Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi!

Pričenjam 68. sejo Odbora za zunanjo politiko. Obveščam vas, da so zadržani oziroma da na seji sodelujejo kot nadomestni člani in članice naslednje poslanke. Tako sem prejel opravičila in sicer se ne morejo udeležiti seje poslanec Jernej Vrtovec, poslanec doktor Matej Tašner Vatovec in pa poslanec magister Matej Tonin. Hkrati pa na seji s pooblastili, da sodelujejo naslednje članice in člani, tako poslanec Gašper Ovnik nadomešča poslanko Tamara Vonta, tako poslanka Jožica Derganc nadomešča poslanca Dušana Stojanovič in pa poslanec Rado Gladek nadomešča poslanca Janeza Janšo. Lepo pozdravljam vse prisotne!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora 13. maja, torej letošnjega leta ste prejeli tudi predlog za širitev dnevnega reda s točkami 1a. in 1.b. Tako predlagam, da najprej glasujemo o predlogu za širitev s točko 1a. Pričenjam z glasovanjem.

Glasujemo. Navzočih je osem poslank in poslancev, za je glasovalo 8, proti nihče.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Sedaj pa glasujemo še o predlogu za širitev dnevnega reda s točko 1b.

Glasujemo. Navzočih je 8 poslank in poslancev, za je glasovalo 8, proti nihče.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Tako ugotavljam, da je predlog sprejet in je tudi določen dnevni red seje tak, kot je bil predlagan s sklicem in seveda tudi z izglasovanima širitvama.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO.

Ta točka je uvrščena na dnevni red seje rednih sej Odbora za zunanjo politiko na podlagi prvega odstavka 3. člena Zakona o zunanjih zadevah. Tako kot običajno vas tudi tokrat obveščam, da lahko poslanka ali poslanec na seji postavi največ dve ustni vprašanji. Možno je tudi dopolnilno vprašanje poslanca, ki lahko traja največ 2 minuti, dopolnitev odgovora predstavnika Vlade pa lahko traja največ 3 minute. Tako kot vedno, bi izbrali en sklop vprašanj, potem pa bi besede za odgovore predali državni sekretarki na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, gospe Sanji Štiglic. Tako da, želi kdo besedo? Ja, izvolite, kolega Kosi.

Ja, hvala za besedo.

Jaz bi samo vprašal zdaj v zvezi s to informacijo, ki je bila ob obisku zunanje ministrice na Kitajskem, kjer je zunanja ministrica pač podala stališče, da Slovenija podpira politiko enotne Kitajske. Kako je zdaj s tem v zvezi s statusom Tajvana oziroma nasploh kako potem Slovenija podpira Tajvan pri nekako samostojnosti na njegovi poti? Hvala.

Hvala lepa za vaše vprašanje. Še kdo? Ugotavljam, da ne, potem pa bi prosil, spoštovana državna sekretarka, če se odzovete na to vprašanje.

Najlepša hvala. Slovenija tako kot vedno in ves čas podpira načelo ene Kitajske, to je nekaj, kar je mednarodno uveljavljeno, tudi stališče Evropske unije in ves čas tudi stališče Slovenije.

Hvala lepa. Torej, ker ugotavljam, da ni več interesa, zaključujem to točko dnevnega reda. Državni sekretarki se lepo zahvaljujem za sodelovanje.Prehajamo na 1. TOČKO - POBUDA ZA SKLENITEV MEDNARODNEGA INSTRUMENTA O PREPREČEVANJU PRIPRAVLJENOSTI IN ODZIVU NA PANDEMIJE.

Gradivo k tej točki ste prejeli. Besedo dajem predstavniku predlagatelja, to je gospa Eva Vodnik, državna sekretarka Ministrstva za zdravje. Tako da, izvolite, imate besedo.

Hvala za besedo. Spoštovani predsednik! Spoštovani vsi prisotni!

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 70. člena Zakona o zunanjih zadevah 24. aprila 2024 sprejela pobudo za sklenitev novega mednarodnega instrumenta Svetovne zdravstvene organizacije. Pobudo vključuje predlog za sestavo delegacije Republike Slovenije in stališča delegacije, s katerimi bo ta utemeljevala podporo sprejetju ali zavrnitvi tega mednarodnega instrumenta na 77. zasedanju generalne skupščine Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi, ki bo konec maja letos. Ob mednarodnem instrumentu se bo na istem zasedanju generalne skupščine sprejemal tudi dopolnjen mednarodni zdravstveni pravilnik. Pobudo za izhodišča in delegacijo zanj bomo obravnavali v naslednji točki. Razlogi za sprejem obeh dokumentov so enaki. V zadnjih desetletjih se namreč soočamo z vse bolj pogostimi izbruhi in vse hitrejšem širjenju čezmejnem širjenju novih in nekaterih hudih že znanih bolezni kot je na primer ebola, v nazadnje pa covid-19. K takemu hitremu širjenju prispevajo globalizacija, hitra rast svetovnega prebivalstva, podnebne razmere, podnebne spremembe in vse hitrejše tudi potovanje prebivalstva. Države članice Svetovne zdravstvene organizacije, ki jih je 194, so že pred pandemijo covid-19 opozarjale, da je treba posodobiti mednarodni zdravstveni pravilnik. Pandemija covid-19 pa je pokazala, da bo potrebno znatno okrepiti sodelovanje držav pri zagotavljanju pripravljenosti in odziva na globalni ravni, če želimo preprečiti zdravstvene, ekonomske in druge posledice širjenja nalezljivih bolezni. Ugotavljali so tudi, da samo sprememba mednarodnega pravilnika ne bo dovolj, zato je bila na izrednem zasedanju Generalne skupščine Svetovne zdravstvene organizacije 1. 12. 2021 sprejeta odločitev, da se ustanovi medvladno pogajalsko telo, ki bo zadolženo za pripravo in usklajevanje besedila novega mednarodnega instrumenta. Pravzaprav je pobudo za sprejem tega mednarodnega instrumenta dejansko dala Evropska unija; predsednik Evropskega sveta Charles Michel je namreč že v času pandemije covid-19 novembra 2020 predlagal, da se na ravni Evropske unije sproži pobuda za sprejetje novega mednarodnega dogovora o sodelovanju držav v primeru pandemij, ki bo temeljilo na večji solidarnosti med razvitim in nerazvitim svetom. Globalno naj bi zagotovili več kapacitet za hitro prepoznavanje novih patogenov. Z globalno mrežo sodobnih laboratorijev ter zdravila, cepiva in medicinske pripomočke, s katerimi bi čim prej zamejili širjenje bolezni. V globalnem svetu, smo namreč bistveno bolj odvisni kot prej od hitrega in učinkovitega odziva v vsaki, tudi najbolj revni državi. Vse države pa so se po drugi strani tudi strinjale, da je ne glede na povedano ključno, da se upošteva načelo suverenosti vsake države in da bo tudi v prihodnje samo v pristojnosti države, kakšne ukrepe bo sprejela za obvladovanje pandemije znotraj svojih meja. Medvladno pogajalsko telo, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic in je odprto za vse države članice Svetovne zdravstvene organizacije in ga lahko vsi spremljajo, je tako pripravilo predlog besedila, ki se še vedno usklajuje. Slovenija se v usklajevanje vključuje kot članica Evropske unije, saj je Svet Evropske unije 3. marca 2022 sprejel sklep Council Decision 2022/451, da se pooblasti Evropsko komisijo oziroma njeno predstavništvo pri OZN v Ženevi za sodelovanje v pogajanjih o mednarodnem instrumentu v imenu EU in, da EU nastopa čim bolj enotno. Sprejete so bile usmeritve, da bo Evropska unija zagovarjala upoštevanje pravice do najvišjega možnega standarda zdravja, načeli mednarodne solidarnosti in pravičnosti pri delitvi znanja, zdravil, cepiv in drugih orodij in da se posreduje informacijo o novih patogenih mednarodni skupnosti preko SZO čim prej in da ta takoj obvesti druge države, da se bodo lahko pripravile. EU zagovarja tudi koncept enega zdravja, to je, da se bolezni nastajajo pravzaprav lahko tudi pri živalih in da je pomembno sodelovanje vseh sektorjev, tudi kmetijskega in okoljskega, pri čemer podporo potrebujejo zlasti manj razvite države pri krepitvi njihovih zdravstvenih sistemov.

Pobuda, ki je pred vami in jo je potrdila vlada, vključuje dodatne zahteve Slovenije, če naj bi naša država na generalni skupščini potrdila sprejem besedila novega mednarodnega instrumenta. Te zahteve ob zavezah EU dodatno poudarjajo še zavezanost k spoštovanju in zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zavezanost k preventivi, zavezanost k doseganju univerzalnega zdravstvenega varstva in krepitvi predvsem primarne zdravstvene dejavnosti na globalni ravni, vključevanje celotne družbe, vključno s participacijo civilne družbe, predvsem pa, da se nobena določba instrumenta ne more razlagati kot pooblastilo sekretariatu Svetovne zdravstvene organizacije ali generalnemu direktorju, da usmerja, odreja ali kako drugače predpisuje notranje zakone ali politike, katerikoli državi ali ji nalaga, da sprejme ukrepe, kot je uvedba obveznega cepljenja in druge ukrepe, ki niso v skladu s pravnim redom v državi.

To sicer v predlogu mednarodnega instrumenta piše, tretji odstavek 24. člena, a je pomembno, da v končnem besedilu ni tudi izpuščeno. Slovenija sicer podpira prizadevanja za preprečevanje, boljšo pripravljenost in odziv na bodoče pandemije, vendar mednarodnega instrumenta ne bo podprla v primeru, da bodo določbe, to so v izhodiščih napisane, posegale v pravice, svoboščine ljudi v nasprotju z mednarodnim in nacionalnim pravom, ki se nanaša na človekove pravice, posegale v suverenost držav članic s preseganjem pristojnosti Svetovne zdravstvene organizacije in njenih organov, posegale v pravico ljudi do verodostojnih informacij v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije ter uvajale obvezne ukrepe v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije.

V nadaljnjem postopku se bomo zavzemali za sprejetje mednarodnega instrumenta s soglasjem, kot je to ustaljena praksa na upravnih telesih Svetovne zdravstvene organizacije. Pobuda, še enkrat, vključuje izhodišča, ki sem jih navedla, vključuje pa tudi predlog za sestavo delegacije, ki bo zastopala stališča Republike Slovenije v procesu sprejemanja novega mednarodnega instrumenta. V delegacijo so vključene osebe, ki so že do sedaj spremljale pripravo besedila v Sloveniji, Ženevi in Bruslju, kot vodjo delegacije pa so predlagali mene, ki tudi sicer pokrivam sodelovanje s Svetovno zdravstveno organizacijo na Ministrstvu za zdravje.

In to bi bilo vse. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Sedaj pa seveda v zvezi s to točko odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? (Da.)

Kolega Kosi, izvolite.

Okej, hvala, predsedujoči, za besedo.

Lep pozdrav!

Seveda, res je, tako kot je bilo pojasnjeno, da pač ta epidemija Covid-19 je pokazala določene slabosti, pri ukrepanju je pač potrebno spremeniti, da je tudi te pač mednarodne pogodbe, da je potem to ukrepanje bolj kvalitetno. Vendar, zdaj zadnje čase smo bili poslanci, mislim, da tudi koalicijski, vsak dan zasipani z elektronsko pošto, ne podpreti tega sporazuma in tako naprej. Zdaj, res je, da, tu berem, da sicer Slovenija ne bo podprla v primeru tega, če se bo posegalo v pravice in svoboščine in tako naprej, kar seveda pozdravljam, me pa vseeno zanima, zakaj je to gradivo prišlo tako pozno, glede na to, da se to že, mislim, da od 2022 zadeva ureja. Vem, da sem tudi sam spremljal, ampak me zanima zakaj Vlada tako pozno to nam dala to gradivo v pregled, ker je kar obsežno in zdaj v nekaj dneh je zelo težko preveriti.

Me pa vseeno zanima, torej ali torej trenutna verzija tega pravilnika zagotavlja suverenost države pri, pri pač odločanju glede ukrepov in pa kako se torej opredeljujete do teh pozivov, ki jih dobivamo poslanci, da naj tega ne podpremo. Tako, da samo to me zanima in pa kaj bi pomenilo torej, če Slovenija tega ne bi podprla? Zdaj, če sem prav razumel bo to sedaj ta pravilnik sprejet, potem ga moramo ratificirati, kaj pomeni, če ga ne ratificiramo oziroma ga ne podpremo? Kaj to pomeni za Slovenijo v primeru, če bi prišlo do podobne pandemije, kot je bil Covid-19?

Hvala lepa za vašo razpravo in vprašanje.

Kolega Premik.

Hvala lepa.

Jaz vsekakor pozdravljam nadgraditev sporazumov, svet je dejansko postal globalna vas in kot smo videli ob zadnji epidemiji, je Svetovna zdravstvena organizacija delovala kot nek brezzobi tiger, brez pravih inštrumentov, da zadevo adekvatno umiri. Jasno, kot je bilo povedano, ni več izoliranih izbruhov bolezni, ampak vsaka bolezen v nekaj urah lahko preskoči iz najbolj oddaljenih koncev tudi v naš tako imenovani zdravstveno napredni svet. In tukaj se bo treba potem soočiti z nekimi neznanimi situacijami, ki jih pa ta sporazum sploh skozi to, da je informiranost med državami bistveno večja in da tukaj prevzame svetovna zdravstvena organizacija koordinacijo tega tudi na temelju solidarnosti, mislim, da je to pravilen pristop. Pozdravljam tudi to, da smo pač se vključili v sistem Evropske unije, ki skupaj zastopa vsa naša stališča, ker vemo, da pač na ta način bomo prišli bistveno dalje, kot pa, če bi Slovenija sama šla v ta pogajanja.

Se pa pridružujem kolegu Kosiju, res je, poslanci smo bili precej bombardirani z raznimi informacijami, pa tudi dezinformacijami s strani občanov, zato tukaj apeliram na, pa se pridružujem kolegu Kosiju, z vprašanjem(?) na kakšen način boste tukaj pristopili k informiranju naših občanov v zvezi s tem sporazumom, da bi pač zatrli te tako imenovane dezinformacije v zvezi z vsebino, ker vemo, da sporazum je precej obsežen, precej zahteven, precej težko branje konec koncev in jasno, da so strahovi po tem, da se bi notri karkoli skrilo pa prikrilo, lahko tudi upravičeni, zato je treba pač tukaj en pravilen pristop, transparentnost in pa dialog z vsemi temi skupinami.

Pridružujem se pa tudi temu, da se mi zdita, vsaj, ključna ta dva momenta in to je, da ima Slovenija dejansko podporo členu, ki določa, da nobena določba instrumenta se ne razlaga kot pooblastilo sekretariatu oziroma generalnemu direktorju, da smer odreja, spreminja in karkoli. Drugače predpisuje, kar je v nasprotju z našimi interesi in pa da dejansko naša država obdrži vso suverenost na tem področju, kjer bi mogoče kakršnakoli usmeritev iz WHO šla v smer ki bi posegala v pravice, svoboščine ljudi in bi bila v nasprotju z mednarodnim ali pa nacionalnim pravom.

Tako da, še enkrat, zadevo podpiram vendar pač pozivam na čimprejšnjo usklajeno akcijo, da se tiste skeptike, prepriča, da neke dezinformacije niso pravilne. Hvala.