Spoštovani vsi vabljeni in prisotni na današnji seji, eno lepo petkovo popoldne vam želim!

Pričenjam 37. nujno sejo Odbora za zdravstvo, ki je bila sklicana na podlagi 47. člena in drugega odstavka 48. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščam vas, da so zadržani in se današnje seje ne bodo mogli udeležiti naslednji poslanci in sicer: poslanec Jožef Jelen, poslanka magistra Bojana Muršič in poslanec Felice Žiža, medtem ko pa kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo poslanka Andreja Rajbenšu, ki nadomešča poslanca Dušana Stojanović, poslanec Anton Šturbej, ki nadomešča poslanko Jelko Godec in poslanec Milan Jakopovič, ki nadomešča poslanko Natašo Sukič.

Ker do pričetka seje ni bilo predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Dnevni red: 1. točka - Zahteva skupine poslank in poslancev Državnega zbora Republike Slovenije za oceno ustavnosti Odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja s predlogom za začasno zadržanje odloka.

Prehajamo torej kar na 1. TOČKO - ZAHTEVA SKUPINE POSLANK IN POSLANCEV DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OCENO USTAVNOSTI ODLOKA O RAZPISU POSVETOVALNEGA REFERENDUMA O OBRAVNAVI UREDITVE PRAVICE DO POMOČI PRI PROSTOVOLJNEM KONČANJU ŽIVLJENJA IN SICER S PREDLOGOM ZA ZAČASNO ZADRŽANJE IZVRŠEVANJA NAVEDENEGA ODLOKA, ki bo potekala na podlagi drugega odstavka 265. člena poslovnika državnega zbora.

Kot gradivo objavljeno na spletni strani Državnega zbora je na voljo zahteva, z dne 8. maj 2024, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 10. maj 2024 in tudi mnenje Vlade z dne 10. maj 2024.

K tej točki so bili vabljeni predstavniki Zakonodajno-pravne službe in predstavniki Vlade.

In sedaj dajem besedo kar predstavnici…

Izvolite, postopkovno.

Ja, lep pozdrav vsem tudi v mojem imenu na to petkovo popoldne!

Mislim, da smo vsi zelo veseli, da smo se danes tukaj srečali, malo da razbremenimo ozračje.

Torej poslanke in poslanci Slovenske demokratske stranke in Nove Slovenije smo 29. aprila vložili na Ustavno sodišče zahtevo za oceno ustavnosti odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, da je poenostavljeno povedano, referendum o pomoči pri samomoru, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije številka 35/24. V zahtevi smo poslanke in poslanci Slovenske demokratske stranke in Nove Slovenije predlagali Ustavnemu sodišču, da pobudo sprejme, da je obravnava absolutno prednostno, in da do dokončne odločitve zadrži izvrševanje navedenega odloka, ker bi v nasprotnem primeru lahko nastale težko popravljive in škodljive posledice, ki jih ne bi bilo sicer mogoče odpraviti. Ustavno sodišče je Državni zbor 8. 5. pozvalo, da se lahko glede zahteve izjasni, in sicer glede predloga za zadržanje izvrševanja v roku treh dni in glede vsebinskih navedb v roku desetih dni. Zdaj, danes se točka kliče, zahteva skupine in tako naprej, s predlogom za začasno zadržanje odloka, torej točka je v celoti, mi pa imamo danes v gradivu, samo del gradiva, ki govori o tem začasnem zadržanju tako glede Zakonodajno-pravne službe kot glede Vlade in me zanima zakaj danes ne obravnavamo tega gradiva v celoti? Zakaj se danes ne obravnava tudi opredelitev do vsebinskih, vsebinskega dela zahteve.

Ja, hvala za postopkovni predlog.

Torej danes se obravnava prvi del, torej kot ste že sami ugotovili glede začasnega zadržanja izvrševanja tega odloka, torej tudi na podlagi tega je bilo mnenje Zakonodajno-pravne službe za ta del, torej to, kar se moramo opredeliti v roku treh dni. Zakonodajno-pravna služba bo pripravila mnenje tudi za vsebinski del in bo sledila še ena seja bo predvidoma v naslednjem tednu, kjer bomo se opredelili, torej glede drugega dela, kjer nam je Ustavno sodišče dalo tudi deset dnevni rok. Tudi kar se tiče samega glasovanja o mnenju, bo tudi mnenje s tem povezano, torej bomo dali na glasovanje mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki se nanaša samo na začasno zadržanje izvrševanja odloka. Tako da, kar se tega tiče, smo v skladu tako z roki in vsemu kar sledi. Izvolite, ponovno postopkovno.

Seveda smo v skladu z roki, saj tudi Državni zbor se ne potrebuje zasnovati. Ustavno sodišče je reklo, da se lahko izjasni, lahko se tudi ne bi. Jaz nisem tega spraševal. Jaz sem spraševal, kaj so argumenti, da danes ob tem, da je točka v celoti na dnevnem redu, oba dela, tako vsebinski kot ta začasno zadržanje, zakaj danes te zadeve ne obravnavamo v celoti. To, da nekateri mogoče niso uspeli pripraviti nekega mnenja, seveda ni noben argument, ker je vse na mizi, vse je napisano po copy paste metodi se to da na papir in to je to. Tako, da ne vidim nobenega argumentiranega razloga, da se moramo za to zadevo dvakrat sestajati. To je zelo neracionalno in predlagam, da se v bodoče ti procesi optimizirajo in da v takem primeru obravnavamo zadeve v celoti.

V tem primeru pa bi bila obravnava v celoti še toliko bolj smiselna, ker je vsebinski del neposredno povezan in argumentacija glede začasnega zadržanja neposredno povezana z vsebinskim delom, ampak danes imamo samo ta drugi del in žal, bomo pač morali še enkrat poslušati ene in iste argumente.

Hvala.

Glejte, saj v bistvu ste vi vložili torej zahtevo za oceno ustavnosti. Kar se tiče koalicije, seveda v tem nismo videli niti potrebe. Ustavno sodišče nam je dalo dva roka in vsaj kar se tiče koalicije, mi se z veseljem sestajamo večkrat, nenazadnje je to naša služba in večkrat se je v razpravi govorilo, da bi bilo potrebno več govoriti tudi o tematiki in bomo imeli seveda priložnost, tako da jaz predlagam, da kar nadaljujemo.

Ne, ne bom več dajala proceduralne, zdaj predajam besedo Zakonodajno-pravni službi, da predstavi svoje mnenje. / oglašanje iz dvorane/ Ne, jaz sem vam dala odgovor, ampak se vi z njim ne strinjate, to je pa razlika.

Torej, Zakonodajno-pravna služba, gospa Nataša Voršič izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem!

Zakonodajno-pravna služba je pripravila mnenje o Predlogu za začasno zadržanje izvrševanja Odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Predlagatelj je skupina poslancev.

Predlog je zelo slabo utemeljen in vsebuje navedbe, ki se nanašajo na neskladje z Ustavo in vsebuje navedbe, da bo novembra predviden referendum o drugem bloku NEK, in navedbo, da bo ob kasnejši odločitvi Ustavnega sodišča nastala težava z izvrševanjem volilne pravice. Kriterij za začasno zadržanje je naslednji: Ustavno sodišče začasno zadrži izvrševanje predpisa, če bi zaradi njegovega izvrševanja nastale težko popravljive škodljive posledice. Pri tem tehta med posledicami, ki bi nastale zaradi izvrševanja predpisa in posledicami, ki bi nastale, če se predpis ne bi izvrševal, pozneje pa bi se ugotovilo, da je v skladu z Ustavo. Argumenti predlagatelja glede neskladja z Ustavo pri odločanju o začasnem zadržanju niso upoštevni. Gre za dva različna instituta, zato je Ustavno sodišče dalo tudi dva različna roka zakonodajalcu za njegovo stališče. Odločitev Ustavnega sodišča namreč ne more temeljiti na argumentih neskladja z Ustavo, ko gre za začasno zadržanje, ker bi takšna odločitev pomenila meritorno odločitev in bi že prejudicirala spor. Prav tako niso upoštevane navedbe predlagatelja, ki niso obrazložene, njihova zveza z izpodbijanim aktom pa sploh ni pojasnjena.

Glede težke popravljivosti škodljivih posledic pa velja naslednje. Državni zbor je razpisal posvetovalni referendum, ki nima zavezujočih učinkov, zato po naravi stvari za izvedbo referenduma ne morejo nastati nobene pravno upoštevne posledice. Po drugi strani pa bi z začasnim zadržanjem odloka nastale škodljive posledice, ker bi prenehali teči Referendumski roki, ki so že začeli teči 6. maja 2024. S tem pa bi nastale težko popravljive posledice, in to v več primerih. Prekinitev teka rokov bi povzročila pravno negotovost, ali in kdaj se bo že razpisani postopek referenduma nadaljeval. Takšna negotovost ogroža pravno varnost, ki je eno od temeljnih načel pravne države. Začasno zadržanje bi povzročilo tudi nemožnost izvedbe referenduma na dan, ki je že določen kot dan glasovanja, hkrati pa bi to onemogočilo tudi izvedbo referenduma na dan, ko bodo v Republiki Sloveniji izvedene volitve poslancev v Evropski parlament. Prav tako pa bi povzročilo težko popravljive posledice za državni proračun, saj bi bili stroški referenduma višji, če se ne izvedejo sočasno z volitvami. Izvrševanje izpodbijanega odloka tako ne bi povzročilo škodljivih posledic, začasno zadržanje pa bi povzročilo škodljive posledice, saj bi preprečilo izvedbo referenduma skupaj z volitvami in s tem povzročilo težko popravljive škodljive posledice, zato Ustavnemu sodišču predlagamo, da začasno zadržanje zavrne kot neutemeljeno. Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj prehajamo na razpravo poslank in poslancev glede razprave o mnenju Zakonodajno-pravne službe. Torej vse razpravljavce prosim, da se v razpravi omejimo le na razloge za začasno zadržanje izvrševanja odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in v naslednjem tednu, kot že napovedano, bo predvidoma seja na kateri bomo obravnavali tudi drugi vsebinski del.

Tako, da odpiram razpravo.

Zvonko Černač, izvolite.

Ja, hvala predsednica.

Torej, najprej je potrebno povedati, da to mnenje, ki je bilo zdaj na kratko povzeto s strani vodje Zakonodajno-pravne službe utemeljuje glasovanje proti temu mnenju, ker je neutemeljeno oziroma je argumentacija v njem sama s seboj v nasprotju. Bom v nadaljevanju to bolj podrobno obrazložil.

Naj povem še enkrat, poslanke in poslanci tako Slovenske demokratske stranke kot Nove Slovenije, smo ves čas sprejemanja tega odloka opozarjali na protiustavnost tega referenduma, tudi argumentirali to protiustavnost, in že v teh razpravah izpostavljali škodljive posledice, ki bodo nastale predvsem za pravno državo, ker izvedba protiustavnega referenduma ima neposredne posledice za pravno državo, ker povzroča erozijo in erozijo zaupanja v delovanje parlamenta, ki sprejema protiustavne odločitve in to mislim, da je ena izmed najbolj pomembnih škodljivih posledic, ki nastanejo v takem primeru. Verjetno je ni potrebno dodatno utemeljevati. O tem se bo morala strinjati tudi Zakonodajno-pravna služba. Tako, da je pač potrebno pri tem mnenju glasovati proti, ker ni utemeljeno, argumentacija sama s seboj v nasprotju in se sama sebe pobije. Zdaj, nedvomno boste koalicijski poslanci to mnenje, ki vam seveda gre na roko, ker želite ta referendum izvesti z 9. 6. izglasovali in zaradi tega seveda pričakujem, da v skladu z 266., ne samo jaz, ampak vsi, ki smo podpisali to zahtevo pričakujemo, da bo v skladu z 266. členom v odgovoru Ustavnemu sodišču povzeto tudi to naše ločeno mnenje in naša argumentacija, ki jo bom v nadaljevanju podrobno predstavil.

Torej, poslanke in poslanci Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije smo iz teh razlogov, ki sem jih že prej povedal, 29. aprila vložili na Ustavno sodišče zahtevo za oceno ustavnosti odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 35/24. In v zahtevi smo se oprli predvsem tokrat na mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne, 26. 3., ki ga je podpisala vodja gospa Nataša Voršič, in kjer je Zakonodajno-pravna služba izpostavila, da je referendumsko vprašanje po mnenju ZPS v neskladju z drugim 44. in 87. členom ustave ter prvim odstavkom 184. člena Poslovnika Državnega zbora. Dodatno smo v tej zahtevi utemeljili protiustavnost tudi s prvim odstavkom 17. člena Ustave, ki je bistven in ker danes ne bomo razpravljali po vsebini o protiustavnosti razpisa tega referenduma, pač pa samo glede začasnega zadržanja izvajanja odloka o razpisu referenduma, se bom v nadaljevanju omejil samo na ta del. Glede tega je danes v povzetku mnenja Zakonodajno-pravne službe z današnjega dne, torej z dne 10. 5. 2024, bilo izpostavljeno, da izvedba tega referenduma ne bi povzročila nobenih škodljivih posledic, in da bi škodljive posledice pa nastale v kolikor tega referenduma ne bi izvedli sočasno z volitvami 9. 6.. Torej, ta ista zakonodajna, tudi pod to mnenje je podpisana vodja Zakonodajno-pravne službe gospa Nataša Voršič. Torej, po mnenju poenostavljeno, da bo razumljivo, če bi se izvedba protiustavnega referenduma zadržala začasno do vsebinske odločitve Ustavnega sodišča o tem ali je ta referendum protiustaven ali ne, če bi se zadržala bi nastale škodljive posledice, če se pa ne zadrži, pa ne bi nastale. Glejte sami s sabo ste v nasprotju. Vi ste v enem mnenju govorili o tem, da je ta referendum protiustaven, torej ga ne sme biti, če je protiustaven, ga zakonodajalec ne sme razpisati, v drugem mnenju pa pravite, če bi ta protiustaven referendum, se ne izvede tako kot je razpisan, bi pa škodljive posledice nastale in pri tem ne poveste komu in čemu bi te posledice nastale, ker vi ste v zaključku tega mnenja današnjega napisali, izvrševanje tega odloka, da ga ne citiram v celoti, ne bi povzročilo nobenih škodljivih posledic, začasno zadržanje izvrševanja pa bi preprečilo izvedbo glasovanja na posvetovalnem referendumu sočasno z volitvami, kar bi povzročilo škodljive posledice, saj bi Državni zbor namesto določenega izbranega datuma moral določiti drug datum glasovanja. Zdaj mi pa povejte, kakšne škodljive posledice pa so v tem, če Državni zbor namesto enega datuma določi drug datum glasovanja. Nobenih. In vi nam v tem mnenju očitate, da smo pripravili slabo obrazloženo zahtevo in ne vem kaj še vse. Torej, ni argumenta za to. Torej nobenih škodljivih posledic tukaj ni. Gremo dalje.

V kolikor se do vsebinske odločitve ustavnega sodišča izvrševanja tega odloka ne zadrži in bo vsebinska odločitev znana, po 9. 6., kar je velika verjetnost, da bo temu tako in bo ta referendum izveden, in bo potem Ustavno sodišče po vsebini čez mesec ali dva odločilo, da je bil protiustaven in bo celo izglasovan recimo ta referendum, 9. 6., pa bodo nastale škodljive posledice na pravni državi nedvomno in na zaupanju v pravno državo, nedvomno, in teh škodljivih posledic ni mogoče popraviti, ker ne morete ljudi še enkrat pozvati naj gredo referendum na referendum pa spremenijo svojo voljo. Jih ni mogoče popraviti. Kaj pa če bi Ustavno sodišče dejalo, ne po vsebini, da pa je vse okej, da ta referendum ni protiustaven, ali bi bile kakšne škodljive posledice v tem primeru, če bi bil kasneje? Nobenih, saj ni nobena uveljavitev pravic vezana na datum, 9. 6., nobena uveljavitev, nobenih pravic, nobenemu ne bo nastala nobena škoda, in najbolj zanimiva cvetka v tem mnenju je bila pa tista o stroških, da bi škodljive posledice bile zaradi tega, ker bi z novim referendumom na nek drug datum nastali dodatni nepotrebni stroški. Če bi kdo od poslancev o tem razpravljal mu ni za zameriti, to je pač politična debata, ampak, ko se pa pravna stroka pri zagovarjanju pravne države spravi na ta nivo, potem smo pa resnično lahko zaskrbljeni. In tudi nobenih posledic v takem primeru ne bi bilo. Saj vemo, verjamem da boste to zavezo tokrat le držali v koaliciji, ker gre za pomembno vprašanje, in da bomo imeli referendum glede drugega bloka 24. novembra, in nobene ovire ni, da v kolikor bi v primeru zadržanja izvrševanja tega odloka Ustavno sodišče vsebinsko odločilo, da to vprašanje ni protiustavno, nobene ovire ni, da se ta referendum ne razpiše skupaj s tem ali pa katerimkoli drugim, saj nihče ne more prejudicirati, da zoper kakšen zakon, ki bo sprejet v tem obdobju, ne bo naknadnega zakonodajnega referenduma. Torej, ti argumenti, oprostite, ki jih navajate, Zakonodajno-pravna služba, ti vaši argumenti ne vzdržijo nobene resne presoje in so, kar je še najhuje, sami s seboj v nasprotju. Teh argumentov, ki jih vlečete skozi to mnenje, ne morete zagovarjati, ker jih ni. Da ne govorimo seveda o tem, da poleg nezaupanja in slabitve zaupanja v pravno državo, erozije pravne države, tega, da niti koalicija sama v takem primeru ne bi mogla izvršiti nečesa za kar bi se ljudje opredelili pozitivno, predpostavljamo, da ljudje se na tem referendumu, ne če se ne zadrži izvrševanje, opredelijo pozitivno 9. junija, potem pa Ustavno sodišče reče, da je ta referendum bil protiustaven. Ali ne vidite, da imate tudi vi sami s tem potem težavo. Torej, vse to so razlogi, ki govorijo o tem, da je potrebno izvajanje tega odloka do vsebinske odločitve zadržati, tega odloka o razpisu referenduma, posvetovalnega referenduma, ker v primeru zadržanja ne nastanejo nikakršne škodljive posledice nikomur. V primeru da se to izvrševanje ne zadrži in se ta referendum izvede sočasno z volitvami, 9. 6., po tem datumu pa ustavno sodišče ugotovi po vsebini, da je bil ta referendum neustaven, pa bodo te škodljive posledice mnogotere in jih ne bo mogoče popraviti na noben način.

Torej, v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke in verjamem, da tudi v Novi Sloveniji, torej tisti, ki smo predlagali to zadržanje, bomo seveda glasovali proti takemu mnenju, ker Zakonodajno-pravne službe, kar tudi ni utemeljeno, je samo s seboj v nasprotju oziroma v nasprotju z mnenjem, ki je bilo dano. Glede tega referenduma samega. Glede na to, da pa predpostavljam, da boste to mnenje kljub temu izglasovali, pa seveda pričakujemo, da bo v odgovoru Ustavnemu sodišču, da bodo ti argumenti, ki so bili danes izpostavljeni korektno najbolje v magnetogramski obliki povzeti.

Hvala lepa.

Hvala za vaše mnenje. Verjamem, da bomo v toku razprave slišali tudi kakšno drugo mnenje.

Dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, Nataši Voršič, izvolite.

Hvala lepa.

Na argumente se je treba odzvati in to na kratko in utemeljeno in sicer, vloga Zakonodajno-pravne službe v postopku sprejetja akta je drugačna kot vloga Zakonodajno-pravne službe po tem, ko je zakonodajalec akt že sprejel, ker v tem primeru Državni zbor torej akt že velja in je Zakonodajno-pravna služba v tem primeru odvetnik Državnega zbora oziroma tisti, ki zastopa stališča nasprotnega udeleženca, torej Državnega zbora.

Kar se pa tiče argumenta, da Ustavno sodišče odloči po dnevu glasovanja in bi s tem nastale protiustavne oziroma škodljive posledice začasnega zadržanja oziroma ne zadržanja v tem primeru, pa je v samem mnenju jasno napisano stališče Zakonodajno-pravne službe in sicer, da se Zakonodajno-pravna služba opredeljuje do stališča glede verodostojnosti referendumskega izida, ki bi bil lahko okrnjen in izpodbojen, če Ustavno sodišče ne bi zadržalo, torej začasno zadržalo izvrševanja izpodbijanega akta, kasneje po izvedenem referendumu pa bi se izkazalo, da je ta akt v neskladju z Ustavo. Zakonodajno-pravna služba je jasno zavzela stališče, da je Ustavno sodišče samo tisto, ki lahko z odločitvijo pred dnem glasovanja na referendumu prepreči težko popravljive posledice, ki bi bile v tem, da bi bil referendum izveden na podlagi predpisa, ki bi bil kasneje po referendumskem dnu. Razveljavljen. Hkrati lahko Ustavno sodišče tudi, če se veča možnost nastanka težko popravljivih posledic torej, približevanje dneva glasovanja na referendumu začasno zadrži izvrševanje predpisa takrat, ko nastopijo takšne okoliščine in s tem prepreči nastanek težko popravljivih posledic.