Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 20. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih s seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje, predlog katerega ste prejeli v petek, 10. maja, s sklicem seje.

O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejela, zato državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Ker prehajamo na odločanje, prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav in glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. / oglašanje iz dvorane/ Dela ali ne dela? Okej, dobro. Pa gremo še enkrat, in sicer glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, 73 jih je glasovalo za, proti pa nihče.

(Za je glasovalo 73.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 20. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko sem v poslovniškem roku prejela pisne prijave 30 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika. Na prva tri vprašanja poslancev in poslanke opozicije ter na vprašanje poslanke vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ 5 minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Prosim vas, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra, o tem odloči Državni zbor brez razprave in brez obrazložitve glasu, pri čemer vas opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa tega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem.

V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstila na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili: Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, od 13.30 dalje, dr. Darjo Felda, minister za vzgojo in izobraževanje, ter dr. Emilija Stojmenova Duh, ministrica za digitalno preobrazbo, od 14.30 dalje.

Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj.

Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade dr. Robert Golob. Poslanska vprašanja mu bodo postavili Zvonko Černač, dr. Vida Čadonič Špelič, mag. Branko Grims in Tamara Vonta. In zdaj dajem besedo prvemu poslancu Zvonku Černaču.

Imate besedo, da postavite vprašanje predsedniku Vlade, izvolite.

Predsednik Vlade, lepo pozdravljeni. Upam, da ste si čez vikend spočili in da je vaš pogled s hrvaške obale zbistril pogled na stanje in težave v Sloveniji.

Čez slaba dva tedna bosta minili dve leti od prisege vaše vlade. V uvodni stavek koalicijske pogodbe ste zapisali, da boste oblikovali sistem oblasti tako, da bo med drugim omogočil učinkovito delovanje javnih služb. Po dveh letih vaše vladavine polovica javnega sektorja stavka ali je stavkalo, druga polovica pa se na stavko pripravlja.

Znani ste po obljubah, ki ste jih doslej vse prelomili. Gasilcem ste ob požaru na Krasu obljubljali plačilo za gašenje, ki ga itak ne bi sprejeli, ker ne gasijo za denar. Sodnikom ste pred dobrim letom dni obljubili hepiend s 600 evri dodatka. Z zdravniki je Vlada oktobra 2022 podpisala sporazum, ki je celo objavljen v Uradnem listu, zaveze iz njega pa bi morale biti uresničene do 30. junija lani.

Ničesar od tega niste izpolnili. Ničesar. Kar je pa najbolj sprevrženo, gnev ljudi, ki zaradi vaših praznih obljub čakajo v vrstah, pa naj bo to v bolnišnicah ali pred upravnimi enotami, usmerjate na nič krive izvajalce, ki se v neurejenih razmerah v posameznih sistemih trudijo, da ljudje kljub vaši ignoranci do reševanja problemov ne bi ostali brez storitev.

Lani januarja ste izjavili, da bo leto 2023 leto reform, izpeljali niste nobene. Kaj pa imajo ljudje po dveh letih vaše vladavine? Višje nove davke, napovedujete nove, vedno več čakajočih v zdravstvu in vrste pred okenci upravnih enot. In tu pridemo do plačne reforme. Obljubljali ste jo s 1. januarjem letos, pri čemer naj bi bil zakon v parlamentu do 30. junija lani. Za razlog, da je ni, pa ste navajali poplave, ki so se zgodile dva meseca kasneje. Vaše odgovornosti za to, da ljudje ne morejo normalno do storitev, ne morete prevaliti na nikogar drugega, če se še tako trudite. Pogajanja o plačni reformi potekajo iz meseca v mesec, premaknejo se ne nikamor.

Predsednik Vlade, sprašujem vas:

V katero smer pravzaprav peljete to plačno reformo?

Kaj odgovarjate delavcem na upravnih enotah, ki pred upokojitvijo prejemajo dodatke do minimalne plače?

Za 40 let dela bodo deležni najnižje zajamčene pokojnine.

Za ureditev razmer zaposlenih na upravnih enotah ni potrebno čakati na plačno reformo, tega se dobro zavedate tudi sami. Dovolj bi bila izenačitev njihovega položaja z zaposlenimi na ministrstvih, kjer so za primerljivo delo plačani bistveno bolje kot zaposleni na upravnih enotah.

Zakaj tega ne storite?

Kdaj boste končno prevzeli odgovornost za stanje, da ljudje ne morejo normalno do storitev, za katere vsak mesec prispevajo prek davkov in prispevkov?

Hvala lepa. Dovolite najprej, da vas opozorim, kolega Černač, ne dovolim, da boste kar tako nonšalantno lagali v Državnem zboru. Za predsednika Vlade lahko jaz povem, da ni bil na hrvaški obali, ker vem, da je bil na neki športni prireditvi, ker sem blizu doma. Tako da prosim, da ste malo pazljivi … / oglašanje iz dvorane/ Ja, bom povedala, zaradi tega, ker ljudje nas poslušajo in si ustvarjajo svoje mnenje. In prosim, da ste pri teh svojih izvajanjih pazljivi, ker vas bom opozarjala vsakič.

Predsednik Vlade, imate besedo za odgovor. Izvolite.

Hvala lepa, predsednica.

Spoštovane poslanke in poslanci, mlada generacija!

Marsikaj je bilo izrečeno, ampak ja, resnice v izrečenem je natančno toliko, kot je resnice v tem, kje sem prebil ta vikend. Oba dneva sem bil v Tacnu. In bi rad še tukaj izkoristil priložnost, da čestitam tako našim športnikom, ki so sploh včeraj pobrali vse možne medalje, in organizatorjem, ki so skupaj s pomočjo vseh pristojnih inštitucij uspele progo v Tacnu, ki je bila v lanskih poplavah uničena, spraviti do te točke, da je danes še boljša od tiste, ki je bila pred letom dni. In jaz sem jim za to vsem izredno hvaležen. Nisem pa slišal, da bi hrvaška obala kdaj segala do Save, ampak upam, da tudi nikoli ne bo.

Resno, kar se tiče plačne reforme. Plačna reforma je nekaj, kar se lahko zgodi samo in izključno v celoti. Ravno zaradi tega, ker je v času prejšnje vlade en minister enemu segmentu povišal plače, je prišlo do nesorazmerij. Ključni razlog, zakaj imamo danes situacijo, v kateri je plačna reforma otežena, je, ker je največji problem odprava nesorazmerij, ki so nastala v prejšnjih mandatih, ne v tem mandatu. Ampak to ni tako pomembno, kakor je pomembno to, da se do konca tega meseca pričakuje, da se bodo pogajanja na stebrih, vključno z zdravstvenim sistemom, pripeljala do zaključka in da bi do poletja uspeli pogajanja zaključiti. Jaz verjamem, da bo ta načrt uspešen. Verjamem, da bo načrt uspešen, če se ne bo vmes poskušal tudi rušiti na različne načine. Stavke, nekatere, pa ne na upravnih enotah, so tiste, ki mogoče imajo bolj funkcijo, da vzbujajo pozornost, kot pa da bi dejansko naslavljali najbolj pereče probleme.

Pa se bom najprej vrnil na upravne enote. Ključno izhodišče plačne reforme, ki jo je ta vlada ponudila, in to prvič v zgodovini, je, da nihče, ki je zaposlen v javnem sektorju, ne more imeti plače pod minimalno plačo. To izhodišče je bilo že predstavljeno sindikatom in na tem izhodišču bomo vztrajali in tudi pri dinamiki izvedbi plačne reforme bo odpravljanje na tem segmentu imelo prioriteto. Zakaj nekdo, ki je 40 let v javnem sektorju, do zdaj nikoli ni bil deležen te pozornosti, zdaj pa je bo, veste vi bolje od mene. Minimalne plače morajo biti zagotovljene vsem, ki so zaposleni danes v javnem sektorju. To je prvo vodilo. Drugo vodilo je, da imamo s sindikati, vsemi, sprejet dogovor, da do septembra letos ne moremo vstopati v nobene parcialne dogovore, in tudi ne bomo, ker bi s tem ogrozili pogajanja. To je pač dogovor z vsemi sindikati. In se bomo tega dogovora držali, ker namen je, da plačno reformo izpeljemo. In tretja stvar, ki se mi zdi enako pomembna, je, da je treba vse skupine naslavljati enakovredno. In to je najtežje, zaradi tega, ker vsaka od njih vidi sebe kot nekoga, ki si iz kateregakoli razloga bolj zasluži in je bolj enakovredna. In najlepši primer je ravno na področju zdravstva, kjer ena skupina, ki je sindikalno neizmerno dobro organizirana, ki ima najete svetovalce, ki ima najete odvetnike, pač izsiljuje, da je večvredna od ostalih skupin v tem istem zdravstvu.

Jaz bom pa ponovil, plačna reforma v zdravstvu in popravek plač se bo zgodil za vse naenkrat, tako za negovalce, medicinske sestre, diplomirane medicinske sestre in tudi zdravnike. In pri tem bomo vztrajali zaradi tega, ker imamo iskren namen in tudi načrt, kako pripeljati plačno reformo do konca. In ne bomo od tega načrta odstopali, zato ker bi nekdo poskušal s parcialnimi ukrepi ravno to, da se ta načrt že vnaprej izniči.

Hvala.

Poslanec Zvonko Černač, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.

Najprej, nič slabšalnega ni bilo v mojem uvodnem delu. Jaz sem ...

Je bilo pa lažnivo, kolega Černač...

... govoril o tem, da upam, da ste si čez vikend spočili, nisem pa govoril o tem, da ste bili ta vikend na Hrvaškem, tako da toliko glede tega ...

Gospod Černač, izrekam vam opomin. Izrekam vam opomin. Vzdržite se tega in sploh komentiranja osebnega in zasebnih življenj kogarkoli od nas.

Zdaj pa glede resnih stvari, predsednik Vlade.

Niste odgovorili na moja vprašanja. Predvsem niste odgovorili na vprašanje, v katero smer peljete plačno reformo in zakaj ne uredite takoj tistega, kar je mogoče urediti brez kakršnihkoli sprememb. Pred slabim letom in pol, februarja 2023, so bila objavljena ta izhodišča, plačni stebri, razmerja, vse je bilo na mizi. Pred letom in pol. Kaj se dogaja leto in pol? Mislim, da ni vaš interes, da bi uredili plačni sistem, ampak je verjetno vaš interes nek drug – ne vem kakšen, ker nisem dobil odgovora na to vprašanje.

Predvsem pa me zanima:

Zakaj ne uredite tistega, kar je mogoče urediti brez kakršnekoli plačne reforme?

Povedal sem, da so zaposleni na upravnih enotah v bistveno slabšem položaju kot zaposleni na primerljivih delovnih mestih na ministrstvih. In samo s spremembo sistemizacije bi se lahko te razmere uredile, sprostil bi se krč in odpravile bi se čakalne vrste, ker zaradi vaših neodločitev ljudje čakajo na storitve, za katere plačujejo preko davkov in prispevkov.

Zaradi tega bi prosil, da mi odgovorite:

Kdaj boste končno prevzeli odgovornost za stanje, ki je in v katerem ljudje ne morejo normalno prejeti storitev, za katere plačujejo davke in prispevke?