Ura se je že nagnila čez deseto, zato predlagam, da bi mi počasi začeli, se strinjate vsi? Imate vsi sedeže, če še kdo nima bodo sigurno na občini poskrbeli, da bodo imeli, gospod župan, če bo treba bomo še vaš sedež sem prinesli, pa direktorico imamo tukaj, tako da, da bomo vsi sedeli.

Spoštovane kolegice in kolegi, poslanke in poslanci, vsi, ki ste vabljeni na to sejo, posebej tudi predstavniki medijev, jaz vas prav lepo pozdravljam in začenjam našo sejo! Nahajamo se torej v sejni sobi v občini Puconci, gre za 14. sejo našega odbora in zdaj, ko smo sejo že začeli je najbrž prav, da damo najprej besedo gospodu županu občine, gospodu Urošu Kamenšku sem prav prebrala, ki ga med nami lepo pozdravljam in njegovo desno roko, direktorico, da pravzaprav z njegovim dovoljenjem začnemo to sejo. Gospod župan, beseda je vaša.

Ja, najlepša hvala, gospa predsedujoča, za besedo. Spoštovana ministrica, spoštovani člani odbora, vsi zbrani! En prisrčen, lep pozdrav.

V Občini Puconci jaz sem izredno vesel in tudi počaščen, da vas lahko gostimo. Bližje, Da vas lahko gostimo na vaši redni seji odbora, torej terenska seja. In res, hvala vam, da ste izbrali našo občino in izvedete to sejo tule pri nas. Zakaj smo hvaležni? Za to, ker občina Puconci po površini v Pomurju predstavlja tretjo največjo občino, torej 108 kvadratnih kilometrov, in smo v celoti podeželska občina, kar pomeni, da je poleg gospodarske panoge, katero razvijamo prav v naselju Puconci, najpomembnejša panoga za nas kmetijstvo. In v, mogoče številka 2, 3 za občutek, kje se nahajate. Torej, v občini Puconci se obdeluje slabih 5 tisoč 300 hektarjev kmetijskih površin, kar nas nekje uvršča na četrto mesto med pomurskimi občinami po številu obdelovalnih površin, ampak te številke nam toliko ne povedo, kot nam povedo naslednje številke. Torej, ta kmetijska zemljišča obdeluje cirka 650 kmetijskih gospodarstev. Kaj hitro ugotovimo? V nadaljevanju se boste dotaknili teme namakanja iz reke Muren pa 15 tisoč hektarjev. Naša občina je delno ravninska občina, večino je pa gričevnata občina, torej smo goriška občina, kjer je kmetovanje malce težje kot na ravnini. In zanimiv podatek, teh 650 kmetijskih gospodarstev, če razdelimo v štiri statistične razrede, kaj hitro ugotovimo, da je največ kmetijskih gospodarstev v v razredu, ki obdelujejo od dva pa do pet hektarjev, torej govorimo o malih kmetijah. In seveda nam je cilj, ne zgolj lokalnim skupnostim, ampak stroki, verjamem pa, da tudi vam vsem, da te kmetije obdržimo, ker ravno te kmetije ohranjajo naše podeželje živo, ohranjajo naše podeželje urejeno in sigurno nam je cilj, da tako tudi ostane. Seveda je naša občina dve tretjine tudi pozicionirana v območju varovanja narave, torej Natura 2000 in pa krajinski park Goričko, ki na eni strani nudi precej možnosti dodatnega razvoja, na drugi strani tudi določene obremenitve, omejitve in tako naprej. Ampak kakorkoli, čeprav mi je predsedujoča namenila prve pol ure, ne bom jaz govoril, ne želim biti predolg, ker bomo tako ali tako vaš obisk po uradnem zaključku seje nadaljevali sicer v sosednji občini Moravske Toplice in bomo obiskali kmetijo Novak. Zakaj kmetija Novak? Zato, ker želim, da dobite na terenu občutek, kaj pomeni območje oteženega kmetovanja, kaj pomenijo vse te tako imenovane in toliko opevane subvencije, kaj pomeni direktno plačilo OMD in tako naprej. Pogledali si bomo kmetijo, ki se ukvarja s sadjarstvom in ki ima tri najpomembnejše ukrepe uvedene torej: protitočna zaščita z mrežami, potem zaščita pred zmrzaljo z oroševanjem in pa namakalni sistem LASE z urejeno akumulacijo vode in tako naprej. Vse to je lepo in prav, ampak ko boste videli, na kakšnem območju to stoji, potem boste videli, da je kmetovanje tudi na Goričkem, pa čeprav Prekmurje slovi po tem, da smo širna ravnina, saj lahko bi šli s kolesi, pa bi bili verjetno jezni na mene, ker bi ugotovili, da ni glih vse ravno. Tako da še enkrat, dobrodošli. Iskrena hvala za vaš obisk. Jaz se že veselim našega popoldanskega druženja na kmetiji in pa seveda uspešno delo na današnji seji. Hvala vam.

Hvala, gospod župan, Hvala za to lepo dobrodošlico. Upate, da ste, upam, da ste bili s to zadnjo informacijo zadovoljni? Upam, da je bila za vas prijetno presenečenje. Tudi lansko leto, ko smo bili na terenu, tisti ki ste bili, se spomnite, da smo šli pogledat potem v prakso, tisto, o čemer smo govorili. Teorijo. In danes bo tudi tako. Prepričana sem, da so domačini izbrali pravo kmetijo. Upam, da boste vsi se lahko udeležili tega ogleda, gospa ministrica, ti tudi boš lahko z nami? Dobro. Ja, to je bilo rahlo presenečenje. Mi smo namreč napisali, da bomo nekam šli, kot ste videli v vabilih, vendar takrat še nismo točno vedeli, kam, kjer je bilo več, več možnosti, ampak jaz mislim, da so se domačini izbrali za najboljšo možnost, odločali in izbrali najboljšo možnost. Torej, gremo zdaj hitro na delo. Zato bi rada, da zdaj še preberem, kdo je danes zadržan in kdo nastopa kot nadomestni poslanec. Zadržani so Tomaž Lisec, Alenka Hebar in Tatjana Greif, kot nadomestni poslanci so pa danes med nami Sara Žibrat, ki nadomešča Roberta Janova dobrodošla, Miroslav Gregorič, ki nadomešča Jerneja Žnidaršiča, ki si dobrodošel in Darko Krajnc dobrodošel, ki nadomešča Uroša Brežana.

Tako, zdaj smo pa že pri sprejemu dnevnega reda.

25. aprila ste prejeli naslednji dnevni red: 1. točka: Protitočna zaščita kmetijstva, izzivi in ukrepi za prihodnost; 2. točka: Izgradnja namakalnega sistema v Pomurju in 3. točka: Pobude in vprašanja poslancev. Poslanska skupina Svobode je 9. maja podala predlog oziroma zahtevo za širitev dnevnega reda z novo točko. Takoj, ko me je poklical predstavnik predlagatelja in potem, ko smo dobili predlog pisni, sem se odločila, da absolutno predlagam razširitev dnevnega reda s to točko, ker je točka aktualna in ima seveda tudi smisel, da jo danes obravnavamo, vendar so me kasneje tehnične službe opozorile, da zaradi vsebine te točke ne moremo danes širiti kot posebne točke, kot je bil predlog 1a., kar sem se sama skrivala, strinjala, temveč da jo moramo obravnavati pod točko tri Pobude in vprašanja članov odbora, s tem, da jo obravnavamo kot vsebinsko točko. O njej razpravljamo in glasujemo tako, kot bi bila to točka 1a. In sicer torej pod 3. točko, bi zdaj obravnavali razširitev dnevnega reda z naslednjo vsebino: "Zaščita državnih kmetijskih zemljišč in ohranitev prehranske suverenosti ob tujih prevzemih največjih slovenskih podjetij agroživilske industrije". Namesto 1a. bi bila zdaj to 3. točka, če se bi s tem strinjali? Vam bom dala, potem na glasovanje oziroma v razpravo, potem pravzaprav ne bi niti rabili glasovati o dnevnem redu, če se bi s tem strinjali. Če boste mislili drugače, bom pa pač prosila za vaše predloge s tem, da so tehnične službe, ki razlagajo poslovnik, rekle, da zaradi vsebine bi tudi lahko najprej zaključili sklicano sejo in minuto za tem sklicali novo sejo s to točko. Temu se reče telovadba. Poslovnika, ki zame ni zelo praktična. Zato še enkrat predlagam, da namesto 1a. točke, to obravnavamo pod točko tri in si vzamemo enako časa, enake možnosti imamo za razpravo in tudi enake možnosti za sprejem sklepov. Zdaj dajem ta svoj predlog v razpravo. Želi kdo razpravljati? Izvoli, Dejan.

Spoštovana predsedujoča, cenjena ministrica, kolegice, kolegi, spoštovani gostje, spoštovani župan!

Torej, sam v imenu predlagatelja, torej Poslanske skupine gibanja Svoboda, vsekakor si želim, da bi obravnavali to pomembno točko, torej, ta točka se vsekakor dotika medijsko zelo odmevne spremembe lastništva v družbi Panvita. Ta zadeva je za nas zelo pomembna, tudi medijsko se je veliko izpostavljala, tako da sam mislim, da nimam nobenih zadržkov, da se pogovorimo o tej temi. Konec koncev smo v Prekmurju, v Pomurju. Prav je, da se ukvarjamo s temi tematikami, pa tudi to bi še morda dodal, Prekmurje je bilo veliko, veliko časa pod točko razno in jaz si vsekakor ne bi želel, da bi bilo tako danes ali v prihodnosti. Bi se pa ob tem mogoče tudi zahvalil kolegoma, poslancu Horvatu, poslancu Zrimu, ki sta na nek način inicirala to današnjo terensko sejo Odbora za kmetijstvo. Podpiramo. Mislim to, da se ravno v Prekmurju, ki verjetno je ena najbolj kmetijskih regij v naši državi pogovarjamo o ključnih tematikah, tako da mislim, da tukaj ni nobenih zadržkov, da bi se o tem pogovorili konkretno. Vsekakor, v kolikor pa bo potreba po dodatni poglobljeni razpravi, bomo izkoristili priložnosti, ki nam jih daje Poslovnik. Tako da, hvala lepa za besedo.

Hvala v imenu predlagatelja. Popolnoma se z vsem strinjam dragi podpredsednik. Moram ti pa vendarle reči, da Prekmurje pri nas ni pod točko razno, saj vidiš, da je seja tukaj, z zelo pomembnimi točkami, v Prekmurje smo šli takoj, ko je bilo to mogoče, samo lansko leto smo šli prej. V Posavje in tudi drugam bomo šli, ko boste predlagali poslanke in poslanci. Vsekakor je pa prav, da si danes vzamemo čas in o vseh treh točkah z enako skrbnostjo razpravljamo. Jaz sem vendarle razumela, da se s takim dnevnim redom potem strinjate in da o tem ne rabimo potem glasovati, ker je takšen dnevni red sprejet in da bomo lahko nadaljevali svoje delo in tudi, kot sem rekla, o vseh točkah enako skrbno razpravljali in tudi sprejemali odločitve. Posebno sem vesela, da je, zaradi vseh treh točk, ki so danes zelo vsebinski z nami tudi gospa ministrica. V kolikor bi se izkazalo, da bi katerokoli od teh treh točk bilo potrebno še enkrat obravnavati ali kakorkoli dobiti mnenje našega odbora, vam zagotavljam, da nemudoma, če bomo dobili takšno pobudo bomo tudi odbor sklicali. Zato bi zdaj pred 1. točko prosila vabljene na to sejo, tukaj je seveda izvzeto ministrstvo, ki je posebno vabljeno in mu ne bomo omejevali časa. Vse druge bi samo prosila za razumevanje, da ko dobite besedo, skušate svojo razpravo oziroma predstavitev strniti v 5 minut, najdlje do deset, odvisno, koliko imate pripravljenega, zaradi tega, da bi vsi, ki ste v tej sobi, dobili besedo in da bi tudi imeli čas za terenski obisk. Če kdo ne bo mogel v tem času povedati bistva, bomo ga tudi razumeli, ampak to je splošna prošnja. To je prošnja, da boste pravilno razumeli. S tem, da potem bomo prešli kar na 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO - PROTITOČNA ZAŠČITA KMETIJSTVA, IZZIVI IN UKREPI ZA PRIHODNOST.

To točko ste sprejeli tudi s sklicem. K tej točki sem povabila gospo ministrico Matejo Čalušić, Romana Žvegliča, ki je tudi z nami, predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Simono Hauptman, vodjo oddelka javne službe za kmetijsko gozdarstvo in prehrano je z nami, Andreja / nerazumljivo/ svetovalca specialista za to področje, Darka Kralja iz Letalskega centra Maribor. Če je še kdo pri tej točki in bo kasneje želel besedo, bodo tudi dobil. Torej vsi, ki ste bili prebrani, lepo pozdravljeni. Za kratko predstavitev te 1. točke pa predlagam in dajem besedo poslancu Damijanu Zrimu, ki je tudi predlagal to točko in da nam uvodoma naredi kratko predstavitev in damo potem več besede stroki. Damijan, izvoli, beseda je tvoja.

Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovana ministrica, kolegice in kolegi, vsi vabljeni gostje!

Dobrodošli tukaj v Puconcih, v bistvu v Prekmurju na pragu Goričkega. Jaz sem vesel, da ta odbor res poteka na terenu, da se lahko tudi kasneje živo prepričate kako to izgleda, s kakšnimi težavami se soočamo in ena od izzivov je definitivno protitočna zaščita, sploh v mesecih, ki prihajajo. Torej toče, suše in zmrzali so pojav, ki slovenske kmetovalce vsako leto prikrajša za pridelke. V Sloveniji je nevarnost pojava neurij s točo velika, v zadnjih nekaj letih kar ogromna in tudi večkrat se ponavlja. Neurja vsako leto najbolj prizadenejo prav kmetovalce, ki zaradi uničenih pridelkov največkrat potrebujejo tudi pomoč države, ki pa z različnimi prijemi, največkrat z interventnimi zakoni, hiti na pomoč, ter s pomočjo finančnih izplačil prizadetim pomaga pri premagovanju krize. Poletna neurja s točo se največkrat pojavijo v začetku meseca junija, bili smo pa priča tudi že v mesecu maju. Toča najbolj prizadene območje Prekmurja, Pomurja, Bele krajine, Posavja ter Štajerske. Škoda pa se najbolj pozna oziroma je vidna trajnih nasadih, kot so vinska trta, oljne buče, vrtnine in žita. V Pomurju so bile nevihte s točo največkrat na območju Murske Sobote, in Gornje Radgone ter med Lendavo in Ljutomerom. Po besedah direktorja enote KGZS gospoda Kapuna so neurja s točo v lanskem poletju poškodovali okoli 10 tisoč hektarjev koruze, 7 tisoč hektarjev pšenice in 2 tisoč 500 hektarjev oljne buče. Po njegovih po njegovih ocenah pa se je škoda znašala več 10 tisoč evrov. Rešitve so za kmetovalce in druge zelo pereče, sploh ko gre, tukaj se pogovarjamo o protitočni zaščiti oziroma protitočnih mrežah oziroma na koncu pa vse skupaj pristane na izplačilih. Polemike učinkovitosti letalske in protitočne zaščite je ogromno. Nekateri menijo, da je takšna oblika zaščite povsem neučinkovita, spet drugi zagovarjajo, da je boljše nekaj kot pa nič. Gospod Bergant Klemen iz ARSO je za medije nekoč dejal: Edina zaščita, ki deluje, so zaščitne mreže. Na žalost ni dokazov, da bi delovala raketna letalska obramba pred točo / nerazumljivo/. Nekatere študije celo kažejo, da lahko v nekaterih primerih situacijo le poslabšajo. S takim početjem, po drugi strani pa kot tolažilno, zaščita ostaja zavarovanja proti toči. / nerazumljivo/ meni, da si ljudje želijo zaščite pred točo, zato so pripravljeni sprejeti tudi nekatere načine. Zaščite oziroma obrambe, za katere ni jasnih dokazov, ali delujejo ali ne. Zato je odločitev o podpori operativni obrambi pred točo ni strokovna, temveč politična. O tej tematiki smo se pogovarjali tudi že v Državnem zboru, ko je takratna ministrica, ki prihaja iz teh krajev dejala, da na ministrstvu nimajo nikakršnih argumentov, na podlagi katerih bi trdili, da je protitočna obramba škodljiva, in nimajo nobenih argumentov, na kateri bi lahko trdili, da ni škodljiva. Prepričalo jo je, da je protitočna obramba včasih pri nas bila in da je bila učinkovita. Sicer sama meni, da je trenutna ureditev obrambe uspešna, na vprašanje medijev, zakaj, pa je odgovorila iz izkušenj katerih smo jih imeli v Prekmurju. Torej na eni strani protitočna obramba z letali, katero tudi uporabljajo uspešno naši severni sosedje, sploh če greste tukaj v sosednje občine Kuzma, Rogaševci, Cankova, vidite, da ko so avstrijska letala v zraku, toče pri nas ni, gremo malo bolj vzhodno, smo že v občini Puconci, v vas Otovci, pa se zgodi velike količine toče, tako da očitno nekaj na tem je. Na drugi strani seveda protitočne mreže delujejo, ja, finančni zalogaj, odvisno je pa koliko so subvencionirana, na koncu pa vse ostane na teh, da se pridelke zavaruje in na koncu izplača.

Torej, spoštovani kolegice in kolegi, mi smo tudi pripravili en sklep, s katerim v bistvu Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da v luči vse pogostejših negotovih in ekstremnih vremenskih razmer preuči dodatne možnosti zagotovitev pomoči in zaščite kmetijstva proti toči. Zdaj, da bomo enkrat mogoče to tematiko zaprli oziroma izjasnili se kaj hočemo v tej državi, kako zavarovati naše pridelke, za to je namenjena tudi ta točka na terenu, da ministrstvo, strokovnjaki in seveda tudi politika, poda svoje mnenje in da najdemo najboljšo skupno rešitev za naše pridelke v Sloveniji.

Hvala.

Najlepša hvala domačemu poslancu.

Zdaj bomo dali besedo seveda gospe ministrici, predvsem bi pa rada, da se kot ministrica opredelite tudi do predlaganega sklepa, da vemo poslanci, v katero smer razmišlja ministrstvo.

Izvoli, ministrica, beseda je tvoja.

Najlepša hvala za besedo, spoštovana predsedujoča.

Cenjene poslanke, cenjeni poslanci in ter vsi ostali vabljeni gostje, prav lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu!

Na začetku morda bi se samo navezala na županove misli in besede, da je tukaj kmetijstvo in podeželje eno izmed najrazvitejših, bi si želela v prihodnje, da lahko v tej smeri pričnemo zagotavljati razvitost tudi v ostalih predelih Slovenije in da na Ministrstvu za kmetijstvo je pozornost za razvoj kmetijstva in za pomoč vsem sektorjem enako vredna, enako pomembna in to bi želeli vedno poudariti, zato se vedno znova radi vračamo v vaše konce.

Sam sklic seje s tematikami, ki so izredno pomembne, smo na Ministrstvu za kmetijstvo, vzeli kot zelo dober korak tudi samega odbora in pobuda, da se o problematiki o zaščiti naših pridelkov pričnemo nekoliko resnejše pogovarjati s širšo javnostjo na način, kot je predlagatelj opisal, kakšne ukrepe imamo v tem trenutku skozi zakonske predpise oziroma tudi v sklopu državnih pomoči in kako sektorju pomagamo, ko pride do naravne nesreče. Ne bi se ponavljala, v tem primeru morda nekoliko za začetek bi se dotaknila letalske protitočne obrambe, ki je v tem trenutku tudi aktualna in za katero sem se na ministrstvu odločila, da se nadaljuje v enakem obsegu in v enaki podpori kot je bilo to do sedaj.

Kaj, glede na strokovna mnenja bodisi Ministrstva za zdravje in ostalih strokovnjakov na tem področju, kjer ni konkretne opredelitve, ali je učinkovita ali ni učinkovita taka zaščita in obramba proti toči, je bilo stališče ministrstva, glede na to, da v zadnjih desetletjih, kar podatki pričajo, smo se nekoliko premaknili in zaščitili tudi določena območja z obrambo, s protitočno obrambo, zaščito in tudi mrežami, pa vendar še veliko premalo in prihaja do naravnih nesreč vse pogosteje, zato na ta način, kaj je pa z mojega gledišča in stališča opredeljevanja ali nadaljujemo z ukrepom bilo ravno iz tega vzvoda.

Urejeno imamo področje na enem območju Slovenije, dokler ne pridemo do konkretnejših korakov in premikov na tem področju, ostajamo na stališču, da smo ukrep podprli, kajti v primeru, da se nam zgodi naravna nesreča in neurje s točo, kar je v preteklem letu bilo še kako izpostavljeno in naredilo veliko, veliko škode v naši državi, si nisem na tej točki prevzemala odgovornosti, da bi lahko ukrep prekinila glede na stališča strokovnjakov, kjer se ne opredeljujejo o sami škodljivosti ali pa učinkovitosti in na ta način, ja, kot je bila politična odločitev nekoč, je ta politična odločitev ostajala tudi danes, ravno zaradi resnosti problemov in ravno zaradi situacij in dogodkov, ki so se nam zgodili v preteklem letu, natančneje v avgustovskih poplavah.

Sistemske ureditve od leta 2015, ko se je protitočna, letalska protitočna obramba pričela, sistemske ureditve zakonskega predpisa nikoli ni bilo. Na to nas opozarjajo tudi službe Vlade za zakonodajo. Tega se zavedamo in ravno ob samem podaljšanju ukrepa smo si na Ministrstvu za kmetijstvo prevzeli odgovornost in prizadevanje, da bi do prihodnjega podaljšanja ukrepa zagotovili tudi konkretne zakonodajne predpise in zakonodajne akte.

Iz vsega kar sem sedaj navedla, bi pa rada poudarila tudi, da je to sistemska rešitev, obramba pred točo je mnogo, mnogo širša in ni samo v pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo. Ravno zato smo pozvali tudi ostala resorna ministrstva, ki se jih tematika dotika Ministrstva za naravne vire in prostor, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za zdravje naj posredujejo svoja stališča glede izvajanja letalske obrambe pred točo v Sloveniji, ker je problematika toliko širša in toliko razširjena medresorsko, se bomo morali tudi znotraj ministrstev in navsezadnje v medresorskih usklajevanjih dogovarjati.

Do danes imamo stališče Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva za zdravje, da aktivnosti ne podpira Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za infrastrukturo. Podpirajo oziroma ne nasprotujejo ukrepom, sredstev za te namene pa nimajo. Toliko, morda samo še za nekoliko širši oris, kakšna so tudi stališča samega ministrstva.

Če gremo korak naprej, kako aktivnost, da začnemo delovati tvorneje na področju zavarovanja pridelka pred naravnimi nesrečami, smo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo, gozdarstvo in prehrano se na zadnjem sestanku tudi z nevladnimi organizacijami dogovorili za operativni sestanek na področju sistemskega urejanja in prevetritve načina izplačevanja škod. Nam se v tem trenutku dogaja, da ja, podpiramo skozi subvencije, pa tudi na način, kot gledajo kmetje, še veliko, veliko premalo je takih podpor, da bi lahko imeli boljši ekonomski položaj, na drugi strani pa izplačujemo znatne številke in je to velik finančni vpliv za naš državni proračun, ravno zaradi tega ker, nekaj let nazaj smo se lahko pogovarjali o podnebnih spremembah še v pretekliku, to je trenutno naša realnost, to so redni dogodki, to niso enkratne naravne nesreče in ravno zato menimo, da sistem, ki ga trenutno imamo, ne deluje več, je neučinkovit, ne finančno dovolj podporen. Po popisu samih škod, bodisi v tem primeru po toči ali pa po ostalih naravnih nesrečah, suša nas pesti od zadnjih deset let praktično skoraj vsako leto. V lanskem letu pa neurja s točo po ocenjeni škodi so bila v vrednosti okrog 44 milijonov, do danes pa še ni znanega podatka, zato ker izplačila se niso še zaključila, tako da v kratkem bo tudi Ministrstvo o tem poročalo.

Ravno zaradi tega moramo imeti stabilen vir financiranja, ker na koncu tudi, ko dobijo kmetje sama izplačila po naravnih nesrečah. Velikokrat poslušamo o tem, da to še vedno ni dovolj, da to še vedno ne pokrije proizvodnih stroškov ali pa izpada, ki so ga imeli, in da je to nestabilno možnost delovanja posameznih kmetij, morda nekaterih, ki so tik na robu ugašanja, to potem sigurno privede do tega, da take kmetije na koncu ugasnejo, ker to prekine njihov denarni tok in finančno poslovanje, take kmetije, ki so pa še relativno stabilne, morda eno leto, še nekako uspejo splavati iz finančnih zagat, v prihodnjem letu, če se jim škodni dogodek ponovi, je pa vprašanje, kaj se s tako kmetijo zgodi.

Zato naj še enkrat poudarim, da razpravo, ideje, zasnove, nekaj je bilo debate tudi že v preteklosti s strani nevladnih organizacij, ravno zato želimo, da pridejo na ministrstvo in da nam predstavijo, kako so v preteklosti predlagali sistemske spremembe. Na ta način bomo to budno spremljali tudi z delovno skupino, ki je, ki bo opremljena s strokovnimi vsebinami in strokovnimi sodelavci, ravno tako s predstavniki kmetijskih organizacij in predvsem bi rada na koncu še poudarila, da tudi nov strateški načrt in vse subvencijske kampanje tečejo ravno tudi v smeri, zaščite zavarovanja pridelkov nekako na ta način, da spodbujajo v investicije, ko se prijavljajo kmetje na javne razpise oziroma na subvencije, morda samo tri, ki gredo v tej smeri, pa verjamem, da bo to finančna injekcija morda še krepko, krepko prenizka, pa vendar, Ministrstvo za kmetijstvo bo poskušalo oziroma ne poskušalo, če se bolje izrazim, bo dajalo veliko, veliko pozornosti, da lahko namenimo še veliko več sredstev, v kolikor bo interesa iz terena. Vemo sami, da lahko spodbujamo, lahko usmerjamo, lahko pomagamo, prisiliti pa ne moremo, da se pridelovalci odločajo za take ukrepe, kot smo že slišali. To so velike investicije, pa vendar je to naša prihodnost oziroma sedanjost in realnost. Zato samo po naslovih, v kolikor vas bo kasneje zanimalo še vsebinsko, nekoliko več, bom predala tudi svoji sodelavki, direktorici Direktorata za kmetijstvo, besedo, tri intervencije, intervencije, naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev. Intervencija je težka 56 milijonov, potem imamo naslednjo intervencijo, kjer lahko kandidirajo v okviru 4 milijonov za naložbe v razvoj in dvig konkurenčnosti ter tržne naravnanosti ekoloških kmetij in 40 milijonov je namenjenih v kampanji petih let, intervencija naložbe v prilagoditev na podnebne spremembe pri trajnih nasadih, vzporedno pogojeno, v kolikor se investira v zaščito pridelka. Na ta način se lahko kandidira na razpise.

Ministrstvo je v tej luči, ob zavedanju problematike pripravljalo tudi vsebinske razpise. Verjamemo, da je lahko še veliko, veliko manevra, kjer se lahko prilagodimo in popravljamo, bodisi razpise, bodisi pomoči, pa vendar se moramo res zavedati, da bo potrebna sprememba. Verjamem, da ne bo izkazanega najbolj optimalnega zadovoljstva. Ob vsaki spremembi se nam tudi zgodi, da nam teren odreagira v določenih trenutkih morda negativno, pa vendar jaz mislim, da tudi politika, da je izkazala danes željo po taki razpravi, da je to zelo, zelo pomembno in da se moramo na glas pogovarjati in poiskati rešitve.

Hvala.

Najlepša hvala, gospa ministrica.

Na sejo oziroma k tej točki so bili vabljeni, kot sem že prej rekla, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice, pa bi najprej dala njemu besedo. / oglašanje iz dvorane/ Ne, gospod, odločite se, vidim, da vas je več predstavnikov zbornice, rada bi, da se tudi vi opredelite tudi do sklepa, če razmišlja politika v pravo smer.

Torej, dajem besedo zdaj predsedniku, gospodu Romanu Žvegliču.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Stalnica v kmetijstvu so vremenske težave, se pravi, toča, pozeba, neurja, tako da je ključno, da se seveda v tem prehodnem obdobju seveda, na to moramo prilagoditi. Sama, mi v bistvu moramo pridelke obvarovati za to, da nam pridelki zrastejo, da jih obvarujemo, da jih imamo in da imamo lahko, kmetje na trgu z njimi delajo. Sama odškodnina seveda ni rešitev, je trenutna rešitev, vendar lahko se ti zgodi, če ti leto, dve nimaš svojega produkta na trgu, izgubiš pogodbe, nisi več prisoten, potem moraš zadeve graditi na novo.

Seveda, jaz bom šel malo širše. Slovenski kmetje si seveda želimo, resne protitočne obrambe kot take, ampak seveda tukaj se mora opredeliti in stroka in politika in nenazadnje vsi skupaj, seveda na območju kompletne Slovenije, kajti potem bo seveda učinkovita, tako da v tem trenutku lahko rečem samo to, seveda naši kmetje se sprašujejo, če lahko v Avstriji to izvajajo, ali je zdaj to tam korist…, tam koristno, pri nas nekoristno, tako, da je treba te stvari narediti, treba je pa seveda povedati, da ob obrambi proti toči, širši, se pravi proti letalski nima seveda korist, če je uspešna, samo kmetijstvo, ampak tudi seveda vsa ostala infrastruktura. Tukaj so, se pravi poškodovani, kadar pride do toče, avtomobili na parkiriščih, strehe, vemo, kako je to lani, lani bilo. Se pravi, da ta učinkovita, še enkrat poudarjam, učinkovita protitočna obramba ima seveda veliko širši pomen in veliko večji učinek kot pa je samo obramba kmetijskih pridelkov.

Samo toliko zaenkrat. Saj naši sodelavci imajo tudi še druge podatke in tako naprej. Hvala.