Dobro jutro. Pričenjam 23. sejo Mandatno-volilne komisije in vas vse lepo pozdravljam!

Imamo nekaj nadomeščanj. Kar nekaj. Torej Katarina Štravs nadomešča magistra Boruta Sajovica, Lucija Tacer nadomešča magistrico Almo Intihar, doktorica Tatjana Greif nadomešča doktorja Mateja Tašnerja Vatovca, Rado Gladek Alenko Jeraj, Andreja Živic magistra Darka Krajnca, magistrica Tamara Kozlovič magistrico Natašo Avšič Bogovič in Sandra Gazinkovski Tamaro Vonta. Okej.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožnega sodnika na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, 2. točka - Predloga za izvolitev v sodniški funkciji na sodniški mesti okrožnih sodnic na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani in 3. točka - Administrativne zadeve. Potem pa sem 6. 5., 9. 5. in 15. 5. predlagala še razširitev dnevnega reda seje z naslednjimi točkami: A1 - Kandidatna lista za izvolitev treh članov Sodnega sveta, 2.a - Predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Kranju, 2.b - Predloga za izvolitev v sodniški funkciji na sodniški mesti okrožnih sodnic na Okrožnem sodišču v Mariboru, 2.c - Predlog sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika, članov in namestnikov članov preiskovalne komisije o ugotavljanju domnevnega finančnega izčrpavanja podjetja GEN-I, domnevno spornih praks v zvezi s podjetjem Star Solar d. o. o., domnevnega nezakonitega financiranja politične stranke Gibanje Svoboda in domnevnega nezakonitega financiranja volilne kampanje Gibanja Svoboda za redne volitve poslancev v Državni zbor Republike Slovenije leta 2022.

Želi kdo v imenu poslanske skupine predstaviti stališče o predlogih za razširitev dnevnega reda? (Ne.) Ugotavljam, da ne.

Torej glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo A1. točko.

Glasujemo. Za je glasovalo 15 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 15.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Sedaj glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 2.a točko.

Glasujemo. Za je glasovalo 15 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 15.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je tudi ta predlog sprejet.

Glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 2.g točko.

Glasujemo. Za je glasovalo 15 poslank in poslancev, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 15.) (Proti nihče.)

Tudi ta predlog je sprejet.

In sedaj še nova 2.c točka.

Glasujemo. Za je glasovalo 15 poslank in poslancev, proti nihče.

(Za je glasovalo 15.) (Proti nihče.)

Tudi ta predlog je sprejet.

Kot je že običajno, ste nekatera gradiva za današnjo sejo zaradi varstva osebnih podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis. Če jih nameravate navajati, vas prosim, da me predhodno na to opozorite, da bomo skladno s Poslovnikom v takem primeru sejo zaprli za javnost. Imamo še eno pooblastilo. Poslanec Aleksander Reberšek nadomešča Janeza Ciglerja Kralja. Tako.

Sedaj pa začenjamo A1. TOČKO DNEVNEGA REDA - KANDIDATNA LISTA ZA IZVOLITEV TREH ČLANOV SODNEGA SVETA, ki jo je Državnemu zboru predložila predsednica Republike.

Del gradiva je objavljen pri EPI, celotno gradivo pa v varovani predal sistem UDIS.

K tej točki dnevnega reda sem vabila: Urad predsednice republike. Seje se udeležuje magister Uroš Krek, generalni sekretar Urada predsednice Republike Slovenije, ki ga prav lepo pozdravljam.

Sodni svet sestavlja 11 članov, 5 članov izvoli Državni zbor na predlog predsednice republike izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov. Člani sodnega sveta se izvolijo za dobo šestih let in po poteku te dobe ne morejo biti takoj ponovno izvoljeni. Vsaka tri leta se izvolijo dva ali trije člani Sodnega sveta, ki jih izvoli Državni zbor, ter trije člani, ki jih izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo. 4. julija 2024 poteče mandat šestim članom Sodnega sveta, zato je predsednica Državnega zbora na podlagi 15. člena Zakona o Sodnem svetu razpisala volitve članov Sodnega sveta, ki bodo v četrtek 23. maja 2024. V skladu s tretjim in četrtim odstavkom 16. člena Zakona o Sodnem svetu mora predsednik republike Državnemu zboru najkasneje 20 dni pred dnevom glasovanja predložiti kandidatno listo, na kateri mora biti predlagano število kandidatov večje od števila članov, ki se volijo, vendar največ dvakrat tolikšno, kot je število članov, ki se volijo.

Predsednica republike je na kandidatno listo za izvolitev treh članov Sodnega sveta uvrstili štiri kandidate. To so: Tanja Bohl, profesor doktor Marko Novak, profesor doktor Rajko Pirnat in Valter Vindiš. Kandidatna lista je obrazložena z opisom poklicnega in strokovnega delovanja posameznih kandidatov, priložena pa so tudi soglasja kandidatov h kandidaturi. Volitve članov Sodnega sveta, ki jih na predlog predsednika republike izvoli Državni zbor, so tajne, kandidat pa je izvoljen, če zanj glasuje večina poslancev, ki so oddali veljavne glasovnice. Torej, končno izbiro treh članov Sodnega sveta bo opravil Državni zbor s tajnim glasovanjem.

Na tem mestu pa dajem besedo magistru Kreku, izvolite.

Najlepša hvala, gospa predsednica.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Kot ste že tudi vi povedali, 12. februarja je predsednica Republike s strani predsednice Državnega zbora prejela obvestilo, da 4. julija poteče šestletni mandat šestim članom Sodnega sveta, medtem tudi trem, ki jih na predlog predsednice republike izvoli Državni zbor. Predsednica republike po ustavi za to funkcijo izbira izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov, Zakon o sodnem svetu pa prav tako določa, da mora biti število predlaganih kandidatov večje, in sicer največ dvakrat večje od števila ki se jih voli. Predsednica republike je tako 16. februarja objavila poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov. Prejeli smo šest prijav. Prejeli smo vse prijave, opravili pogovore z vsemi kandidati, na podlagi tega je predsednica Republike na kandidatno listo za tri člane uvrstila naslednje štiri kandidate, mogoče majčkeno drugačen vrstni red, kot ste ga vi predstavila, gospa Tanja Bohl, profesor doktor Rajko Pirnat, gospod Valter Vindiš in profesor doktor Marko Novak.

Odvetniška zbornica Slovenije je predlagala gospo Tanjo Bohl. Gospa Tanja Bohl se je v imenik odvetnikov vpisala leta 2006. Leta 2007 postala odvetnica partnerice, leta 2013 odprla svojo odvetniško pisarno. Leta 2022 je zaključila specialistični študij delovnega prava in socialne varnosti na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in pridobila tudi status odvetnika specialist za področje delovnega prava. V okviru svojega dela primarno sodeluje z delodajalci, katerim svetuje v vseh delovno pravnih zadevah. V sodnih postopkih pa pred sodišči zastopa tako delodajalce kot tudi delavce, dejavna pa je tudi na področju pogajanja s sindikati. Svoje znanje posreduje tudi preko številnih izobraževanj, ki jih izvaja za najrazličnejše naročnike. Je članica mnogih člankov, njeni prispevki pa so tudi pogosto objavljeni v strokovnih revijah s pravnega področja.

Profesor doktor Rajka Pirnata je predlagala Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani. Na tej fakulteti je diplomiral leta 1974 in doktoriral od leta 1989. Dejansko je vse svoje strokovno delo posvetil delu na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Je vrhunsko mednarodno uveljavljen pravni strokovnjak na področju pravno pravnih znanosti. V letih 1990 do 1992 je bil član slovenske vlade in minister, pristojen za pravosodje in upravo. V letih 2006 do 2010 pa je bil tudi dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Do leta 2023 je bil tudi predstojnik katedre za upravno pravo te fakultete. Trenutno pa je direktor Inštituta za javno upravo pri isti fakulteti. Aktiven je bil tudi v organih Univerze v Ljubljani, kjer je bil od leta 2009 do 2021 član upravnega odbora Univerze.

Notarska zbornica Slovenije je za kandidata predlagala gospoda Valterja Vindiša, ki je diplomiral na pravni fakulteti leta 1989. Od leta 1994 dalje pa je opravljal sodniško funkcijo. Leta 1997 je bil izvoljen za okrajnega sodnika na okrajnem sodišču v Ormožu, leta 2001 pa za okrožnega sodnika na Okrožnem sodišču na Ptuju, kjer je funkcijo okrožnega sodnika svetnika opravljal do prenehanja sodniške funkcije leta 2016. Od leta 2016 je imenovan za notarja. Aktivno deluje pri delu Notarske zbornice Slovenije. V mandatnem obdobju 2018 do 2021 je bil član izvršnega odbora Notarske zbornice, od leta 2021 dalje pa član Komisije za spremljanje problematike poslovanja notarjev.

Profesor doktor Marka Novaka je predlagala Evropska pravna fakulteta Nove univerze Nova Gorica. Profesor doktor Marko Novak je diplomiral na Pravni fakulteti leta 1992. Leta 1994 na Georgetown University Law Center v Washingtonu je postal magister pravnih znanosti, leta 2001 pa je postal doktor znanosti na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Svoje delovne izkušnje si je pridobival tudi na Višjem sodišču v Ljubljani. Od leta 2005 dalje je zaposlen na Evropski pravni fakulteti, kjer je opravljal delo docenta, izrednega in rednega profesorja. Na Evropski pravni fakulteti je opravil tudi več funkcij, bil je dekan, bil je prodekan in tudi prorektor za študijske in študentske zadeve. Od leta 2021 dalje je profesor prava na Fakulteti za menedžment in pravo v Ljubljani in od 2022 dalje znanstveni svetnik, raziskovalec na Univerzi v Novi Gorici. In profesor doktor Marko Novak ima že izkušnje z delom pri Sodnem svetu, namreč v obdobju od 2012 do 2015 je bil član, od leta 2015 do 2016 podpredsednik in 2016 do 2018 predsednik Sodnega sveta.

Predlagani kandidati so se s svojim dosedanjim strokovnim znanjem, delom in izkušnjami, izkazali kot zelo primerni člani za člane Sodnega sveta. In tako vam predložena lista omogoča, da izmed njih izberete tri člane Sodnega sveta, ki bodo uspešno in strokovno prispevali k vlogi sveta kot varuha samostojnosti in neodvisnosti sodne veje oblasti. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? (Da.)

Anja Bah Žibert, izvolite.

Hvala lepa, predsedujoča, za besedo.

Mogoče uvodoma samo nekaj besed o tem samem postopku na predlog predsednice države. Jaz mislim, da je praksa, ki jo je uvedla ta predsednica države, da ne vabi več parlamentarne stranke na pogovore, ko gre za tovrstne kandidature slaba. Jaz mislim, da je bilo dobro v preteklosti, ko so vsi predhodniki nekako vabili na razgovore o teh temah tudi predstavnike parlamentarnih strank. Nenazadnje v tem konkretnem primeru predsednica predlaga kandidate, Državni zbor jih seveda potem potrdi, se pravi izvoli jih vendarle na koncu Državni zbor. In takšen pogovor s predsednico države bi bil vendarle koristen in se je v preteklosti izkazalo, da je bil dodana vrednost. Zakaj? Glejte, konkretno pri Sodnem svetu, na primer Sodni svet je pravzaprav državni organ, ki ga ustava, to lahko preberemo, praktično ne umešča v nobeno vejo oblasti, je pa nekako, bom rekla, poteka med zakonodajno in izvršilno in sodno vejo oblasti, med vsemi tremi vejami oblasti gre, nikamor se ga ne umešča. In pri teh kandidaturah, a veste, oziroma kdo so na koncu člani sodnega sveta, je vendarle pomembno. Tukaj imamo zdaj nabor nekaterih kandidatov. Jaz mislim, da ni najboljši, ni najboljši, ampak pustimo zdaj to, to se bo potem o samih kandidatih odločalo na sami seji Državnega zbora. Marsikaj bi se lahko dalo povedati, ampak predvsem je že ta pač postopek, ko potem pridemo tukaj do tega, mogoče bi bilo, in to je pobuda predsednici nazaj, da vendarle razmisli, da vrne prakso, ki je veljala v preteklosti.

Zdaj pa nekaj o Sodnem svetu. Jaz sem že večkrat, ko smo kakšno temo s strani Sodnega sveta poslušali, pač pogledala malo njihove zapisnike, zdaj pa smo se v poslanski skupini s temi zadevami nekoliko bolj, ne bom rekla poigrali, ampak smo posvetili nekaj več časa. In zame so ti podatki negativno presenečenje. Zdaj vemo, da Sodni svet niso profesionalci, to vsi vemo. Pač, profesionalci so na drugih področjih, to je njihovo dodatno delo, dodatna zadolžitev, vendar pa njihove zadolžitve so zelo pomembne, so zelo pomembne in ne nazadnje je tisti glavni namen Sodnega sveta izboljšanje sodstva, se pravi, da pripomore k izboljšanju stanja v sodstvu. Zdaj pa samo nekaj, malenkost. Malce mogoče za nekatere ne bom toliko zanimiva, ampak jaz mislim, da so to vendarle pomembne zadeve. Nekako, če pogledamo analizo od leta 2021 do 2024 in seje, je nekako lahko ugotoviti, da Sodni svet opravi v povprečju manj kot dve seji na mesec. Manj kot dve seji na mesec, z zelo obsežnimi točkami. In bom neke zadeve izpostavila, da boste razumeli, kajti jaz imam občutek, da Sodni svet v tem času, v tistem času, ki ga nameni za svojo sejo, ne more poglobljeno razpravljati o vsebinah. Ne more, ker če bi res poglobljeno razpravljali, potem ne bi bilo mogoče narediti toliko točk v tolikem času. Zdaj na primer samo, če gledamo sejo 2. 9. 2021, Sodni svet si je zadal 47 točk, 47 točk, ki jih je opravil v nekaj urah. Ob teh točkah je med drugim imel na dnevnem redu tudi obravnavo kandidatur za sodniško mesto vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču in potem tudi kandidature za več predsednikov okrajnih sodišč. Glejte, za to vse, se pravi, za to točko in potem še, če dodamo, še točko za druga mesta, vrhovnih, še 2. točko sodniških mest, si je vzel, ne vem, 6 ur, od tega je opravil 47 točk. Zdaj boste videli, že mi bomo danes na Mandatno-volilni komisiji nekaj časa porabili, pa ne bomo praktično vsebinsko šli globoko. Naprej, 7. 10. 2021 je imel 39 točk in prav tako je v teh točkah v okviru teh točk imel razgovor s predsednikom Vrhovnega sodišča. Se pravi, ena točka je bila namenjena pogovoru s predsednikom Vrhovnega sodišča in potem ena od točk je bila obravnava kandidatur za predsednike okrajnih sodišč in za sodnika višjega sodišča in za sodnika na Vrhovnem sodišču, iz ene ključne točke v sodni veji oblasti, in povprečno si je na tej seji Sodni svet za vsako točko od teh 39 vzel 9 minut. Mislim, da je vseh skupaj 11 članov Sodnega sveta, če bi samo vsak od njih govoril, ne bi imel niti minute. Tega je še veliko, ne bom šla naprej v podrobnosti. Ampak, na primer, 18. 11. 2021, 26 točk, od tega je bila ena točka takrat pogovor s predsednikom Republike Slovenije, takrat je to funkcijo opravljal gospod Borut Pahor. In tako naprej in tako naprej. In ko pač človek misli, da se bo mogoče potem kaj izboljšalo, gremo na leto 2022, imeli so prav tako manj kot dve seji povprečno na leto in enako obravnavo točk, po 32 točk na sejo, po 36 točk, ta je tudi rekorderska seja, ne vem, 14. seja v tem letu, 36 točk v 5 urah, so poleg obravnav kandidatur za različne stopnje sodišč še obravnavali točke, poslušajte: seznanitev z letnim poročilom Komisije za etiko in integriteto 2021, seznanitev z letnim poročilom o učinkovitosti in uspešnosti sodišč v letu 2021, Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, seznanitev z EU, Ruleflow Report 2022, obravnava letnega poročila Sodnega sveta za leto 2021 in tako naprej. Povprečno so za te točke uporabili 8 minut. Mislim, glejte, to je pomembno, da se ve, zato ker Sodni svet je pomembna funkcija v tej državi, ampak nekaj stvari bo pa treba spremeniti, vsaj pri njihovem delovanju. Jaz trdim, da zato, ker pač so to prepomembne zadeve, da bi nekako šli samo v sistemu, da odkljukamo, smo obravnavali. In dejansko se od Sodnega sveta vendarle pričakuje neka širina, neka poglobljena razprava. Bom povedala samo še mogoče za leto 2023, kjer je tudi kar nekaj takih cvetk. 9. seja, povprečno 8 minut se je porabilo, 10. seja, 5 minut na točko. In 7. 9., to je takrat, ko smo imeli pred časom tudi, ko smo obravnavali pomembne zadeve tukaj glede Evropskega sodišča, je bilo 8 minut porabljenih povprečno na točko. Tudi leto 2024 se je začelo izjemno, s 1. sejo 11. 1. 2024, 33 točk, 4 ure so za to uporabili oziroma 7 minut na sejo. Tega je ogromno. Res učinkovita, dobra analiza, se zahvaljujem našim strokovnim službam, poslanski skupini. Zakaj? Zato, ker mi da misliti. Meni osebno je dalo to misliti, koliko se Sodni svet lahko sploh oziroma koliko se sploh posveti obravnavani tematiki, kajti od njih bi pa res potrebovali pomembne razprave, nenazadnje tudi različna mnenja, stališča, da bi se to videlo iz zapisnika. Tega seveda ni mogoče videti, nikoli ni zapisanih nekih ločenih mnenj, mogoče samo pri kratki, ampak načeloma. Tako da mislim, da bi moral biti tudi poziv tega Državnega zbora Sodnemu svetu, da v prihodnje to delo organizira na način, da bo točkam, ki so pomembne za razvoj sodstva v Sloveniji, tudi stanja, ki ni briljantno, ki ni dobro, še vedno imamo nekatere zadeve negativne, kjer smo v vrhu Evropske unije, izboljšati.

Toliko v tem delu. O kandidatih samih pa seveda danes ni govora. Sem pa povedala, da mislim, da bi bil lahko izbor glede na vse mnogo boljši. Hvala.

Hvala lepa.

Mi seveda danes govorimo o novih kandidatih, ki lahko tudi s svojim delovanjem prispevajo k spremembam pri delovanju Sodnega sveta, ampak nekako vseeno bi mogoče ocenila, da je mogoče ta tema malo bolj predmet razprave na Odboru za pravosodje. Tako vam mogoče predlagam, da tam odprete to tematiko.

Želi še kdo razpravljati? (Da.)

Ja, izvolite.

Ja, ravno zato, spoštovana predsednica, ker mi glasujemo o kandidatih, kajne, mislim to, kar bomo zdaj... Ampak, ko govorimo o sodiščih, govorimo o vsem, v MVK govorimo o kandidatih. In ravno ta razprava je pomembna, tako kot ste rekli, tudi za kandidate naprej. In danes bomo zopet o neki listi odločali, da mogoče bodo pa le lahko tisti, ki bodo pomagali k temu, da se stvari spremenijo, spremenijo v smislu njihovega delovanja, in seveda samo delovanje Sodnega sveta pa se seveda lahko odpre potem na MVK. Ampak jaz danes govorim o sami organizaciji, ki je pa vezana na posameznike v Sodnem svetu. In mislim, da je prav, da smo to tudi tu odprli. Hvala lepa.

Ja, ja, saj se strinjam, prav.

Želi še kdo razpravljati? Izvolite. / oglašanje v dvorani/ Izvolite. / oglašanje v dvorani, izključen mikrofon/ Ne, v bistvu v bistvu pri tej točki, niste niti vabljeni k tej točki, tako da vam težko dam besedo zdaj.

Zaključujem razpravo. Ugotavljam, da se je Mandatno-volilna komisija seznanila s kandidatno listo za izvolitev treh članov Sodnega sveta.

In na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa, ki glasi: Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da izmed kandidatov na kandidatni listi izvoli tri člane Sodnega sveta.

Glasujemo. Za je glasovalo 14 poslank in poslancev, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Zaključujem to točko.

Magistru Kreku se zahvaljujem za sodelovanje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZA IZVOLITEV V SODNIŠKO FUNKCIJO NA SODNIŠKO MESTO OKROŽNEGA SODNIKA NA DELOVNEM IN SOCIALNEM SODIŠČU V LJUBLJANI, ki ga je Državnemu zboru predložil Sodni svet.

Obrazložene predloge k tej in naslednjim trem točkam dnevnega reda ste članice in člani zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal sistema UDIS.

K 1., 2., 2.a in 2.b točki dnevnega reda pa sem povabila predsednika Sodnega sveta, gospoda Vladimirja Horvata, v imenu katerega se seje udeležuje član Sodnega sveta, gospod Andrej Razdrih. Sodni svet Državnemu zboru predlaga, da v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožnega sodnika na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani izvoli Primoža Jazbeca.

Gospod Razdrih, sedaj pa imate besedo, prosim.

Torej, naj povem še tudi za bodoče kandidate, ki jih boste danes obravnavali. Sodni svet zelo natančno pregleda in prouči njihovo dosedanjo karierno pot. Naredi trifazni postopek preizkusa, in sicer najprej formalni pogoji, potem ocena priporočil in dokončnih mnenj predsednikov sodišč. Iz tega izbere kandidate, ki jih povabi na pogovor, potem pa ima z njimi pogovor, intervju, ki traja seveda bistveno dlje, kot je poslanka omenila, to traja po eno uro, da kandidate izprašamo in potem pač izberemo najboljšega.

Glede Primoža Jazbeca lahko povem, da smo veseli, da pride vsake toliko časa kot kandidat odvetnik z zelo dobrimi karakteristikami, odličen študent, odličen na PDI, se pravi, pravniškem državnem izpitu, in z bogato kariero. In nas veseli, da tak uspešen odvetnik ocenjuje, da je lahko vrh njegove kariere pa prav sodniška funkcija.

Hvala lepa.

Sedaj pa odpiram razpravo.

Anja Bah Žibert, izvolite.

Ja, hvala lepa.

Saj ne bi kandidat, ampak ker me je pač ravno predstavnik Sodnega sveta omenil.

Podatki, ki smo jih nizali, spoštovani, so na podlagi zapisnika, uradnega zapisnika objavljenega na spletni strani Sodnega sveta in tudi v njem so zapisani časovnice in obravnave točk. Jaz sicer verjamem, da Sodni svet pogleda gradivo tudi vnaprej, saj tudi mi v Državnem zboru ga, saj ne pridemo na se nepripravljeni ampak vseeno. Če govoriš o nekem poročilu spoštovanja, pa o nekem kandidatu, če samo dva vprašata eno zadevo, bo trajalo več kot 5 minut ali pa več kot 7 minut, tako da mene je pač težko prepričati. Jaz nočem biti kritičen, jaz nočem reči, da nekdo ne dela. Jaz samo rečem, da bi veljalo v prihodnje to je za druge kandidate vem, da imajo obilico svojega dela, ampak glede na obsežnosti, ki jih ima Sodni svet, njihove pristojnosti: razmisliti o morda nekem dodatnem, drugačnem organizaciji dela, ki bo dalo dodatno zaupanje, da se res posveti in da se naredi res temeljita razprava o tako pomembnih točkah. Samo toliko, da ne bo imel kdo občutek, da pa ni kakorkoli opravil svoje dolžnosti. Hvala.