnevnica in ne samo na 100 ali 500 let ali kaj podobnega. Pred nami je, ali pa najmanj dejstvo to, da moramo narediti na podlagi tega resne ukrepe, da pripravimo vode, odporne na podnebne spremembe, ki v tehničnem, vsebinskem in še kakšnem drugem pomenijo velik strokovni, če hočete, tudi življenjski pa tudi, bom rekel, finančni in tehnični, bom rekel, značaj, ki bo v veliki meri tudi spremenil našo podobo prostora. Mislim, da so pred istim izzivom tudi naselja. Naša naselja niso pripravljena na odpornost na podnebne spremembe in da je ta cena prilagajanja verjetno še bistveno večja. In tretje, mislim da tudi kmetijstvo v širšem pomenu besede ni pripravljeno na podnebne spremembe in da tudi tukaj terja en velik zalogaj tako strokovni in vse ostalo, da se tudi to področje prilagodi in da bo terjal velike družbene spremembe, ki bodo pomenile bom rekel za marsikoga bom rekel neko preusmerjanje sredstev naših aktivnosti, vrednotenja prostora in še česa drugega. Pomembno je, da ste to točko odprli tudi zato, ker je ena izmed ključnih problemov vse skupaj naša družbena komunikacija v tem in zaradi slabe komunikacije, ki jo imamo med sabo vsi, prihaja do veliko dezinformacij, včasih problemov in je prav, da ste jih odprli za to, da se te zgodbe ali pa tudi te zadeve, bom rekel, bolje naredijo. Seveda, mogoče je bilo zdaj več vedenja in aktivnosti narejeno z lokalnimi skupnostmi, posameznimi združenji takimi ali drugačnimi in drugimi in smo marsikaj od tega, kar ste tukaj najavili, bom rekel, vsaj bom rekel kot načelo obravnavali in jih dogovorili pa bomo prišli tekom mojega pojasnila kaj smo uspeli narediti in kje vidim probleme in kako jih reševati tudi naprej na tem področju. Najprej bom pa začel z anomalijami. Anomalij je bilo veliko, anomalije odpravljamo, anomalij želimo, da jih ne bo. Prva anomalija v državi na področju voda je, sega v leto 1990, ko je bil drastično na nulo spravljen velik 2 % GDP, če ne so večji, da se je že malo pozabil, številka je bil zelo velik in se je pobralo vodam in dalo za druge potrebe države. Razumem, državotvornosti. Vse ostale zadeve, od leta 1990 ni sredstev. Saj je vseeno kdo kriv, takratne ekipe, sedanja ekipa pa dejstvo je to. Druga anomalija. Vzdrževanje vodotokov se je spravilo na minimum, denar pa dati za hidroelektrarne. Posledica so katastrofalne, milijarde škode namesto milijonov škode. Anomalija 30-ih let. Anomalija je tudi to, da je država in DRSV dala denar občinam in občinam naložila to narediti, čeprav verjamem, da je vsak minister ima veliko težavo kaj narediti z nesposobnim MNVP, zdaj kakorkoli, predhodnikom, da se je sploh kaj naredilo, so občine potegnile bistveno več stvari kot bi jih morale. Občine niso v stanju narediti tako kot se spodobi, niso sposobne, niso usposobljene. Očitno je bilo to izhod v sili. To anomalijo moramo zdaj plačevati ceno tudi z opozorili. Anomalija je tudi to, da se ni dalo profesionalno delati, ampak se je delalo po tej politični plati. Dajmo občine rešiti kot zadnje izhodišče države. To je sramotno. Anomalija je to, da nimamo projektantov, zato ker se ni delalo. Anomalija je to, da nimamo strokovnjakov za izvedbo. Anomalija je celotno področje. Anomalija je celo degradacija in uničenje ministrstvo tokom 10, 20 let. Ministrstvo za naravne vire je v katastrofalnem stanju, je potrebno večje in boljše sanacije kot katerokoli stvar na terenu. Postali smo birokratska država, kjer se pogovarjamo o papirjih kdo komu prelaga, da bi kaj naredili. Anomalij kolikor hočete. Zdaj iz tega je pa vsaj najhujša stvar. Seveda, jaz sem bil na večih sestankih na občinah. Mi smo prišli celo do zagat na nekaterih regijah zaradi takega načina dela. Recimo Prekmurje, da smo zaplezali v mrtvi kot, ker nimamo izhoda v enem delu. Prišli smo v nekaterih stvareh, ki so se z nadnormalnim aktivnosti tudi v tem primeru občine Šentjur naredilo več kot bi kdorkoli drug naredil. Prišli smo do zagat v Savinjski dolini in kje drugje, ki so posledica še ne vem koga, naj rečem še gozdarjenja recimo na Kočevskem, pardon, se opravičujem, na Koroškem, kjer je seveda se je sesulo praktično od nekvalitetnega gozdarjenja po poseku na milijone kubikov lesa, nepospravljene, bom rekel, gozdne ceste in poti, ki so postale vodotoki zaradi tega in je vso les in kamenje speljalo v dolino in zasulo naselja in povzročilo katastrofe velike razsežnosti. To je zdaj objektivno dejstvo.

Drugo, videl sem veliko zadrego, pa tudi nemoč, če hočete ali pa problem, to pa je pravilno, po mojem mnenju, vam delim to ugotovitev. Problematično stanje lastnikov nepremičnin, tako lastnikov hiš, ki so gradili v tem območju, bili seveda zdaj prizadeti z nenormalnim ali pa s sploh nepričakovanim ali pa sploh takim obsegom, da si noben ne more predstavljati, seveda okrog 300 do 400, 500 lastnikov hiš, se ne more več vrniti na svoje imetje. In drugo veliko seveda zadrego, kjer moramo pa razumeti tudi lastnike kmetijskih zemljišč, ki so zaradi takega slabega vzdrževanja vodotokov, slabega dela na tem postali talec takega odnosa države do tega, da se zdaj vode hitreje razlivajo, prihajajo na kmetijska zemljišča- tako smo videli - in iz teh območij kmetijskih zemljišč se voda več ne odteka, zato ker so bili sem pa tja neki nasipi narejeni, ki se je predrla voda in zdaj zaostaja in zadaj, so rešitve oziroma problemi večji, kot so bili kdajkoli pred tem. Saj je vsak razumel, voda tudi kdaj poplavi, pa se hitro odteče, ampak zdaj se ne odteče več in škoda na kmetijstvu je velika. In jaz sem več kot razumel situacijo pri lastnikih kmetijskih zemljišč in tudi prisluhnil, so me, marsikaj tudi opozorili na licu mesta in sem hvaležen za to izkušnjo, ki me postavlja, bom rekel, v dejstvo, da je enostranskost reševanja, predvsem pa gradbeno tehnično reševanje vodotokov pripeljalo do tega, da voda hitreje odteka in da povzroča, zaradi delnih rezultatov poplave drugje, predvsem pa na tistih ne krivih nedolžnih ljudi in vem, da je treba to spremeniti in drugače bom rekel, pristopiti. Kaj smo uspeli pa kaj nismo uspeli? V tem trenutku lahko poročam, da smo na vseh vodotokih izredne ukrepe, ki so bili potrebni za to, da je prišlo do zdaj do pretočnosti zaključili. Sanirali smo 730 kilometrov vodotokov, tako da je pretočnost zagotovljena. In to pregledali skupaj s predstavniki lokalnih skupnosti, nekje tudi z lastniki ali pa predstavniki različnih asociacij, predvsem bodisi kmetijskih organizacij, kmetij, sami ali kje drugje. In lahko rečem, da je ta del opravljen z nadpovprečno aktivnostjo, ki smo jo potem zagotovili, da smo popetorili ekipe, ki so delale na tem področju, z oslabljenim pred tem DRSV, ki smo ga delno okrepili s sistemom, na pol zgrajenim sistemom, bom rekel, posameznih izvajalcev del kot ga poznate, bom rekel iz zakonskega sistema, ki je tudi predmet sigurno temeljitega pogovora, je to pravilen pristop bil k temu delu ali ne. Ampak ta dela smo zaključili na vodotokih. Slabše in težje je pri objektih, ki jih, jaz sicer ne vodim tega projekta, obnove pri objektih, ampak tudi na tem delu nas seveda temeljito delo šele čaka, kar jih je treba narediti.

Drugo, na področju vzdrževanja del smo praktično opravili, tudi drugod več dela, kot je bilo v preteklosti. Zdaj se pa samo tako, da pojasnimo, bom rekel, okrog tega, če se je včasih država dajala za vzdrževanje 5, 10, 15 milijonov in moram priznati, da so bile v zadnjih dveh letih spravljene, 30 milijonov imamo za zdaj v letošnjem letu predvideno za to 43 milijonov. Se pravi vzdrževalna dela podvojimo ali pa za polovico povečamo in upam, da bo ta trend v vseh nadaljnjih delih ali pa vladah se povečeval, da bo vzdrževanje dela bom rekel, bistveno boljše. Če bi vzdrževanje bilo boljše, prej ne bi prišlo do takih katastrof.

Tretja stvar, mi smo pripravili predlog sanacijskega programa, ki ga bo Vlada obravnavala v mesecu maju, ki pa že pripravlja rešitve, da se tudi na teh območjih pripravljajo rešitve vodotokov na način, da bodo trajnejše, da bodo upoštevale podnebne spremembe, da sicer ne bodo mogle rešiti povsod do višine 500 let ali tisoč letnih voda, ampak zagotovile, bom rekel, večjo varnost tako stavb, kot tudi kmetijskih zemljišč posredno. 2 milijardi 400 je višina pet letnega programa, od tega milijarda 300 na vodotokih, od tega za Savinjsko dolino in ti deli približno 450 milijonov. Če hočemo urediti Savinjsko dolino, primer. Do konca pa je potrebna višina okrog 700 milijonov evrov. To je velikostni red, ki ga se je včasih v državi dajalo za avtoceste, železnice ali neke druge velike infrastrukturne objekte. Tako da se zavedamo teže, bom rekel, te ureditve, istočasno, bom rekel, pa še česarkoli drugega. To da so bile tudi predplačila za občine in posamezne lastnike narejene, da je, prvič pravijo v zgodovini, je to je pomagalo da so občine zelo aktivne na svojem področju in da se usmerja bom rekel tudi ta del na boljše.

Kot ključen del bodočih rešitev seveda imamo v programih ali pa tudi sicer videno troje ukrepov. Prvo, že desetletje nevideno delo na hudourniških področjih voda, beri na izvoru vodotokov. Na tem delu je prva prioriteta naša ali pa prva, vsaj 30 procentov teh sredstev bo šlo v ta del, želimo zadrževati plavje in kamenje in vse ostalo, pa tudi vode zato, da bodo ukrepi nizvodno nižji in slabši, pardon, nižji in manj obsežni in ne bo treba in bi manj posegali na posamezna območja. Drugo, vodi se je vzelo zemljo, ponavljam, vodi se je vzelo zemljo. Zemljo se je vzelo za gradnjo, vzelo se je tudi za intenzivno kmetovanje. Temu delu, če hočete, bom rekel, pogledati, bo treba določeno zemljo pridobiti, da bi lahko jo tudi urejali. Saj da se razume, v tem kontekstu govorim. Za celo Slovenijo je nekdaj poplavljenih območij bilo več ali pa poplavljenih območij, ki niso regulirana na ustrezen način. V nadaljevanju pa pomeni, da so potrebni tudi določeni vodno-gospodarski ukrepi ali pa vodni ukrepi, ki so v zadrževalniki. Zadrževalniki so šele tretja, četrta, peta ali katerakoli hočete ukrep, ki je lahko, seveda, sledi tem prvim, ki sem jih prej navedel, zato da bodo manjši in da se v določenih delih opravijo. Mi imamo trenutno enih 40 zadrževalnikov v Sloveniji, delujočih, ene 40 delujočih zadrževalnikov, je nekaj suhih, nekaj kombiniranih, mokrih za različne kombinirane uporabe. Zdaj ta del se bo seveda s časom povečeval, zato smo posebno pozornost v pogovorih z vsemi asociacijami predstavnikov kmetijstva, kmetov in ostalih, verjetno bo ministrica potem naštela, kateri so vse to bili, se temeljito pogovarjali, šli pogledat, vsaj jaz pa tudi mislim, da kolegica, na posamezna področja, kjer so problemi bili, tako v tem primeru omenjenem Črnolice, na območju Savinjske doline, Koroške, ptujsko-dravskega območja pa še nekaterih, bom rekel, na drugih lokacijah temeljito in prišli do enih zaključkov, ki jih je predlagateljica pravilno definirala, da so bili s strani države zanemarjeni ali pa neupoštevani, čeprav so po predpisih bili že narejeni, in tudi niso bili zaradi prejšnjih anomalij, ki sem jih naredil, tudi ustrezno reševani. Mi smo v vseh pogajanjih, po vseh pogovorih, ki smo jih dobili, pripravili in dogovorili že, sprejeli dvoje izhodišč in principov. Enega za načrtovanje in urejanje voda tam, kjer še niso sprejeti načrti, kjer pa so prostorski načrti sprejeti, pa jih štejemo, da je dosežen družbeni konsenz bil v posameznih zadevah. To je eden. In drugo, dali smo protokol za pridobivanje zemljišč in odplačilo odškodnin, ki ni bilo predhodno korektno ali pa ni bilo, bom rekel, realizirano in ga kot takega poskušamo na profesionalen način tudi odpraviti.

Jaz bom povedal ključne zadeve, ki smo jih dogovorili s predstavniki kmetijskih organizacij različnimi, kaj ta dva protokola prinašata, na kaj nas opozarjata, pri čemer mislim, da smo prisluhnili ključnim zadevam, pa bom tudi povedal na koncu, kaj nas pa še sledi po vsem tem. Najprej grem na izhodišče in principe načrtovanja urejanja voda, ki so sicer v osnovi regulirane v raznih predpisih, pa vendarle poudarili smo nekaj ključnih, jaz jih imam tukaj 11 oziroma smo jih napisali 11 točk, ki smo se jih uskladili in dogovorili, bom rekel, s predstavniki. Najprej seveda še enkrat samo poudarjam, da se / nerazumljivo/ te priloge lahko, bom rekel, tudi damo, če je potrebno, drugače pa so del povzete v odgovoru, vsaj povzete so, ne pa vse napisane. Izhodišče je stanje in cilji, ki smo jih ugotovili, da gre za podnebne spremembe, da gre za slabo seveda sušna in poplavna območja. To je bila še večja razlaga na kaj; če bo vprašanje, bom tudi to razložil. In da je treba seveda ustrezne strategije načrtovanja upravljanja voda v naseljih kot kmetovanje kot sem jih uvodoma povedal. Nadalje slabo stanje infrastrukture je posledica, beri stanje voda, posledica vseh teh zadev, še večje, da je seveda vzdrževanje investicije potrebno v državi odgovorno načrtovati. In da se moramo organizacijsko, kadrovsko, strokovno, finančno okrepiti. Ker danes država ni sposobna več kot tistih 10, 20, 30 milijonov narediti, kaj šele, bom rekel, obračati potrebnih 200 ali pa milijonov letno, če hočemo zadeve, bom rekel, sanirati. Pristop k načrtovanju pa vodotokov, pa naslednje. DRSV kot organ v sestavi ministrstva mora za izhodišče za načrtovanje, urejanje zagotoviti izdelavo celovitih načrtov sistemsko povezanih ukrepov za vsa porečja, zagotoviti tudi hidrološko-hidravlične študije, ker smo ugotovili, da za marsikatero območje tega ni bilo narejeno in zaradi tega bi lahko bili separatni ukrepi problematični; na nekaterih območjih je pa to narejeno, tudi na tem primeru, ki ste ga prej omenili. Drugo, za zmanjšanje škodljivih delovanj voda država prioritetno za redno vzdrževanje mora zagotoviti in stabilno financiranje najmanj v višini kot zagotavlja v letu 2024, to je 45 milijonov evrov. Da se zagotovi večji nadzor in boljšo razvidnost obvezne gospodarske javne službe voda - opozorjeno je bilo to, da marsikje koncesionarji nadzorujejo državo in ne obratno in zelo smo to anomalijo, bom rekel, poskušali dati pa tam sem ugotovil v delu, da je marsikdaj, pa vendarle sicer oslabljena služba DRSV to opravila, ampak nismo zadovoljni s tem delom, seveda ta drugi ukrep je seveda nujno potreben, da okrepimo tudi, bom rekel, to delo. Nadalje. Da smo zagotovili in da se mora ugotoviti, tudi boljše sodelovanje z občinami, lokalnimi skupnostmi in drugimi, ker je bilo slabo. Tretje, podpira se dodatna investicijska vlaganja v vodno gospodarske ureditve, ki so bila desetletja zanemarjena. Četrto pomemben ukrep je ureditev hudourniškega zaledja, prej sem govoril o kakšnem delu in to je ukrep številka 2, če je prej prvo je bilo vzdrževanje.

5. točka. Kadar gre za ureditve v zgornjih delih vodotokov ne zadošča, se bodo gospodarski objekti, zlasti zadrževalniki kot pomemben ukrep za vzdrževanje poplavnega vala in kontroliranega otoka voda in s tem največjega učinka za zmanjšanje poplavne ogroženosti naselij izvedejo, vendar pri načrtovanju, 6. točka pri načrtovanju ureditev poslanih vodotokih se prouči kako zmanjšati dolgotrajno zadrževanje rastlin, voda na kmetijskih zemljiščih, ki sem ga prej omenil, ko ste govorili o ukrepih na kmetijstvo.

7. točka. Vodne ureditve je potrebno urejati znotraj vodnih in priobalnih zemljišč, ponavljam, znotraj, ne izven njih kot pomemben ukrep in posegati izven samo takrat, ko je treba zagotoviti vodi dodaten prostor za zagotavljanje učinkovitega zmanjšanja poplavne ogroženosti, izjemoma.

Točka 8. Pri pripravi naravovarstvenih smernic se bo upoštevalo, da je potrebno zagotoviti ustrezno pretočnost vodotokov in zmanjšanje poplavne ogroženosti, ker je bilo dosti očitkov, da je s področja narave pretirano prepovedovanje, da ne more voda biti v svoji funkciji.

9. točka. Ob načrtovanju novih vodo gospodarskih objektov, ki bistveno posegajo na kmetijske površine, na primer zadrževalniki, to kar je bilo predmet teme, se poleg ostalega obvezno prouči tudi socioekonomski vidik kmetijske dejavnosti. Socioekonomski vidik nadomeščam s podobnim predlogom kot je bil s strani predlagateljice tudi dan in je v tej točki 9 tudi naveden, in sicer že v fazi priprave in izbora variant rešitev vodnogospodarskih objektov pa da jih načrtujemo na novo.

10. točka. Ureditev prostorov se načrtuje usklajeno tako, da se je zagotovljena racionalna raba prostora z iskanjem ustreznih rešitev, to je pa bistveno, lastnike zemljišč ne glede na zakonodajo, ki omejuje to razpravo, lastnike zemljišč in ostale deležnike in javnost se vključi v zgodnje faze prostorskega načrtovanja, ker smo ugotovili, da to se v praksi ni delalo, ampak šele v poznih zadevah, ker zakon, žal, tako piše, nikjer pa ne piše, da ne smeš ti prej iti, in zdaj smo se dogovorili, da začnemo na začetku, ko začenjamo sploh iskati rešitve, se pogovarjati seveda s tistimi deležniki, kar je normalno, drugače ne prideš do dobrih rešitev, kar imate prav. Praktično posredno, kar razumem.

11. točka. Načrtovanje novih zadrževalnikov mora biti temeljito na proučitvi možnih variant na način, da se v največji možni meri izogne posegom na najboljša kmetijska zemljišča.

Na koncu smo napisali, bom rekel, tega prvega protokola, pod zaključek tega. Usklajena lokacijske, usklajena lokacija zadrževalnikov, v prostorskih aktih je dosežen družbeni konsenz na katerem temelji potem nadaljnje projektiranje, odkupi zemljišč in izvedenih ureditev. Se pravi, ta protokol najavlja številne nove, bodisi občinske ali državne prostorske načrte s pooblaščeno ali nepooblaščeno zadevo, in je temeljna stvar, da se bomo, bomo spoštovali ta del, jaz bi tako rekel, ki je v duhu tega, kar ste tudi predlagali, bom rekel, v osnovi, in to sledi predvsem v zadevah, kjer še niso nič reševali, to je Savinjska dolina še v celoti. To je del tudi Koroške s Slovenj Gradcem, kar smo tudi ugotovili, bom rekel, kot problem, in še nekaterih drugih, ker jaz načrtujem ali pa predvidevamo, da bo najbrž v naslednjih letih okrog 10, 20 takih državnih prostorskih načrtov moralo biti, ko pridejo pač na vrsto, da bodo tudi drugi vodotoki, ker morda danes ni bila tako velika poplava, na vrsto in to je zdaj pravilo. Jaz računam tudi to, da bomo prišli še pred pomladjo z nekimi spremembami ZUREP ali dopolnitvami, kjer bi poskušali sicer biti racionalni v času, vendarle ne izpustiti nobenih deležnikov iz tega procesa in tudi če so zahtevnejši pač ti pogovori, ker so seveda posledice dolgoročne.

Drugi protokol pa velja že od takrat naprej, ko so načrti, državni ali občinski sprejeti, in gredo tudi v duhu, ki ste jih sami razmišljali, in smo dogovorili s kmetijskimi organizacijami in predstavniki kmetov naslednje. Prvič pod splošno. Priloga Obravnava pridobivanje zemljišč za potrebe izvedbe vodno-gospodarskih objektov in ureditev urejanja statusa zemljišč znotraj suhih zadrževalnikov in plačila odškodnine v skladu z 90. členom Zakona o vodah ter nekaterimi drugimi. Se pravi, ko rečem vodno-gospodarski objekti, so poleg suhih zadrževalnikov tudi mokri ali nekateri drugi objekti, tudi nasipi ali, če hočete, nekatere druge stvari. Točka dva, pridobivanje zemljišč za gradnjo vodno-gospodarskih objektov, kjer, ki je kmetijske rabe, ampak kjer kmetijska raba žal ne bo možna več. Primer takega objekta, prvič, zdaj imam pa več alinejc, bom rekel, v tej 2. točki. Najprej podlaga za primer zemljišč je prostorski izvedbeni akt ali projektna dokumenta..., in projekta dokument..., ali projektna dokumentacija, če ima, če je ta narejen na drugem prostorskem aktu. Na podlagi meje prostorskega izvedbenega akta ali meje gradbenega posega se izvede parcelacija, ki je podlaga za cenitev. Te parcelacije ni bilo tudi v / nerazumljivo/ bil še narejene in sploh, zdaj bom še naprej povedal pa tudi še enkrat ponovil, razlastitev se ni začela in se ne more začeti, čeprav pa je bila pa najavljena, če sem razumel, v tem dopisu kot opozorilo, bom rekel, župana. Cena zemljišč se določi s cenitvijo, ki jo izvede sodni zaprisežen cenilec. Da ne bi bilo poceni. Videli smo to, da so nekatere cene bile nižje verjetno kot celo pri kakšnih cestnih infrastrukturah že dosežene kje drugje in to ni bilo korektno ne do lastnikov kmetijskih zemljišč ali kje drugje. V primeru kmečkega gospodarstva, KMG-ja, se pri ceni upošteva tudi ekonomska škoda zaradi zmanjšanja proizvodnega potenciala - to, kar ste pravilno opozorili. Če jaz kot nelastnik, kot ne-kmet, seveda pripada samo vrednost zemljišča, če pa je to kmet, pa seveda se upošteva pri cenitvi tudi ekonomska škoda za zmanjšanje proizvodnega potenciala v posameznih, bom rekel, kmetijskem gospodarstvu. Cenitev je podlaga za pripravo ponudbe za odkup zemljišča. Naprej po sprejemu ponudbe sledi sklenitev kupoprodajne pogodbe, v kolikor seveda lahko do nje pride. Nadalje v primeru zahteve lastnika kmetijskih zemljišč se zagotovi najprej, če je le možno, nadomestno kmetijsko zemljišče, ki se izvede vse potrebne aktivnosti za identifikacijo in razpoložljive možnosti na posameznem območju. Taka zemljišča so delno to, kar ste govorili prej z zemljišči v upravljanju kmetijskega sklada, kjer se pridružujem vaši oceni o rigidnosti ali pa, če hočete, premisleku, kako s tem skladom tudi nadaljevati. Jaz ga imam sicer v eni drugi luči, ali je nastopil pa čas, da je to sklad kmetijskih, vodnih in nekaterih drugih zemljišč ali pa se to razdeli na kakšen drug način ali pa nekatere državne ukrepe morda v ženi, bom rekel, s tem ali pa vsaj posodobi njegov način dela, da ne postane to, kako se reče, firma za preprodajo ali pa kupčkanje z denarjem ali pa kakorkol, sem dodal še jaz, bom rekel, nekaj stvari, ampak premalo poznam ali je še kaj drugače kot je morda včasih bilo. Dalje v primeru, da je nadomeščanje izgubljenih kmetijskih zemljišč možno, se najprej pripravi menjalna pogodba. Najprej, nobenemu se ne more nič drugega dati kot najprej ponudi menjalna pogodba, če pride do nje. Seveda je odvisno od regionalnih ali pa lokalnih razmer. Če sem tu razumel, ste govorili o tem, da je možno tudi v nekaterih zadevah. V primeru, ko so vse možnosti sporazuma pridobitve izčrpane in ne pride do sklenitve pogodbe, se lahko izvede postopek za razlastitev v skladu z ZUreP. V primeru razlastitve razlaščenca pripada odškodnina na podlagi cenjenega poročila. Zdaj pa ta moj dodatek, ki ni tukaj zapisan, pa pojasnilo, da dokler ne bodo izčrpane vse možnosti in ponujene kmetom vse zadeve, jaz mislim, da bodo, ali pa drugače, načelno / nerazumljivo/ pričakujem, vsaj tako sem slišal, tudi če bi bila poštena ponudba ali pa pošteni razmisleki, potem ne bi prišlo sploh do vprašanj in zgodbe, ki jih imamo na drugi državni infrastrukturi, je manj kot 0,1 % primerov, ko prihaja sploh do potencialne razlastitve / nerazumljivo/ prihaja. Tako, da jaz razumem, da je, še mnogo stvari ni pripravljenih, ni pripravljenih niti ni ponujenih lastnikom, da bi prišli do sporazumne rešitve. In mislim, da bi na podlagi sporazumnih rešitev, kot sem rekel, lahko vse rešili. Šele, ko je to zadnja stopnja, je seveda vedno v zakonu potencialna možnost, ki, kot vsepovsod, bom rekel, drugod, na katere pa jaz upam, da ne bo prišlo v nobenem primeru.

Dalje, napisali smo, da za KMG-je, za katere se v postopku, pripravi še izdelava celovitih presoj vplivov na okolje, se ugotovi tudi pomembno prizadetost kmetijskega gospodarstva in se obveza o izdelavi sanacije je obveza, se obvezno izdela sanacijski načrt posameznega gospodarstva in se vključi v uredbo DPN, ki je podlaga za izdelavo sanacijskih načrtov v fazi pridobivanja zemljišč potrebe za gradnjo. To so zdaj v točkah pridobivanja zemljišč.

Dalje, posebne dodatne točke smo dali tudi za primere znotraj suhega zadrževalnika, kjer se kmetijska raba ohrani, govorim zdaj pa ne o objektu samega nasipa, ampak tam, kjer je potencialno kmetovanje možno. Najprej znotraj suhega zadrževalnika se ohranja kmetijsko rabo zemljišč, če je le možno. Podlaga za določitev zemljišč znotraj suhega zadrževalnika je območje prostorskega zbirnega akta ali projektne dokumentacije, kjer se predvidi, do kje so te potencialne občasne poplavnosti možne. Lastnikom zemljišč znotraj suhega zdrževalnika se opcijsko ponudita dve možnosti: ali odkup zemljišča ali sporazum za plačilo odškodnine na podlagi tistega 90. člena. Zakaj sem rekel ali? Mi se zavedamo vedno bolj, da je tudi včasih odkup, če je v interesu lastnika potreben in da se taka zemljišča lahko dajo, ne vem, istemu ali drugemu v obdelavo, seveda za bistveno nižjo najemno ceno, zato ker se ve, da so slabša, ker so občasno poplavljena. Torej, dali smo dve novi možnosti in upam, da jih tudi naprej, bom rekel, podpremo te zadeve, ker morda tudi tam, kjer se pogosto poplavlja, je včasih seveda potrebno taka zemljišča odkupiti, v preteklosti pa očitno sredstev za to ni bilo.

Še 90. člen, anomalija od prej, imate prav. Že toliko in toliko let je predpis dal, da je treba odškodnino plačati, pa mislim, da ni ključen problem metodologija. Veste, kaj je bil glavni problem? DRS(?) ni imel denarja ali pa ni hotel denarja, zdaj jaz bom rekel kaj se je naredilo. Nisem dal zahteve, da brez diskusije, da vsak zahtevek za nazaj, kjer ni poravnalo, se mora poravnati pa iz letošnjega proračuna ali iz kogarkoli in da v bodoče ne sme biti niti pri enem problem. Pa je bil problem. Tako da priznam, da je to bila tudi ena izmed tistih anomalij, da se tega, bom rekel, ni počelo. V primeru odkupa se smiselno uporabi postopek vpisati v točki 2, berite tam ko imate sam objekt, to pomeni za odkup zemljišč, da ne ponavljam, je logično, da je potem ista stvar ne samo v samem nasipu, ampak tudi v teh zalednih površinah. V primeru sklenitve sporazuma ob aktivizaciji suhega zadrževalnika, v primeru poplav, pripada pa lastniku, če seveda zadrži zemljišče ali pa ostane naprej ali pa posestniku, odškodnina določena s strani sodnega zapriseženega cenilca. V sporazumu se določa tudi obveznosti odstranitve naplavin, ki jo po dogovoru z lastnikom lahko izvede Direkcija za vode ali pa lastnik sam in s tem dobi tudi poravnane stroške v zvezi s tem. Zakaj imamo ti dve možnosti? Ker se mora to upoštevati pri izračunu odškodnine zato, ker je včasih morda bolje, da lastnik popravi tako kot misli, da je in seveda mu država poravna te stroške. Če pa seveda to ni možno, pa je potem tudi druga opcija možna, da vodarji naredijo na ta drugi račun. Ne vem, katera praksa je bila boljša. Verjetno je prav, da imamo praktično več možnosti in se vedno nabere tisto, kot lastnik kmetijskega zemljišča želi.

Glede pravilne odstranitve naplavin in ravnanja z naplavinami bodo pripravljena navodila oziroma smernice. Morda je tudi ta metodološki del, pa me bodo kolegi potem dopolnili, če so se rešili, drugače pa je podobno, kot ste tudi omenili.

Še izplačilo odškodnin na podlagi 90. člena, smo dali 4. točko. Pristopi se k pripravi sporazumov z lastniki in posestniki zemljišč znotraj obstoječih suhih zadrževalnikov, vseh tistih 41 ali pa vsaj 13 je suhih od tistih 41. Seveda za nazaj je pač treba take sporazume skleniti in da se postopek izvede, kot je opisan v točki 3, ki sem ga tudi že prej navedel, ali odkup zemljišča ali kaj drugega tudi za nazaj. Moram povedati, da vse vloge, ki so zdaj začeli na direkciji po našem nalogu tudi izvajati in so, bom rekel, v samem teku. Iz tega, kar ste zdaj razložil pa bodo verjetno kolegi še dopolnili, bi lahko povzel v dvoje. Problemov je še več, kot ste jih našteli. Še hujši pa tako organizacijski kot finančni, ne vem kateri drugi, in je prav, da ste strnili vrste politiki različnih vrst, zato ker je to družbeni problem, kjer na koncu plača ceno državljan ali pa, če hočete, lastnik. Iz tega naslova je prav, da smo v tem kontekstu verjetno ciljno ali pa družbeno poenoteni kot je bilo včasih za nek program avtocest morda pred 20 leti, pa bi zdaj veljalo pri kakšnem drugem, in da bo do tega razumevanja prišlo, da bomo tudi lažje speljali, in verjetno tudi prišli do prakse po okrepitvi tako DRSV ali pa, če hočete tega sistema ali pa po analizi sploh delovanja tega, ali je ta dolg, verjetno bomo ga po zaključeni sanaciji v juniju pa v normalizaciji tega tudi pripravili neke smernice oziroma alternative, ki bi jih diskutirali tudi v Državnem zboru. Zakaj? Leta 2026 je večina koncesionarskih pogodb zaključenih, kar pa pomeni, da se v letu 25 mora pripraviti in premisliti sistem ali je ena firma ali tako dopolnjen, nikoli zgrajen DRSV do konca s koncesionarskim sistemom ali morda neka tretja alternativa, in se pol pogovoriti, ker ravno prihaja v formalnem zaključevanju mandata ene ali druge, ali se podaljša za nekaj mesecev, pa to druga, ki pa naprej naredi ali obratno, ampak prav v to mejno obdobje, bom rekel junij 2006 se bom rekel koncesionarske pogodbe, bom rekel zadeva, ampak 2025 leto pa je tisto, ki bi veljalo, da bi koncesionar, da bi koncept za naprej prediskutirali in ga tudi premislili kako najbolje narediti. Seveda vmes je pa tudi še diskusija o tem, ali lokalne skupnosti lahko več participirajo zraven ali manj in kaj bi bilo ustrezno in bilo možno.

Za Črnolico samo pa morda samo še par stavkov o njej, ker boste verjetno kolegi naprej rekli. Tukaj je primer, ko je občinski prostorski načrt narejen na podlagi tega, kar je jaz bom samo na kratko rekel. Vsi ti dokumenti, ki sem jih tudi od vaših gradiv videl, seveda je verjetno res kakšna stvar pomanjkljivo napisana, gre za to, da je občina v svojem strateškem planu pridobila ta sklep o pripravi presoje vplivov na okolje, celovito presojo vplivov in je tudi izvedla in zato, ker je izvedena na strateški ravni ni treba ponavljati še enkrat na operativni in ta je tista zgodba ne dvojnega bom rekel dela in jaz smatram, da bodo tudi kolegi, če bo potrebno, so projektanti tako DRSV ali te, ki so po pogodbi narejeni tukaj, razložili zakaj, pa sem iskal rešitve ali obstaja alternativa, praktično ne obstaja alternativa, kot sem razumel iz tega dela in tudi če bi pošteno obravnavali lastnike, to kar so prej, sem prej razložil, bi s tem novim principom marsikatero stvar sporazumno rešili tako kot ste predlagali in verjetno našli tudi model, ki bo zadovoljil ene in druge, in da imamo ta primer tega zadrževalnika še nekaterih drugih projektov uvrščen v projekt NOO, ki jih moramo zaključiti do leta 2026, kar pa pomeni, da zvonimo vsi skupaj, to pa razumete, tako DRSV razumemo kot tudi občine, ki se zelo trudijo pri teh zadevah, da bi kar se da hitro pripomogle k temu, da bi v letošnjem letu prišlo na podlagi sprejetih občinskih prostorskih planov do projektne dokumentacije in ta projektna dokumentacija kot je izvedbena, kot imam podatke in tako kot so zdaj govorili, je izvedena, seveda, ker pa gre za zneske, ki presegajo zadeve, pa je seveda zakonska in sicer naša dolžnost, da jo recenziramo. Recenzija je mišljena samo na izvedbeni dokument, tako kot ste pravilno ugotovili, v tem času, jaz imam samo ta podatek, je recenzija tudi zaključena v tem zaključku marca in po tej plati ne bo več zadrege, da ne bi bila dokumentacija, tako sem razumel iz tega, tudi vsem dostopna, še posebej pa kar smo videli v tem, saj smo imeli tudi na tem sestanku z lastniki v Črnolici, je treba, je treba predstaviti, mi smo imeli predstavitev teh prvih zadev, pa tudi teh dogovorov, seveda, če bi bil tak protokol ali pa dogovor prej sklenjen, do teh sporazumov verjetno ne prihajalo, bi bil sporazum, komunikacija tekla prej in vse nerodnosti okrog tega, se opravičujem zanjo posredno v družbi, v celotni družbi seveda tudi, bom rekel, bi lahko bila izvedena in bo izvedena in seveda, da argumentacije najmanj kar je dolžnost pri ponudbi zemljišč predstaviti, pa mislim, da ne bo treba čakati do takrat, ampak zato, ker je ta dokumentacija zdaj zaključena, se v celoti vidi. In tudi, kot je meni znano, te površine ali pa kubikaže, ki ste jih videli, gre za to, da so od idejnih rešitev pa do končnih rešitev, se obseg povečal za to po višino zaradi višine samega nasipanja, nasipa in vse, kar bo verjetno projektant razložil, za to, da bodo ukrepi nizvodno predvsem, pa ne samo v Celju in Laškem, kjer nas posebej opozarjajo, kdaj boste pa do tega prišli, kot del prispevne, bom rekel, zadeve ustrezno, bom rekel, rešene. Če bi seveda, zdaj pa tako bom rekel, kaj napovedujem. Da poleg aktivnosti občine smo zahtevali, da se DRSV okrepi za pridobivanje zemljišč na profesionalen način, to ponavljam bolj zaradi načina samega, da se v naslednjih tednih, mesecih tudi spodobno dostopi do njih, ponudi, kaj se da oziroma tudi uradno zaprosi, kaj pa je, kaj pa bi bila potreba ali želja posameznika. Tako kot ste našteli, nekaj lastnikov, dveh, treh, štirih pa intenzivno, bom rekel, to zanima, nekateri pa seveda posredno. Da se to naredi. In če bomo uspeli v letošnjem letu v teh mesecih prvih zemljišča pridobiti, potem se lahko pridobi tudi gradbeno dovoljenje in vse ostale zadeve in je lahko ta projekt uvrščen v izvedbo v letu 2025 in 2026 tudi zaključen. Ta primer in še nekateri drugi, jih je kar nekaj tudi na Muri, tudi še kje drugje, pritiskamo zdaj vsi skupaj s pomočjo občin pa tudi sami, da se okrepimo do te mere, da bi večino njih spravili v ta program, kjer so rezervirana sredstva, ker je bilo seveda za državo bistveno lažje, ker bo seveda nekaj povratnih, nekaj pa nepovratnih sredstev i bi bile tu zagotovljene. Ta napor je pa potreben in z vašo pomočjo in podporo bi seveda upal si reči, vsaj večino njih rešili pred tem, ker so občine ponudile, da bodo tudi v drugih primerih aktivne, da bi z našo aktivnost, z našo pomočjo pripeljali zadeve do te mere kot so se pač takrat dogovorili v tej meri. Hvala lepa. Če bo potrebno, bi jaz predlagal, da kolegi iz DRSV ali drugi bolj na vprašanje dodatno ali kaj drugega bolj pojasnijo še okrog tega. Drugače smo pa predvsem v dejstvu, da te protokole vnaprej tudi izvedemo in da je ta družbena zaveza, ki sem jo podpisal v imenu, bom rekel, predstavnikov Vlade, tudi v kontekstu drugih kmetijskih vprašanj, ki jih je ministrica vodila s kmeti, bom rekel, tudi realiziramo. In jaz sem se ponudil, da bomo vsake toliko časa kontrolirali, kje smo, bom rekel, s tem in morebitne pomanjkljivosti tudi odpravljali, če hočete, nadgradili. Pa da tudi opravljamo, bom rekel, te stvari na terenu v času seveda njihove izvedbe. Hvala lepa.

Hvala lepa, minister.

Besedo zdaj dajem ministrici Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateji Čalušić. Izvolite besedo.

Hvala za besedo, predsedujoča, in lep pozdrav tudi v mojem imenu vsem prisotnim na današnji seji, kjer imamo res odlično priložnost, da lahko za vsa tista vprašanja, ki so po zame zelo pomembnem datumu v marcu, ko se je dogovor s kmetijskimi organizacijami podpisal, kako naprej, kako sodelovati tvorno, da imava priložnost z ministrom, z Ministrstvom za naravne vire in prostor predstaviti, kaj so bili vsi tisti intenzivni pogovori, dogovarjanja, poslušanja, ki tvorijo skupni konstruktiven dialog, katerega konstantno sem zagovarjala pred svojim nastopom na mandat in ga bom še dodatno krepila seveda v sodelovanju z vsemi deležniki. Predvsem pa rezultat vseh teh dialogov in pogovorov je bil tudi ta, da sva si z ministrom takoj na začetku podala roko zaupanja, kjer se morata obe stroki povezati, in to je bil tisti prvi ključni korak, kako nadaljevati pot, kajti vemo, da, pa to ni skrivnost, da velikokrat so se tudi znotraj oziroma med ministrstvi nekoliko lomila kopja, ko strokovni vidik kmetijskega resorja zagovarja ohranitev kmetijskih zemljišč in na drugi strani pa, kako bomo umeščali vodna telesa v okolje in prostor, da se nam ne pripetijo ponovni dogodki, ki so so nas doleteli v lanskem letu.

V samem dogovoru, ki ga je minister zelo natančno in temeljito predstavil, bi rada samo povedala, da pri konsenzu, ki smo ga dosegli s predstavniki kmetijskih organizacij, ključni sogovorniki so bili tudi, ena izmed ključnih sogovornic, sogovornikov Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Sindikat kmetov, Zveza podeželske mladine, Zadružna zveza hribovskih kmetij, Zveza slovenskih kmetic. To so predstavniki, ki so pričeli pogajanja in pogovore z ministrstvom in tista smo želeli na ta način tudi zaključiti, da se vrnemo na operativni del, kjer lahko tvorno iščemo rešitve in realiziramo cilje, za katere nas družba poziva, za katere smo tudi poslani bodisi na mandate ministrov ali pa tudi v sam Državni zbor. Zato se na tej točki zahvaljujem resnično vsem kmetijskim organizacijam, ki so veliko truda in napora vložile v zagovarjanje interesov slovenskih kmetov, v konkretnem primeru tistih, ki se dotika umeščanja suhih zadrževalnikov, pa tudi konkretno ostalih kmetov, ki sem se imela priložnost srečati na terenu z njimi, da so mi predstavili posamezne stiske, problematike in opozorili, koliko let niso bili slišani. Pa zakaj to govorim? Zato, da danes postavimo jasno ločnico, da govorimo o suhem zadrževalniku, o katerem je spoštovana predlagateljica govorila, omenila oziroma opisala časovnico, kdaj se je začelo njegovo umeščanje in na kakšen način, in da danes to Vlado čaka trenutek operativnega dela izvedbe samega projekta o samem umeščanju suhega zadrževalnika, o njegovi lokaciji, o njegovi obsežnosti. In da so bila takrat tudi prvo-kakovostna kmetijska zemljišča, se je vedelo od leta 2008, ko so se postopki začeli. Pa da se pridružujem anomaliji, ki jo je, vsem anomalijam, ki jih je omenjal minister, ki jih odpravljamo tudi skozi vse sporazume, vse pogovore, vse vključitve - ki jih bom konstantno poudarjala zakaj? Zato, ker v preteklosti je bilo to zelo zanemarjeno in so bili to osnovni temelji našega začetnega sodelovanja, pa naj se sliši morda še tako zelo izpeto, ampak je to resničnost, da tudi v takratnem času, ko se je pripravljal OPPN, je to tisti nivo, o katerem je minister govoril, da se je spravilo strokovne odločitve oziroma izpeljevanja projektov na lokalne skupnosti in na občine in da to ni pravi pristop in danes imamo tak rezultat umeščanja suhega zadrževalnika v prostor kot ga imamo. In od prvega dne, ko smo se pogovarjali o tem, kaj bomo urejali, smo jasno poudarili tisto, kar je bilo že določeno - retrogradno strokovnost in odločitve ne bomo posegali, lahko pa vplivamo na to, da država prisluhne. In Vlada in menim, da smo to zelo korektno in spoštljivo naredili, na kakšen način bomo pristopili, da vzpostavimo ravnovesje, da se suhi zadrževalniki umestijo in kako bomo najmanj oškodovali kmetijska gospodarstva, kako bomo izgubili najmanj prvo-kakovostnih kmetijskih zemljišč za v prihodnje. In v konkretnem primeru lokacija samega suhega zadrževalnika je znana že veliko, veliko let, pa se mi res zdi to pomembno, da se ta ločnica postavi, ker tisti prvi izziv, ko sem se začela pogovarjati s kmeti na temo suhih zadrževalnikov, ne medijsko, ne javno, ne med ljudmi. Ni bilo jasno določeno, kaj je bilo nekoč že narejeno in odločeno in kaj danes mi počnemo kot Vlada v marsikaterem primeru suhih zadrževalnikov, izvedbeni projektni del. In vsi smo vedeli, da nas to čaka, kje nas čaka in na kakšen način. To, da pa pristopimo in da se pogovarjamo in da dosegamo konsenze, je pa, menim, da ključni protokol, zato tudi v sklepnem delu, ko ste ga predlagali, smo tudi na Ministrstvu za kmetijstvo se opredelili, da je praktično, so izvedene aktivnosti; vseeno pa je prav, da smo jih danes predstavili. In bi rada povedala, da sam pristop protokolarni, ki je bil omenjen, na kakšen način pridobivati kmetijska zemljišča in jih hkrati varovati ob zavedanju, da kmetijska zemljišča v določenem odstotku bomo izgubili, ne bomo mogli vseh obvarovati in ne bomo mogli umestiti suhega zadrževalnika v prostor brez izgube kmetijskih zemljišč, to je jasno, ker vsakokrat, ko se o tem pogovarjamo, dobimo občutek, da kako bo ministrica varovala ali pa ministrstvo, ampak se zavedamo, da ne bo šlo, brez da uporabimo določena kmetijska zemljišča, in o tem, mislim, da smo se tudi vsi resno in pošteno, brez fig v žepu, pogovarjali, zato tudi to cenim. In v vsem preteklem času, kjerkoli je bilo Ministrstvo za kmetijstvo vključeno kot mnenjedajalec, je poudarjalo, na kakšen način je to treba upoštevati. In je to ta trenutek, da so to prvi koraki vseh opozarjanj ministrstva, ki so se naredili. Eno izmed teh je, da DRSV do sedaj ni izplačeval odškodnin in da se je to vključilo v protokol. To je bilo zavedanje na obeh ministrstvih. Zakaj do tega ni prišlo, danes mislim, da ni ne prostor ne čas, da o tem politiziramo ali pa kakorkoli drugače argumentiramo. Ampak bistveno je, da se je to prepoznalo, in da sva se oba z ministrom, z obema ministrstvoma, z vsemi na Vladi zavzeli, da bomo to upoštevali in skladno s protokolom izvajali izvedbene akte umeščanja suhih zadrževalnikov.

Ker sem bila nekje vmes izzvana samo z vprašanjem, da odgovarjamo, pa da smo seznanjeni, pa da nismo. Jaz bi samo rada res jasno povedala, na konkretno vprašanje, ki se je naslovilo na ministrstvo, ali je ministrstvo 1. 2. 2024, ali je ministrstvo seznanjeno s potekom izvajanja projekta suhi zadrževalnik Črnolica v kontekstu posegov na kmetijska zemljišča, smo odgovorili, da ni seznanjeno, 1. 2., ker v takratnem obdobju nismo bili vključeni v nobenem postopku in nismo bili seznanjeni o konkretnih aktivnostih, o katerih kmetijskih zemljiščih govorimo. Zakaj to pravim? Zato, ker tudi dopis, ki ste ga omenili, da je občina s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije naslovila na Sklad kmetijskih zemljišč, je jasno, da nismo še do pred kratkim vedeli, o katerih kmetijskih zemljiščih se pogovarjamo. In je to odgovor na vaše vprašanje, da je sklad odgovoril. Na razpolaganje z zemljišči sklada v namen izvedbe projektov protipoplavne zaščite je bil odgovor sklada na koncu: "Prosimo vas, da posredujete posamezne vloge s konkretnim predlogom menjave zemljišč za vsakega lastnika kmeta." To je bilo v marcu, odgovor. Zato govorimo, da nismo seznanjeni o konkretnih posegih, kajti niti sklad ni imel teh podatkov in je bil odgovor zelo jasen, pa morda suhoparen, ampak to je bilo dejstvo, na katerega smo se oprli.

O samem skladu, ker bo imel tukaj veliko vlogo in kjer se je izkazalo kot zelo strokovno in operativno, željno sodelovanja, ker si tudi sami želijo, da bi se to urejalo na najboljši, najoptimalnejši način. Ja, se je sklad z leti zbirokratiziral. Avtonomnost se je nekje po poti izgubila, pa je tudi sam minister omenjal, na kakšen način, in tudi novo vodstvo sklada, ki je nastopilo nedolgo nazaj, si želi sprememb. Ampak inštitucijo, ki je shirana v toliko letih, je težko postaviti na noge v letu ali pa v treh mesecih ali pa v dveh letih. In to je vsem nam jasno, ker vsi govorimo konstantno o Skladu kmetijskih zemljišč in o problematiki. In tudi tega se bomo lotili na način, da iščemo konsenz, na kakšen način reševati avtonomnost sklada, ne pa sklad uničiti, ga izbrisati, kar smo tudi že večkrat slišali kot željo. Zakaj? Zato, da ne pridemo ponovno na to, pa brez negativnih mnenj do lokalnih skupnosti, da se razdeli državna zemlja na lokalne skupnosti, kjer smo dokazali, da na operativnem nivoju niso podkovani dovolj dobro in strokovno, ravno zaradi OPPN, s katerim smo umestili suhi zadrževalnik, o katerem se pogovarjamo že toliko časa, da je problematičen. Namesto bežati pred težavami, zagristi v kislo jabolko, vem, da je težko, ampak smo se za to kot celotna Vlada, kot celotna koalicija zavzeli, to počnemo. Včasih smo zelo nevšečni tudi v javnosti morda zaradi teh zadev, ampak bežati pred težavami, me doma niso učili, ponavadi so me učili, da jih moramo pogledati, zazreti se, dejstvo moči pogledati in urediti področje, ki je neurejeno, ne pa uničiti, zapreti razbiti, razdeliti zemljo in je to najlažji način. Okej.

Naj zaključim. Res še enkrat hvala za to priložnost, da ste ocenili naš trud in naše delo kot zelo pomembno, da lahko pokažemo, kaj smo se vse dogovarjali in do kakšnih konsenzov smo prišli. Da se podnebje spreminja in da neobičajni naravni pojavi po svetu so, je dejstvo. Dejstva pa so zato, ker že dan nazaj smo imeli konkreten primer, kaj nam narava govori, 30 stopinj, dan prej za vikend, in v naslednjih dneh sneg pred vrati ali pa na cestah. Tako menim, da na ta način se moramo zavedati, da je potrebno ukrepati in da je uspeh odvisen od tega, ali bomo znali sodelovati, se povezovati, razumeti, da se bodo spremembe zgodile, ne glede na to, katera politika bo na oblasti, saj hrana ali pa spremembe podnebja ne smejo in ne morejo biti ideološko vprašanje. Hvala.

Hvala tudi vam, ministrica.

Še dve pooblastili preberem, in sicer: poslanec Damijan Zrim nadomešča poslanca Predraga Bakovića in poslanka doktor Vida Čadonič Špelič nadomešča poslanca magistra Janeza Žaklja.

In zdaj nadaljujemo. K besedi vabim župana Občine Šentjur magistra Marka Diacija. Izvolite besedo.

Hvala lepa za besedo, predsedujoča.

Lep pozdrav vsem vam, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, ministrica, ministri in pa seveda vsi prisotni! Bom poskušal čim bolj skrajšati to zgodbo, čeprav ima, kot ste sami videli, že dolgo brado vmes.

Če mi dovolite, bi mogoče zavrtel en kratek insert posnetka večurnega deževja, in sicer 13. decembra 2023, naknadno pa je še en posnetek poplav iz leta 2014, ki jih nenazadnje lahko vidite tudi na YouTubu. Govorim seveda o deževju, ki je bilo nekaj ur. Povratne dobe tega deževja oziroma povratna doba tega je dve leti, mislim, dva dni. Sami si lahko predstavljate, če bi dejansko prišlo, bom rekel, do takšnega deževja, kot je bilo v Zgornji Savinjski dolini, kjer so bile povratne dobe 500 let. Toliko zgolj za ilustracijo.

Tako kot je bilo že rečeno, občina Šentjur je praktično v tem gradivu na nek način vzorčni primer, čeprav je govora o suhih zadrževalnikih po celi državi, ampak očitno je pač na nek način ta naš zadrževalnik Črnolica vzorčni primer. In tudi moram priznati, da je res, mi smo na nek način kot občina zelo aktivni bili na tem področju, kljub temu, da smo v tem primeru, resnici na ljubo, podizvajalec države, če se tako izrazim, seveda, ker pač vode sodijo v pristojnost države. Ampak, ker sami dobro vemo, če se sam ne potrudiš oziroma če si sam ne pomagaš, ti verjetno še bog ne bo pomagal, še manj pa mogoče država. Zato smo k temu pristopili praktično že kar lep čas nazaj. Mogoče, da pokažem za ilustracijo tole. To so naši, bom rekel, skica naših poplavnih ukrepov, vseh različnih ukrepov, ki smo jih v veliki meri tudi že izvedli. Govorimo o tem delu, to je faza D, konkretno tale Črnolica. Te stvari smo več ali manj podelali, manjka nam še tule bom rekel dve, tri faze, skratka, zato pa zdaj dejansko pripravljamo vse te stvari.

Če se zdaj fokusiram samo na fazo D in na ta suhi zadrževalnik Črnolica. Kot je bilo že rečeno in povedano, OPPN je bil sprejet davnega leta 2011, in sicer se glasi pravi naziv tega OPPN: Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prostorsko ureditev skupnega pomena navezovalne ceste Dramlje-Šentjur in zadrževalnika visokih voda Voglajna. To je bilo sprejeto 28. 10. 2011 po takrat veljavni zakonodaji, po vseh možnih postopkih, procedurah, javnih razgrnitvah, javnih obravnavah, vse, kar je bilo takrat potrebno, smo pridobili, vključno s CPVO-jem, vse. Drugače tega akta... tisti, ki se je kdajkoli ukvarjal s temi zadevami, ve, da niti pod točko razno tega ne more sprejeti. Skratka, to je bilo sprejeto takrat. Od takrat je preteklo 13 let. Potem en pomemben korak v tej zgodbi je tudi sprejem tako imenovanega DIP za protipoplavne ukrepe v Poglajni s pritoki v Šentjurju. Tudi to je bilo sprejeto marca in seveda podlaga za to je pač bila ta izvedba vseh teh, bom rekel, stvari, ki smo jih izvedli v sodelovanju z DRSV oziroma takrat še z MOP, ker takrat še DRSV pač ni bilo. Zadeve so bile več ali manj financirane iz vodnega sklada. Ta vodni sklad je, kolikor je meni znano, tudi financiral še marsikaj drugega, zato je verjetno, bom rekel, tudi zmanjkalo denarja, da bi že ta zadeva bila zgrajena, ker verjetno bi lahko v teh letih pač bila. No, podlaga, bom rekel, za izdelavo tega OPPN, ki sem ga prej omenil, se pravi za ta zadrževalnik, je tudi tale pogodba oziroma dogovor o pripravi sprejemanja in financiranja izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta za prostorsko ureditev skupnega pomena ter strokovnih podlag za nadzor nad cesto Dramlje-Šentjur- Črnolica in vzdrževanje visokih voda Črnolica med Ministrstvom za promet takrat in Ministrstvom za okolje in prostor in pa Občino Šentjur. Tukaj notri je tudi - mimogrede zdaj, to pa moram povedati, ker to mi pa že nekaj časa leži na duši, pa se opravičujem, ker je malo izven konteksta -, namreč, to je bil tudi ključ, bom rekel, financiranja teh aktov. Razmerje je bilo 70:30, država nam je dolžina vseh 30 procentov, pa mogoče, ko boste delali pač rebalans proračuna ali pa proračun za naslednje leto, da še to na nek način poravnamo, te zadeve, ker je to kar lep denar, tam ranga 600 jurjev. To mogoče za medklic. Skratka, delamo, bom rekel, vse te stvari.

In kaj je zdaj naprej? Pojavila se je zgodba, tako kot je bilo rečeno, leta 2022, da se da, bom rekel, te zadeve financirati iz Načrta za okrevanje in odpornost. Mi smo takrat to pogodbo sicer s stisnjenimi zobmi tudi podpisali. To moram priznati, zaradi tega, ker so bili časovni roki taki, da smo sami ocenjevali, da bo to zelo, zelo težko izvesti, ampak mi smo pripravili vse. Nam manjka še samo gradbeno dovoljenje. To se je pa seveda zdaj zaradi, bom rekel, teh razmer na nek način zataknilo. Tudi ta dopis, ki je bil omenjen, ki sem ga jaz podpisal, tudi na nek način napisal. S tem smo, bom rekel, obvestili naše občanke in občane in mislim, da je to maksimalno korektno, da je ena izmed možnosti oziroma verjetno zadnja tudi, bom rekel, ta tako imenovana razlastitev, sicer po ZUREP-3, ne pa po tem Zakonu o obnovi, ker je, bom rekel, zgodba drugačna. Ampak ne glede na to, naše stališče občine je, da najdemo konsenz, da tisti, ki želijo kmetovati, naj kmetujejo, dajmo jim zemljo.

Kar se tiče sklada, splošno znano je, jaz sem tudi eden tistih županov, ki že nekaj časa govorimo o tem, da bi tudi mi znali, bom rekel, s to zemljo razpolagati. In če bi to, bom rekel, zemljo imeli, mi bi dejansko, po moje, tudi se zdaj te stvari zmenili in se verjetno tudi tu kaj veliko ne bi dobivali, to bom odkrito povedal. Ker tudi iz naših, bom rekel, izkušenj, kar se sklada tiče, smo mi kar dobri dobavitelj ali pa komitent sklada, če se tako izrazim; ampak to je druga zgodba, pa ne bom o tem.

Skratka, mi smo s tem dopisom to obvestili, bom rekel, te naše občanke in občane. Daleč od tega, da je bila to kakršnakoli grožnja, ker tisti, ki je to prebral, mislim, da tu ni mogel zaznati kakršnekoli grožnje, ampak samo eventualno možnost, ker eno stvar se pa moramo zavedati, tu mi zagovarjamo javni interes. In če v tej državi javni interes nima več, bom rekel, tiste osnovne podstati, vsaj v teh primerih, potem ne bomo zgradili nič. To nam mora biti jasno, ker tu so razlogi takšni in drugačni. Razumem, še enkrat poudarjam, razumem tiste, ki želijo kmetovati, so pa tudi popolnoma iracionalni razlogi. In če bomo šli v to, da enostavno bomo tudi upoštevali te racionalne razloge, potem predlagam, da zapremo štacuno dol in ta zadnja ugasne luč. To je ta mehanizem, na koncu koncev mora biti.

Kar se pa tiče, bom rekel, teh kmetijskih površin oziroma teh zamenjav. Res je, kot je že ministrica povedala, mi smo takrat na sestanku, mislim, da je bilo, saj smo bili več ali manj vsi prisotni, ki so danes tudi tukaj, smo se na nek način pogovorili o tem in je bil zaključek tistega sestanka, da se to naslovi na Sklad kmetijskih zemljišč, ta pobuda za zamenjavo zemljišč. Po naših podatkih, poudarjam še enkrat, je bilo tisoč 800, v naši občini tisoč 864 hektarov kmetijskih površin v lasti sklada. Tu pa govorimo o potencialnih 45 poplavljenih in o deset hektarjih objekta. Se pravi, razlika je tisoč 800. Skratka, problem rešljiv, seveda za tiste, ki želijo kmetovati. Normalno, tisti, ki ne želijo, se pač zadeva odkupi. No, in odgovor, kot je povedala ministrica, je bil tudi naslovljen na Občino Šentjur. Skratka, sklad je tukaj izrazil interes, da pride do menjave in da se o tem pogovorim, pa seveda samo za Šentjur, da smo si na jasnem, da se tu, bom rekel, uredi ta zadeva tudi na ta način.

Zdaj še ena stvar, ki jo moram povedati. Prej sem omenil tudi, verjetno ste razumeli, tudi navezovalno cesto Dramlje-Šentjur na tem objektu tega zadrževalnika, ravno zaradi razloga, da čim manj degradiramo kmetijska zemljišča, ker normalno drugje se pač verjetno ne da graditi. Smo tudi, bom rekel, v sodelovanju z DRSI tokrat in seveda tudi z DRSV umestili tudi tako imenovano vizualno cesto Dramlje-Šentjur, ki v določenem delu odseka poteka tudi tukaj, ravno zaradi tega, da čim manj posegamo v zemljišča. In to je, recimo, tole, tako je. In ta zadeva je, bom rekel, po našem mnenju zelo logična in seveda v kolikor pač ne pride do izgradnje tega zadrževalnika in te navezovalne ceste se ustavi razvoj našega kraja, pa ne samo našega kraja, to je navezovalna cesta za Kozjansko Obsotelje in tudi seveda še, bom rekel dolvodno in pa seveda proti jugu. Skratka, za naslednjih po moji oceni, 50 do 100 let. Tudi to je zelo pomemben faktor.

Še ena stvar je, ta projekt oziroma ta OPPN podpirajo vsi župani kozjanskih občin, se pravi Kozjansko, Obsotelje. Te podpore, pobude so podpisali že xkrat in pa seveda tudi občine dolvodno, Štore, Celje in Šentjur, kar sem tudi danes prinesel in sem dal sopredsedujočemu, tako da tu gre, bom rekel, res za velik interes vseh, za javni interes. In pa še enkrat, kar se kmetijstva tiče in pa tistih, ki tam kmetujejo, dajmo prosim lepo jim zagotoviti zemljo, da bodo lahko kmetovali. To je stališče občine. Dajmo jim zagotoviti zemljo. In mislim, da tukaj ne bi smel biti problem. Vem, da je izgovorov milijon, ampak to se da po mojem mnenju brez problemov rešiti, če je le volja. Druga stvar pa je, če so kakšne druge zgodbe. Takrat pa se vračam nazaj na tisti odstavek o ugasnjeni luči. Hvala lepa.

Hvala lepa. Sedaj pa besedo dajem ostalim vabljenim oziroma sprašujem, kdo izmed predstavnikov zainteresirane javnosti želi besedo? Se boste prijavili k razpravi? Samo še to preberem. Naj vas pa spomnim, da je v skladu z uveljavljeno parlamentarno prakso vloga zainteresirane javnosti, ki je vabljena na sejo, da v okviru obravnave točke dnevnega reda v uvodnem delu izjavi ter obrazloži svoje mnenje in stališče o zadevi, ki je predmet obravnave. Ni pa predvideno, da se zunanjim vabljenim da beseda po končanem uvodnem delu oziroma med razpravo poslank in poslancev. Prav tako zunanji vabljeni ne morejo s poslanci oziroma drugimi udeleženci seje polemizirati oziroma jim replicirati. Posledično vas zato res pozivam oziroma prosim, da svoje poglede in stališča strnete v tem uvodnem delu. Pa glede na to, da je kar nekaj zunanjih vabljenih, vas lepo prosim, da se v razpravi omejite na približno 5 minut.

Ja, izvolite kolegica.