Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam. Začenjam 30. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Na seji kot nadomestna članica odbora s pooblastilom sodeluje namesto poslanke Alenke Helbl poslanka Alenka Jeraj.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red:Ppredlog sklepa Vladi Republike Slovenije za takojšnjo odpravo pomanjkljivosti Zakona o dolgotrajni oskrbi. Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG SKLEPA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE ZA TAKOJŠNJO ODPRAVO POMANJKLJIVOSTI ZAKONA O DOLGOTRAJNI OSKRBI.

Na spletni strani Državnega zbora je objavljeno gradivo: zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora s predlogom sklepa ter mnenje Zakonodajno-pravne službe.

Na sejo so bili vabljeni: predlagatelj, predsednik Vlade, minister za solidarno prihodnost in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Začenjam obravnavo predloga sklepa, o kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih delih oziroma točkah predloga sklepa.

Za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa dajem besedo predlagatelju, poslancu Zvonetu Černaču. Izvolite.

Ja, lep pozdrav vsem prisotnim.

Zdaj, ta ureditev oskrbe starejših preko Zakona o dolgotrajni oskrbi se je vlekla zelo, zelo dolgo časa. Bilo je več kot sto osnutkov različnih zakonov, trajalo je več kot 20 let in končno je vlada, prejšnja vlada, ki jo je vodila Slovenska demokratska stranka oziroma kot predsednik gospod Janez Janša, v dokaj zahtevnih razmerah pandemije COVID-19 pripravlja Zakon o dolgotrajni oskrbi, s katerim je bilo državljanom, ki zaradi bolezni, starosti, poškodb ali invalidnosti, ne zmorejo več samostojno poskrbeti zase, zagotovljeni so bili zagotovljeni pogoji za dostopno, kakovostno, varno in celovito obravnavo in oskrbo. Ta zakon je bil takrat v Državnem zboru tudi sprejet, to je bilo 9. decembra 2021, stopil je v veljavo v začetku leta 2022 in predvideval je enoletni zamik uveljavitve posameznih upravičenj oziroma pravic zaradi pač ustrezne priprave sistema na izvajanje tega zakona. In v kolikor bi prejšnja Vlada nadaljevala svoje delo, bi se ta zakon tudi od 1. januarja 2023 dalje izvajal in v tem času zdaj oziroma s 1. julijem, čez dva meseca bi upravičenci bili deležni vseh pravic iz tega zakona, vseh. V takratni koaliciji je bilo takrat poudarjeno, da skrb za starejše ni samo naša dolžnost, ampak je tudi izraz družbene razvitosti, odgovornosti in empatije, je odraz spoštovanja do ljudi, ki so gradili našo državo ter trdo delali in skrbeli za njen razvoj. Treba je tudi povedati, da je takratna opozicija vladi in takratni koaliciji grobo metala polena pod noge - mislim, da je tukaj prednjačila stranka, ki sedaj vodi ta resor, Levica pa tudi tako imenovana civilna družba v enem delu, pa tudi nekateri, ki so po zakonu dobili nove naloge in bi morali v letu dni pripraviti podlage za izvajanje pravic, ki jih je zakon prinašal. Ampak kakorkoli že, kljub vsemu temu je bil, tako kot sem povedal, ta zakon decembra 2021 sprejet in uveljavljen v letu 2022, izvajati bi se moral od 1. januarja 2023. V zakonu je bila opredeljena javna mreža, ki jo država in lokalne skupnosti razvijajo skupaj. Vsem, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, bi bila na voljo v obliki kot jo potrebujejo ali na domu ali v instituciji. Bila je uzakonjena pravica do oskrbovalca družinskega člana, storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter možnost, da se upravičenec pravico odloči koristiti v obliki denarnega prejemka. Zakon je, tako kot sem povedal takrat jasno definiral vsa opravičenja in vse pravice, ki bi v polni meri veljale že v letu 2023 pa tudi v letu 2024 oziroma dokončno s 1. julijem 2024. Uporabniki, ki so do takrat bivali v instituciji, bi bili ocenjeni glede upravičenosti do dolgotrajne oskrbe bodisi po uradni dolžnosti bodisi prevedeni v skladu s privedbeno tabelo v eno izmed kategorij dolgotrajne oskrbe. S tem je zakon na nek način presekal številne administrativne obremenitve in predvideval nek administrativno vzdržen sistem izvajanja, ki bi omogočal ustrezen prehod. V nove razmere in v novo stanje da popolne uveljavitve zakona bi se zavarovancem zagotavljalo vse zdravstvene pravice, ki izhajajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tako da teh prikrajšanj, o katerih smo poslušali potem v času referenduma o noveli zakona, ki je te pravice zamaknil za eno leto, tega vašega zakona, ta upravičenja ne bi bila v ničemer zmanjšana in nihče ne bi bil v tem prehodnem obdobju v ničemer prikrajšan. Zagotovljeno je bilo tudi financiranje tako za prvo obdobje kot nastavljen, nastavljena podlaga za zagotovitev sistemskega vira financiranja po dveh letih, ko bi se ugotovilo, kakšen je pravzaprav obseg potrebnih sredstev, ker je zakon prinašal tudi nekatera nova upravičenja, nekatera pa na drugačen način kot smo jih poznali do uveljavitve zakona.

Torej pod črto; zakon, torej zakon, ki je bil sprejet v času prejšnje koalicije in prejšnje Vlade decembra 2021, je prinesel pomembno boljše pogoje za uporabnike, tako vsebinske kot materialne pogoje, ker bi se en velik delež tega, kar morajo uporabniki oziroma upravičenci zagotavljati še danes iz lastnih sredstev, zagotavljal iz javnih virov. Seveda so bile določene v zakonu tudi odgovornosti posameznih institucij, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in tako naprej. Z uveljavitvijo zakona se je štelo, da so do vzpostavitve sistema zavarovanja za dolgotrajno oskrbo upravičenci do pravic iz naslova zakona vsi, ki so obvezno zdravstveno zavarovani. Torej tista mantra o tem, ki ste jo v koaliciji terjali, da dve leti ne bo mogoče uresničevati pravic, je bila prazna, ker je na enak način ta določba tudi v sedanjem zakonu in tukaj ni nobenih razlik glede tega. Torej ta zakon je takrat ljudem prinesel upanje, da v starosti ne bodo ostali sami brez zdravstvene oskrbe ter pomoči. Sistem dolgotrajne oskrbe, s katerim se bo poskrbelo, da bo vsak starostnik svoja zadnja leta preživel brez nepotrebnih stisk in pomanjkanja, je bil torej takrat vzpostavljen. Ni minilo dolgo od prisege Golobove vlade 1. junija 2022, ko je ta koalicija, se pravi Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica, napovedala zamik uveljavitve tega zakona oziroma najprej spremembe potem pa zamik uveljavitve. Namesto, da bi se seveda nadaljevalo, ker je bilo časa dovolj še sedem mesecev, s pripravami na vzpostavitev sistema s 1. januarjem 2023 in seveda zato, da bi opravičili to namero po zamiku, ker ni bilo interesa, da se pač ta zakon uveljavi, se je javno začelo širiti informacije, in to ponavljate še zdaj v odgovoru Vlade - zanimivo. Ne vem, kaj ima ta zakon zdaj v odgovoru Vlade za početi. Z razbremenitvijo vaše odgovornosti, če sedanjega zakona, ki ste ga vi sprejeli ne izvajate, da pač zakon ni izvedljiv, to ste ponavljali, pri čemer niste znali z eno konkretno utemeljitvijo povedati, kateri člen zakona je tak, da postavlja neizvedljivost zakona. Vse, kar je bilo takrat povedano, je bilo tudi argumentirano zavrnjeno. Ampak seveda ta novela zakona je prišla v parlament in vaša večina je izglasovala to novelo, s katero so se zamaknili roki uveljavitve za približno leto dni, nekateri pa tudi bi se pa tudi za več. Torej zamik uveljavitve je bil glavni, glavni predlog oziroma predmet te spremembe zakona, in argumenti, kot sem povedal, ni mogoče izvajati zakona, je pomanjkljiv in tako naprej in tako naprej. Potem je takratni minister, ki je bil takrat še zadolžen za to področje, trdil, da bo do novih rokov, se pravi do enoletnega in nekaj dodatno zamika prišlo do vzpostavitve sistema dolgotrajne oskrbe kot novega stebra socialne varnosti, ki bo v povezavi s spremembami drugih sistemov socialne varnosti, zdravstva, socialnega varstva in pokojninskega varstva in dodatnimi javnimi viri omogočal ter zagotavljal opravljanje dolgotrajne oskrbe integrirane dejavnosti vseh storitev in ki bo ljudem čim dlje omogočal samostojno in varno življenje. Zdaj po skoraj letu in pol od teh besed oziroma po dveh letih od teh besed se seveda ničesar od tega ni uresničilo, tako da lahko pod črto ugotovimo, kar smo ugotavljali že takrat - da je, da so bili razlogi za to, da ste s spremembo zakona zamaknili uveljavitev pravic za leto dni in odmaknili te pravice ljudem, na eni strani bila vaša nepripravljenost ali pa operativna nesposobnost, da bi ta zakon spravili v življenje tako kot je bil sprejet dobrega pol leta pred nastopom vaše vlade, verjetno pa je bil glavni argument nek prestižni moment ali pa tudi, če želite, maščevalnost, ker ste želeli pač porušiti vse, kar je bilo dobrega narejenega v času prejšnje vlade, da ne bi kje ostal kak pečat o tem, kaj za ljudi je prejšnja vlada v zahtevnih razmerah dobrega storila. No, kot vemo, zadeva se je potem odvijala naprej na ta način, da je prišlo do referenduma glede tega zakona. Ljudi ste uspeli prepričati s kampanjo za, da vi uveljavljate dolgotrajno oskrbo in da mi, ki smo proti temu, da zamikate uveljavitev za leto dni, smo tisti, ki jo ne uveljavljamo, tako da en del volivcev je gotovo nasedel tej vaši paradigmi, verjetno pa v enem delu so pač ljudje sledili političnemu momentu in ne toliko vsebinskemu momentu v tej kampanji in vaša novela za odmik uveljavitve za leto dni je bila potem potrjena. Torej volivci so vam dali mandat takrat, da zakon iz decembra 2021 zamaknete tako kot ste sprejeli v tej noveli in to novelo so vam na referendumu potrdili za leto dni. Volivci vam niso dali mandata ne za nov zakon ne za nove roke, ki so zdaj v novem zakonu bili uzakonjeni, za nič od tega niste dobili mandata volivcev. Vi ste potem seveda na dopisni seji Vlade, pa ste sprejeli nov sistemski Zakon o dolgotrajni oskrbi, aprila meseca lani na dopisni seji Vlade je bil sprejet ta zakon in potem v parlamentu ste ga sprejeli pred poletnimi počitnicami. Julija lani in pol leta časa je bilo dovolj, več kot dovolj, da bi se vsaj za prvo izmed upravičen, ker ostale ste itak podaljšali za več kot leto dni, ampak vsaj za to prvo od upravičen, se pravi za na eni strani prevedbo družinskega pomočnika v oskrbovalca družinskega člana, kar je administrativno-tehnično opravilo, ki se ga da narediti v enem tednu za vseh 466 ali koliko jih je, nekaj manj kot 500, in na drugi strani za nekaj tisoč novih vlog tudi verjetno ni potrebno nekega silnega časa, v kolikor bi seveda zakon prinašal take določbe, da ne bi sami zakomplicirali sistema izvajanja te določbe. In nič od tega ni uresničeno ne na 1. januar letos, kot je zakon povedal, ne na 30. april letos. Nič. In tudi danes ni uresničeno nič od tega. Potem bom prosil, da dobimo konkretne podatke v nadaljevanju, ker iz tega odgovora Vlade ne izhaja, koliko teh odločb novih ste pravzaprav do zdaj izdali in koliko osebnih načrtov začasnih je bilo do zdaj potrjenih? Niti besede ni o odgovoru Vlade o tem. Ker brez potrditve tega začasnega osebnega načrta, brez tega, da ustrezen delavec centra za socialno delo ne obišče tega doma, brez tega, da invalidska komisija poda mnenje ali je upravičenec upravičen in spada v četrto ali peto kategorijo ali ne, ni mogoče izvajati teh pravic in pravice ni. Pravice ni. Vi ste pa v zakon napisali, da se pravica do oskrbovalca družinskega člana začne izvajati s 1. januarjem letos. Izvajati; to ne pomeni, da pač nekdo da vlogo in pol čaka pol leta ali bo kaj iz te vloge ali ne bo. Predvsem pa to ne pomeni, da se pol sistem s 1. januarjem šele začne pripravljati na to, da se bo vzpostavil, da boste lahko sploh administrativno podpirali izvedbo teh nalog, ker iz vaših odgovorov izhaja, da ste vi šele februarja z zavodom za, ZPIZ, Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje podpisali nek sporazum za delo teh invalidskih komisij. Šele februarja, se pravi skoraj dva meseca po začetku izvajanja te pravice. Da je informacijski sistem začel delovati konec aprila, da ste začeli takrat neke vloge šele vnašati, mislim to je res, moram reči, zelo neodgovorno, neodgovorno. In tukaj, glejte, to sklicevanje na prejšnji zakon in vse ostalo, kar se je dogajalo pred tem, je popolnoma, popolnoma brezpredmetno. Ta zakon je bil sprejet, bil je sprejet lani julija, velja jasno določa postopno uveljavitev pravic. Prvi presečni datum je 1. januar letos. Drugi presečni datum je, mislim, da konec letošnjega leta ali 1. januar 2025, naslednji presečni datum 1. 7. 2025 in mislim, da zadnji 1. december 2025. In tako kot je bil pač zakon sprejet, tako je potrebno ta upravičenja in te pravice tudi uveljavljati. In za..., zalomilo se je, se vam je že pri prvi od pravic, že pri prvi, ki gre v bistvu, kjer gre v bistvu za ne neko novo vsebinsko zadevo, ampak gre v bistvu za upravičenje, ki je že obstajalo, spremenil se je pač ta naziv, da to ni več družinski pomočnik, ampak da je oskrbovalec družinskega člana, in določeno je bilo, kako in na kakšen način tečejo postopki, da se do tega upravičenja lahko pride. In rok uveljavitve je bil postavljen na 1. januar 2023, torej vi tega ne izvajate. Iz tega odgovora, ki ste ga posredovali, čeprav ni konkretnih podatkov - in res prosim za konkretne podatke - izhaja, da ste komaj konec aprila začeli delati prevedbe obstoječih upravičenj, se pravi, obstoječe družinske pomočnike ste administrativno začeli prevajati v oskrbovalce koncem aprila. In da za vse ostale, ki so na novo oddali vlogo in ki jih je bilo konec aprila 1005, če ti podatki držijo, verjetno jih je danes že nekaj več, da še nobeden od teh ni, ni bil, bom rekel temu, pripoznan do tega, da to opravičenje ima. Ali pa če je bil, povejte koliko jih je - 10, 20, 50? Torej moram reči, minister, to obnašanje je zelo neodgovorno. Treba je pa seveda pošteno povedati, da ste si en velik del teh problemov zakuhali sami s tem, ko ste ustanovili na umeten način Ministrstvo za solidarno prihodnost, na kar smo vas tudi opozarjali. Ministrstvo, ki je bilo ustanovljeno z velikim pompom za oskrbo starejših, za stanovanjsko politiko, ki bo gradilo najprej 30 tisoč, potem 20, pa 10 tisoč, zdaj 5 tisoč stanovanj. Mimogrede 5 tisoč ste jih podedovali v načrtu republiškega stanovanjskega sklada v poslovni politiki, ki je bila potrjena spomladi 2021 do leta 2026, pa dodatno jih je bilo potrjenih še v načrtu za okrevanje, preden smo šli, 1032. Tako da tam jih imate na lagerju ne samo 5 tisoč, ampak 6 tisoč do leta 2026. Od tega ni na nobenem od teh področij nič, nobenih premikov ne na stanovanjskem področju ne na področju oskrbe starejših oziroma so same težave. Jaz sem trdno prepričan, da če tega ne bi naredili, tega umetnega ministrstva in bi ostalo vsaj v strukturi prejšnje vlade tako kot je bilo, bi preko Ministrstva za delo, družino in tako naprej in preko ministrstva, ki je v okviru prostora skrbelo za stanovanja, bi bila danes situacija popolnoma drugačna. Torej ta odgovornost, minister, je tokrat, kar se tega tiče, tega dela, o katerem govorimo danes, predvsem vaša. Je tudi odgovornost Vlade. Mimogrede vaš predsednik se je nekaj mesecev nazaj, nazaj, kot veste, sam posipal s pepelom. Spomnite se tistih njegovih besed po tistem, ko je najprej eno poslanko pa enega strokovnega sodelavca predsednice Državnega zbora vrgel iz stranke, ko je rekel: ne, ne, ne, 20 ministrstev, to je napaka, mi moramo priti na 12 ali pa celo na sedem kot jih ima Švica. Verjetno se še spomnite teh besed, ne? Tako da to, da je bila to napaka, verjetno ne govori samo opozicija, ampak je to spoznanje očitno prevladalo tudi pri, pri prvem imenu v vaši koaliciji, žal pa ni bilo tega poguma in ne koalicijskega soglasja, da bi se takrat to spremenilo, ker verjetno te koalicije potem danes več ne bi bilo. Torej, en del je ta problematična, se pravi administrativna sposobnost posameznih resorjev in neizvajanje tistega, zaradi tega kar je predpisano v zakonih.

Drugi del je pa, bom rekel, povezan verjetno tudi s formalnimi postopki, ki so v tem zakonu pač predpisani in ki do določene mere otežujejo izvajanje posameznih upravičenj. In tudi glede tega, tega ne govori samo opozicija; verjetno se boste strinjali, da vas na to opozarjajo tisti, ki se pač s tem področjem ukvarjajo, tako izvajalci v okviru centrov za socialno delo, inštitucije s področja oskrbe starejših, Skupnost centrov za socialno delo, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in tako naprej in tako naprej. Recimo sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Tatjana Milavec pravi takole: "To, da od vloge, ki je bila lahko vložena že decembra, do izvajanja pravice mine tako veliko časa, se nam zdi velik problem". Zakon po njeni oceni tudi sicer predpisuje zapleten proces dostopanja do pravic, namesto da bi zagotovil čim hitrejše odzivanje na potrebe ljudi. In potem je seveda v nadaljevanju še popisano, koliko in kaj je bilo do zdaj narejenega in kaj ni bilo narejeno, ampak iz vseh teh izjav in iz vseh teh odgovorov izhaja, da je zakon trenutno mrtva črka na papirju - po petih mesecih od tega, ko bi se morala ljudem priznati prva pravica oziroma prvo upravičenje, ki ga je zakon prinesel. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so javno potožili, da je odzivnost ministrstva slaba, da čakajo na posamezne odzive na aktivnosti, ki bi jih morali na ministrstvu narediti v povezavi z izvajanjem tega zakona, več mesecev in so poudarili, da tak način dela predstavlja veliko tveganje, da sistem dolgotrajne oskrbe ne bo v celoti vzpostavljen in ne bo začel delovati v letu 2025. In poudarili so tudi, da so že februarja predstavili rešitev informacijske podpore za izvajanje Zakona o dolgotrajni oskrbi v delu pristojnosti, ki jih ima Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. In naprej, da kljub dogovorom, da jih bo ministrstvo v sodelovanju z Inštitutom Republike Slovenije za socialno varstvo dopolnilo, se to še ni zgodilo. To je, tu berem te izjave iz aprila meseca, iz aprila meseca letos. Torej glede na vse, kar se dogaja zadnji dve leti v vaši Vladi, glede na to, da praktično v dveh letih lahko gledamo eno veliko neučinkovitost in nobene ustrezne rešitve za ljudi na številnih področjih, obstaja velika zaskrbljenost, predvsem pa nevarnost, da se tudi ostale pravice, ki sem jih prej omenjal in za katere je rok uveljavitve v posameznih obdobjih leta 2025, ne bodo uveljavljene v teh postavljenih rokih, se pravi, pravica do dolgotrajne oskrbe na domu (1. julij 2025) in pravica do dolgotrajne oskrbe v institucijah (1. december 2025), ki pa sta bistveni pravici v tem sistemu, ki zadevata ne samo tisoč ali pa 2 tisoč ljudi, ampak zadevata nekaj 10 tisoč ljudi.

Iz tega razloga seveda je danes po našem mnenju skrajni čas, da se naredi resen pregled tega, kaj ni bilo v preteklosti narejeno in kaj je potrebno narediti v naslednjih mesecih, da bo zakon mogoče v letu 2025 in naprej normalno izvajati. In seveda, čim prej pripraviti ustrezne formalne spremembe, ki so verjetno potrebne, da bo do uveljavitve teh upravičenj, do katerih ljudje upravičeno pričakujejo, da bodo lahko dostopali tako kot so uzakonjene, tudi prišlo.

Zdaj potrebno se je dotakniti še enega področja, ki se je v zadnjem obdobju še dodatno zaostrilo. Bilo je že v preteklosti dokaj zaostreno, vendar če smo še tri leta nazaj ali pa dve leti nazaj še govorili o tem, da da ni dovolj postelj v institucijah varstva oskrbe starejših v domovih za starejše, danes lahko vsi ugotovimo, da postelje več niso problem v domovih za starejše. Nekaj k temu je tudi pripomoglo k to, da je v času prejšnje vlade, ki jo je vodil gospod Janša, bil dan izjemen poudarek pridobivanju novih kapacitet tako v javni mreži kot s podelitvijo novih koncesij. In v javni mreži je bilo preko REACT dodatnih sredstev do leta 2023 zagotovljenih 93 milijonov za 18 domov za starejše in razpisanih je bilo dvakrat po 1200 postelj v obliki koncesijskih razmerij. Torej kar nekaj od tega, vse seveda ne ampak velika večina od tega se je zdaj v tem zadnjem dveletnem obdobju tudi realizirala, pridobljene so bile številne nove kapacitete, nova mesta v domovih za starejše, ampak so prazne številne. Prazne pa niso zaradi tega, ker ljudje ne bi potrebovali storitev, ampak so prazne te postelje zaradi tega, ker ni osebja, da bi skrbelo zanje. In situacija bo vedno težja, ker je to osebje podplačano, bistveno podplačano. Včeraj smo govorili v enem delu o podplačanem osebju na upravnih enotah, ampak poleg zdravstva je ta segment oskrbe starejših, predvsem tistih ki potrebujejo 24-urno nego, najbolj podcenjen in bi ga bilo treba ne samo z boljšim plačilom ampak tudi z ostalimi stimulativnimi ukrepi pojačati. Nič od tega, moram reči, jaz v vaših dokumentih do danes ne berem, minister. Ne berem nič konkretnega. Tudi v odgovoru tukaj Vlade, ki smo ga dobili pred dobre pol ure oziroma 15 minut pred sejo odbora, ne berem konkretnih, konkretnih rešitev, iz katerih bo izhajalo, ta ukrep ne bo v roku, ne vem, pol leta, enega leta pomenil, da bomo na tem in tem območju lahko zagotovili toliko več negovalnega osebja, v tem in tem domu toliko več negovalnega osebja ali pa bomo preprečili odliv tega osebja, kar se tudi dogaja izrazito v zadnjem obdobju. In mi lahko še ne vem kaj napišemo v ta zakon oziroma lahko še ne vem kaj obljubite in napišete; če ne bo ljudi, ki bi skrbeli za te ljudi tako na domu, ki je pravica, ki se uveljavlja prihodnje leto 1. julija, kot v domovih za starejše, je v tem delu zakon tudi mrtva črka na papirju. In to ni prav, ker če je bilo po dolgih, dolgih letih nekaj sprejeto in če je bilo prepoznano, da je potrebno to področje okrepiti, potem ga je potrebno okrepiti.

Glejte, in zaradi tega, ker ljudje, ki ne vidijo, kako in kaj, kaj bo z njimi, ko bodo postali stari, onemogli, prihajajo v osebne stiske. Pridemo seveda zdaj pa na drugo zelo nevarno polje, ki ga bomo imeli 9. junija na referendumu. Pridemo do razmišljanj številnih ljudi o tem, da saj je najboljše, da pa grem, zakaj / nerazumljivo/ še živ. In mislim, da je to najbolj narobe, kar se lahko zgodi. Noben problem predpisati praška za usmrtitev verjetno, ne, dosti večji problem in dosti več stane, da se človeka, ki je star in ki potrebuje pomoč, da se zanj ustrezno skrbi. Ampak razvita družba mora najprej vzpostaviti ta sistem, se pravi ustrezen sistem oskrbe in pomoči starejšim. In onemoglim in šele, ko ta sistem v polnosti deluje, bi se lahko pogovarjali o vsem ostalem. Tako da naš predlog je, bom rekel, izhaja iz tega, kar smo spremljali zadnjih nekaj mesecev. Moram povedati, da kolegica Karmen Furman vas je v poslanskem vprašanju februarja letos, ko vas je spraševala glede

7. TRSAK: (VP) 14.30

(nadaljevanje) uveljavljanja te prve pravice, nekako opozorila, da sistem ne funkcionira in ne deluje. In mi ni jasno, zakaj v teh treh mesecih od tega opozorila ni bilo storjeno nič, da bi se stvari izboljšale, popravile in da bi sistem v teh zadnjih treh mesecih začel normalno delovati- Ker od februarja pa do maja, oprostite, mi ne bo noben povedal, da ne bi, da se ne bi dalo urediti teh nekaj manj kot 500 nadomestitvenih odločb, prevedba iz ene oblike v drugo obliko, kar je administrativno opravilo, in tudi zastaviti vsaj 80 % ostalih, ki so pač prišle kot vloge za priznanje pravice do oskrbovalca družinskega člana. Ampak nič od tega ni bilo. In tudi iz tega vašega odgovora izhaja, da ste ta informacijski sistem vzpostavili šele slab mesec dni nazaj in očitno se stvari administrativno šele začenjajo urejati. Torej v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke nismo predlagali te seje in tega predloga sklepa samo zaradi te pravice, ki je prva na poti uveljavitve Zakona o dolgotrajni oskrbi, ampak predvsem zaradi ostalih, ki sledijo v prihodnjem letu, ker je velika bojazen, da v kolikor se na tem področju ne bo pristopilo bolj resno kot se je pri uresničevanju te prve pravice, se bo zgodil fiasko v prihodnjem letu pri tistih, ki pa so temeljne za izvajanje tega zakona. Menimo tudi, da dokler ne bo jasno koliko, na kakšen način bo upravičenosti do teh raznih pomoči in do raznih storitev, je neprimerno ljudi obremenjevati z dodatnimi davki, kar ste naredili v tem zakonu; uvedli ste enoodstotni davek od bruto plač in pokojnin s 1. julijem prihodnje leto in 2 % od s. p.-jev in 10 % doplačilo za storitve v domovih za starejše. Dokler ne bo jasno, kakšen je ta obseg glede na obstoječe stanje, kjer se sistemi, državni, občinski kombinirajo in glede na to, da ogromno sredstev že sedaj že sedaj predvidenih v okviru veljavnih finančnih načrtov, menimo, da te dodatne obremenitve ni pametno uvajati in da je potrebno najprej evalvirati sistem, prvo leto videti, kako bo deloval in potem eventuelno uvesti dodatno obremenitev, če bo sploh potrebna. Nekaj podobnega kot smo predlagali tudi takrat, ko je šlo za ukrepe za poplavno varnost, ste uvedli najprej solidarnostni davek, pa ste potem sami spoznali zmoto in ste ga črtali v zakonu in zdaj vidite, da ni bil potreben. Pred dnevi je Vlada sprejela program, ki je v petih letih vreden dobri 2 milijardi, 300 milijonov na leto. To ni noben tak znesek, da bi bilo potrebno dodatno posegati v žepe ljudi z dodatnimi davki. Tako, da predlagamo, da ministrstvo in Vlada najkasneje do konca prihodnjega meseca, do 30. junija na podlagi evalvacije izvajanja in vsega tistega, kar je potrebno narediti za uresničitev ostalih pravic, ki izhajajo iz tega zakona, pripravi predlog sprememb zakona, jih posreduje v sprejem in jih posreduje v sprejem Državnemu zboru. Zdaj verjetno bo koalicija ta naš predlog zavrnila, ker večinoma vse, kar predlaga opozicija, seveda zavrnete. Moram pa ob tem povedati, da ste vi sami, mislim, da, minister, vas sem nekje zasledil, da ste sami povedali, da je potrebno, da je potrebna sprememba zakonodaje, tako da sami prepoznavate, da je tukaj problem in da boste to naredili do jeseni - po našem mnenju je to prepozno. To je prepozno predvsem za tiste pravice, ki so predvidene, da se bodo izvajale v prihodnjem letu, ker če zdaj v roku enega leta niste bili sposobni sistema pripraviti na uveljavljanje ene relativno minorne pravice, potem boste zelo težko v treh ali štirih mesecih sposobni nekaj narediti na spremembi bistveno, bistveno bolj obsežnih upravičenj, ki prihajajo po tem zakonu.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Gospa Lenča Arko Fabjan, izvolite.

Hvala za besedo.

Samo na kratko bom povzela naše pisno mnenje, v katerem smo uvodoma, tako kot je ustaljeno v tovrstnih zadevah, izhajali iz položaja Državnega zbora kot zakonodajalca in njegovega razmerja do Vlade kot izvršilne veje oblasti. Izhodišče je pri tem predstavljala ustavna ureditev, zakonska ureditev in pa tudi pravna narava predlaganega akta, ki je opredeljen v Poslovniku Državnega zbora, in sicer gre za predlog sklepa, da Državni zbor Vlado poziva, da v določenem času z vložitvijo zakona začne zakonodajni postopek. Mnenje pri tem poudarja, da bi bil poziv po eni strani lahko sporen z vidika načela delitve oblasti, po drugi strani pa za takšen sklep ni najti pravne podlage. Ob tem je v mnenju dodano glede na to, da predlagatelj v zahtevi kot gradivo tudi navaja predlagano poročilo, se pač sklicuje na to, da predlaga priporočilo je v mnenju, torej dodano, da bi dejansko bilo glede na predlagano vsebino sklepa možno Državnemu zboru predlagati, da sprejme priporočilo Vladi. V mnenju smo še dodali, da je predlagan sklep vložen skupaj z zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora predlagani sklep pri tem obrazložitev v bistvu prepisuje iz razlogov za sklic izredne seje le v nekoliko skrajšani obliki, zato smo na koncu mnenja še dodali, da manjka podrobnejša pojasnitev same vsebine predlaganega sklepa.

Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj besedo dajem predstavniku Ministrstva za solidarno prihodnost. Minister Simon Maljevac, Izvolite.

Hvala, predsedujoči, za besedo. Lep pozdrav vsem poslankam in poslancem.

Dobro, da smo se tu zbrali, da se pogovarjamo o pomembnih temah kot je skrb za najšibkejše, za starejše, ampak se mi uvodoma vseeno postavlja tudi vprašanje trenutka. Smo v predvolilni kampanji in zopet se pogovarjamo o nekem zakonu, ki je bil prej sprejet in kako in kaj, tako da se mi kmalu zdi, da smo na nek način v predvolilnem soočenju, pa tudi glede na nekatere dele nagovora predlagatelja, da je mogoče Levica v nekaterih delih moteča tudi na podlagi tega, kar smo naredili. Ampak zdaj grem pa k vsebini.

Dve ključni stvari bi poudaril uvodoma. To ste tudi vi povedali, dolgotrajna oskrba in Zakon o dolgotrajni oskrbi je v prehodnem obdobju, je v prehodnem obdobju uvajanja. Zakon kot tak s celimi pravicami se bo izvajal v letu 2026. Torej to je en podatek, ki mislim, da je nujen. Mislim, da vsi, ki sedimo tukaj, vemo, in to je tudi vaše izvajanje povedalo, da je to tista tema, o kateri se je pogovarjalo 30 let in smo na točki, ko jo uvajamo. Sistem je zarjavel, uvaja nove paradigme, spremembe, ki se jih marsikateri tudi izvajalci bojijo, ampak jaz verjamem, da so dobri in dobre za ljudi in verjamem, da jih bomo tudi skupaj uspešno rešili in pripeljali v življenje. Postopna uveljavitev pravic je tudi zaradi tega, da ni pretiran šok, in kot dobro veste, smo tudi zavezani z načrtom za okrevanje in odpornost, da do leta 2026 zakon v celoti izvajamo. Druga točka, ki bi jo hotel izpostaviti, pa mislim, da je dobro, da vsi vemo in se je dobro, da se o njej tudi pogovarjamo, da težave v socialnem varstvu niso prišle s to Vlado. Res niso prišle tudi s prejšnjo vlado, ampak so že dlje časa tu in s tem področjem se je absolutno premalo ukvarjalo. Jaz verjamem, da s to Vlado delamo prave korake, ne bodo pa spremembe narejene iz danes na jutri oziroma ne bodo tudi vidne.

Zdaj bi šel pa lepo čisto po vrsti. Tudi glede navajanje v sklicu sej. In tu se bom moral seveda nanašati tudi na Janšev Zakon o dolgotrajni oskrbi, ker ste konec koncev tega vi omenili v samem sklicu in ga uvajate. Prvič. Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je v veljavi, absolutno na nobeni točki ne krči pravic, ki jih je prejšnji zakon pripeljal. Nasprotno, Zakon o dolgotrajni oskrbi prinaša več že zgolj iz vidika določanja jasnih oprijemljivih in pa tudi dorečenih virov financiranja sistema. Ampak vseeno bi poudaril še nekaj izhodišč in zakaj takrat na tisti točki nismo imeli nobene druge možnosti kot sprejeti nov zakon, da odpravimo nekatere pomanjkljivosti Janševega Zakona o dolgotrajni oskrbi. Prva je ta, da Zakon o dolgotrajni oskrbi ni urejal velikega dela zakonske materije in da številne predlagane rešitve niso bile v praksi izvedljive; nejasno so bili določeni splošni pogoji za pridobitev pravic iz dolgotrajne oskrbe, to je tudi tista glede pogostosti in gostote zavarovanja, zakonske nedoslednosti, zaradi katerih po ZDOsk ni bilo mogoče podeliti pravic iz dolgotrajne oskrbe, hkrati pa tudi ni bilo možnosti izvajati institucionalnega varstva po socialno varstveni zakonodaji. Ena izmed teh točk je bila ta, da se je ukinilo člen v Zakonu o socialnem varstvu, vezan na institucionalno varstvo. Bili so tudi nekateri omejujoči pogoji zaposlovanja, ki bi se lahko pokazali, da nekateri kadri ne bi mogli nadaljevati z delom, Zavod za zdravstveno zavarovanje pa je tudi opozarjal, da zaradi nekaterih pomanjkljivih pravnih podlag niso bili zagotovljeni ustrezni pogoji za vzpostavitev vsebin zakona. Menim tudi, da časovnica je bila mogoče neizvedljiva - to govorim lahko zdaj tudi iz prakse. Res govorimo o kompleksnem sistemu, je pa nujno, da ga spravimo čim prej v življenje.

Tako da bi poudaril, da aktualni zakon predstavlja nujno nadgradnjo Janševe dolgotrajne oskrbe, in sicer predvsem v naslednjih vidikih, če grem čisto po domače v štirih točkah: v izvedljivosti, kako je vključen v socialnovarstveni ekosistem, kako je vključen v pravni red in pa tudi kaj imajo od tega starejši in starejše. Na nekatera vprašanja prejšnji zakon ni podal odgovora, zato smo z obstoječim zakonom prvenstveno uredili naslednje. In sicer 1. točka: sistemsko urejeno financiranje vzpostavlja vstopne točke na centrih za socialno delo. To nam je bilo pomembno, da pride v funkcijo socialna komponenta dolgotrajne oskrbe in da obenem razmejimo tudi tistega, ki daje denar, tistega, ki odloča o pravici in pa tudi na nek način okrepimo socialno delo, saj, kot ste sami omenili, bo ocenjevanje potekalo na domu in se lahko vidi celotno socialno situacijo osebe, ki je podala vlogo za dolgotrajno oskrbo. Prednostno zakon krepi oskrbo na domu in tako omogoča posameznikom, da ostanejo čim dlje v okolju, v katerem živijo. V veliki meri ta želja ostati v domačem okolju postavlja posameznika v središče odločanja o pravicah iz naslova dolgotrajne oskrbe; tu govorim o osebnih načrtih, torej ko posameznik gre skozi oceno, bo dobil pripisano število ur dolgotrajne oskrbe, ki mu pripada in na podlagi tega smo naredili osebni načrt tudi glede na njegove potrebe. Katere storitve so tiste, ki mu bodo omogočale samostojno življenje, določa ocenjevalno orodje, ki je bilo preizkušeno v pilotnih projektih in ki izhaja iz paradigme samostojnosti posameznika, financira storitve dolgotrajne oskrbe izključno v javni mreži, jasno opredeljuje tudi primerljive pravice, jasno določa izvajalce dolgotrajne oskrbe v instituciji, pri čemer domovi za starejše občane postanejo izvajalci dolgotrajne oskrbe, preostali izvajalci (varstveno-delovni centri, centri za usposabljanje, delo in varstvo ter posebni zavodi) pa svojo dejavnost izvajajo še naprej v skladu z zakonodajo, ki je veljala pred uveljavitvijo tega zakona. Sam ne pravim, da se dolgoročno ne bi izvajanje tudi teh institucij vključilo v Zakon o dolgotrajni oskrbi. Sami veste, da tudi lansko leto, ko smo se tu pogovarjali o tem zakonu, sem govoril, da mora biti ta zakon živ in tu se z vami strinjam. Menim, da bo treba redno izvajati evalvacije, videti, katere so tiste storitve, ki delujejo, kako delujejo, kakšen efekt imajo in ali jih je treba prilagoditi in spremeniti, kakšno odvzeti ali pa tudi kakšno dodati. Tako da potem razmerja, razširja tudi nabor poklicev o dolgotrajni oskrbi, torej se prilagaja trenutni situaciji in zasleduje poenostavitev, debirokratizacijo sistema dolgotrajne oskrbe, ki bo, upam, dolgoročno uporabniku prijaznejše.

Zdaj bi šel na izvajanje pravice do oskrbovalca družinskega člana. Izdane so bile vse prevedbene odločbe, torej vsi tisti, ki so imeli status bivših družinskih pomočnikov, so že in so prejeli vse prevedbene odločbe, brez, nobenega zamika ni bilo, torej njihove pravice so tekle naprej. Informacijski sistem deluje za podporo tudi odločanju o novih pravicah. In to poteka zdaj. Lahko pa rečem, da je bil pa res velik izziv, ne bom pravil da ne. Velik izziv tudi s stališča, pa bom kar rekel, kaosa, ki ga imamo glede dostopanja do podatkov, sploh ko se postavlja novi sistem. Jaz verjamem, da bo tudi Ministrstvo za digitalno preobrazbo k temu pristopilo in dolgoročno vzpostavilo enoten pladenj, ker mislim, da bi implementacijo podobnih zakonov v prihodnje ne samo na področju sociale ampak širše bistveno bolj poenostavilo. Tako da ja, izdajanje novih odločb poteka. Upam, da bodo vse vloge, ki so bile izdane, čim prej zaključene. Redno smo na vezi tudi s centri za socialno delo.

Potem bi šel še na točko kadrov. Kadri so zelo pereč problem. Problem, ki ni fenomen Slovenije na žalost, je problem celotne Evrope. Ravno nedavno sem govoril z ministrom v Nemčiji in imajo dejansko še večjo težavo kot mi. Tam so dali pred par leti, so videli kot rešitev zaposlovanja tujcev, zdaj ugotavljajo, da tudi to ni dovolj in da ne rešuje zadostno same težave. Tako, da to je, in se strinjam z vami in intenzivno razmišljamo, tista situacija, ki lahko dolgoročno bolj kot sam zakon ogrozi izvajanje dolgotrajne oskrbe, ampak o tem tudi intenzivno razmišljamo in delujemo. Lahko povem, da smo kot ministrstvo zelo, zelo glasni na plačnih pogajanjih. Plače in višina plač so zagotovo tisti osnovni segment, poleg tega smo do leta 2026 zagotovili kritje sredstev za sofinanciranje dodatnih stroškov dela iz naslova spremembe kolektivne pogodbe, da na ta način pomagamo. Na CSD-jih - centrih za socialno delo so se za dolgotrajno oskrbo v letošnjem letu zaposlilo 18 novih ljudi oziroma konec lanskega leta, prihodnje leto, v letu 2025 pa skupaj načrtujemo 128 zaposlitev. Prav tako poteka posebni vladni projekt za zaposlene v plačni skupini J v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva, ki tudi še traja do konca leta in za to nudimo sredstva zavodom. Poleg tega smo pripravili poseben zakon skupaj z izvajalci, ki vključuje serijo ukrepov. Zakon je trenutno na Vladi, tako da bo kmalu pred vami. Pa bom kar šel skozi ukrepe, ki mislim, da je fajn, da jih poznate. Pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije je ena izmed teh. Drugo je vključevanje prostovoljcev, ker se je v praksi predvsem v domovih za starejše pokazalo, da če imajo dobro bazo prostovoljk in prostovoljcev, je lahko ta tisti bazen za zaposlovanje, prvič ker spoznajo okolje. In dobri odnosi in dobro delovno okolje je ena izmed tistih prvih treh točk, ki jih številni zaposleni tudi navajajo kot točko, ki je pomembna. Potem je tu zagotavljanje kakovosti in varnosti obravnave pri izvajalcu; tu je predvsem spremljanje kakovosti, ker smo ugotovili, da je tudi to pomemben. Naslednji ukrep je posodobitev in optimizacija delovnih procesov; tu bomo predvsem pogledali, na kakšen način lahko tudi z določenimi tehnološkimi rešitvami razbremenimo obstoječe zaposlene. Dogovor je tudi, da je to kot eden izmed ukrepov, ki ga bomo evalvirali in videli, ali je sistemsko dolgoročno smiseln in ga na ta način tudi potem vpeljali. Potem so tu še integracijski programi ob zaposlitvi oseb, ki niso državljani Slovenije. Kadrovske štipendije, sofinanciranje stroškov za pridobitev izobrazbe zaposlenega za potrebe izvajalca in tako naprej. Tako, da serija ukrepov, ki je bila usklajena s skupnostjo zavodov.

Še mogoče glede prispevka. Zdelo se nam je nujno, da v prvem trenutku zagotovimo zadostna sredstva za izvajanje dolgotrajne oskrbe - tega prejšnji zakon ni naredil, ampak je predvideval, da bo to urejeno v posebnem zakonu, ki naj bi bil sprejet leta 2025. Tako. Sami veste, da kar se tiče sredstev, ki jih kot država dajemo za dolgotrajno oskrbo, smo krepko pod evropskim povprečjem - bili smo na 1 %, skupaj s prispevkom bomo na 1,4, kar je še vedno pod evropskim povprečjem, ki je 1,7. Obenem se moramo zavedati, da dolgoročno bodo sredstva dodatna se verjetno še povečevala, smo starajoča se družba in bodo potrebe ljudi naraščale.

Okej. Za zaključek v tem prvem krogu. Smo v fazi implementiranja novega zakona, smo v prehodnem obdobju. Jaz verjamem, da bo ta zakon prinesel določeno spremembo. Kot aktualna vlada smo sprejeli dogovor in tudi politično zavezo, da bomo vzpostavili način financiranja sistema dolgotrajne oskrbe, ki je primerljiv z ureditvami drugih evropskih držav. Mislim, da nam je to uspelo. Prevedbene odločbe kot tudi prve pozitivne odločbe do oskrbovalca družinskega člana se izdajajo, torej ta prva pravica je zdaj v življenju. Ja, lahko bi bila prej, ne bom tu rekel, da določene kritike na tej točki niso na mestu, ampak smo najhitreje kot smo lahko. Moramo pa zdaj še bolje pripraviti tudi implementacijo naslednjih točk. Zakon torej teče, se izvaja, ni mrtva črka na papirju, prinaša nove stvari za ljudi, ki tega ni imelo, tako da jaz verjamem, da smo na pravi poti. Verjamem, da bo še marsikatera ovira, veselim se tudi skupne diskusije in skupnih rešitev za naprej. Še enkrat: dajmo se pogovarjati o zakonu, ne to izkoristiti za neko predvolilno kampanjo. In pa hvala za diskusijo pa ostajamo na voljo za pojasnitev.

Hvala lepa.

Izčrpali smo uvodne obrazložitve in stališča vabljenih, zato prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih točkah oziroma delih predloga sklepa. Rok za vlaganje amandmajev je bil do začetka obravnave predloga sklepa. V poslovniškem roku amandmaji niso bili vloženi. Predlog sklepa ima eno točko, zato bomo opravili razpravo o tej točki oziroma o vseh delih predloga sklepa skupaj. Po zaključeni razpravi bomo glasovali o vseh delih predloga sklepa.

Prehajamo torej na razpravo o omenjeni točki oziroma o vseh delih predloga sklepa. Besedo dajem članicam in članom odbora. Kdo želi razpravljati? Predlagatelj, izvolite.

Ja, še enkrat lep pozdrav.

Zdaj, najprej glede tega, kar pravi pravna stroka v Državnem zboru, Zakonodajno-pravna služba. Ta poziv, ne, je pač mogoče brati malo drugače kot je napisan. Mislim pa, da smo mi imeli že v preteklosti, ne vem, če je na tem odboru, ampak na Odboru za zdravje gotovo enako dikcijo že nekajkrat. Je pa tu, v bistvu Državni zbor izraža v tem primeru pričakovanje, da bo Vlada to naredila in jaz mislim, da je tudi minister akceptiral to naše pričakovanje. Nismo skupaj samo glede roka, do katerega naj bi se to zgodilo, ker mi menimo, da bi bilo potrebno te spremembe poleg tega zakona, ki ga je omenil, da prihaja na novo, čim prej uresničiti. Zdaj glede obrazložitve sklepa, kjer je bila pripomba, da ni bil dovolj podrobno obrazložen, jaz mislim, da sem uvodoma ta sklep dokaj podrobno obrazložil. Mislim, da v drugem delu sem polovico časa, ki mi je bil na voljo, porabil za to, da sem ta sklep dodatno obrazložil.

Zdaj, kar se pa tiče pripombe oziroma tega, kar je povedal minister, kjer govori o predvolilnem času. Glejte, minister, če bi ta zakon tekel tako kot je bil sprejet in tako kot je bil napisan, se mi danes o tem gotovo ne bi pogovarjali. Ne vidim nobenega razloga za to, da bi tukaj sedeli in bi se pogovarjali o tem, da prva izmed pravic, ki bi se morala začeti izvajati pred slabega pol leta, se ne izvaja. Tako da to pripombo morate sebi pripisati; vi ste za to odgovorni, ne opozicija. Opozicija je pa na to, da zakon ne gre tako kot je bil sprejet, sem povedal, opozarjala že zelo, zelo nazaj. Prvi mesec po začetku izvajanja te določbe in do aprila meseca se praktično, do konca aprila meseca se praktično ni zgodilo ničesar. Mimogrede, vi ste v izvajanju nekje dejal, da so vse prevedbene odločbe izdane, pol v zadnjem delu ste pa rekel, da se izdajajo. Zdaj ne vem ali je bil to lapsus ali ... / oglašanje iz dvorane/ Ja. Tako, da, če prav razumem, so se te privedbene pol do konca aprila izdajale ali do kdaj? Ker gre pač za neko administrativno opravilo, glede katerega moram reči, da res je nerazumljivo, zakaj je toliko, zakaj je toliko časa trajalo.

Zdaj glede novih upravičenj, ki jih je zakon prinesel, imate pa vi v odgovoru Vlade napisano: "26. aprila letos, 2024, je modul v podporo odločanju o pravici do oskrbovalca družinskega člana na podlagi novih vlog začel delovati". 26. aprila 2024 je začel šele delovati - po štirih mesecih od datuma, ko bi morali upravičenci pač že pridobivati te pravice. V nadaljevanju pišete: "Zaposleni na centrih za socialno delo so posledično lahko začeli z vnašanjem vlog oziroma s tako imenovano zavedbo ugotovitvenega postopka v informacijski sistem in z odločanjem o pravici do oskrbovalca družinskega člana. Po podatkih centrov za socialno delo je novih vlog okrog 1300, v sistemu je zabeleženih 41. Centri za socialno delo so 13. 5. začeli z izdajanjem odločb na podlagi vlog vlagateljev, ki v letu 2023 niso bili upravičeni do družinskega pomočnika.", se pravi novih vlog. Torej od 1300 vlog, piše tukaj v odgovoru Vlade, jih je ne izdanih, ampak v sistemu zabeleženih 41. Zdaj odgovor, koliko odločb je pravzaprav do zdaj izdanih od teh 1300 novih? Ena, nobena? Ampak odločba ni dovolj, ne, kot vemo, odločbi mora slediti še kar nekaj aktivnosti za to, da se do tega upravičenja pride, ne. Začasni osebni načrt je tisti, ki terja nek osebni pristop in nekaj časa verjetno. Torej, če jaz poenostavim, glejte, jaz mislim, da se ta zakon, tako kot smo trdili, ne izvaja, oprostite, pa smo maja meseca 2024 , oziroma se je začel izvajati na administrativnem nivoju konec aprila 2024. Na administrativnem nivoju. In za to, glejte, ni nobenega opravičila, to breme tega fiaska pač morate prevzeti nase, ste le minister. Zdaj, za naprej, ne, bi bilo dobro dobiti odgovor, koliko časa bo potrebno, da bo teh 1300 vlog obdelanih. Ker pravite, da imate 18 ljudi na centrih za socialno delo, ki naj bi to obdelali. 18 ljudi, in ti ljudje so tisti, ki naj bi s posameznikom se usedli, naredili osebni, začasni osebni načrt. 18 ljudi za 1300 vlog. Koliko časa? Pol leta, Eno leto?

Torej to so razlogi, zaradi katerih smo mi predlagali sklic te seje in predlagali, da se k tej zadevi pristopi resneje, ker ljudje imajo na zakonu neko pravico, ki jim naj bi bila dana z veljavnostjo od 1. januarja letos, ki pa zaradi teh administrativnih pogojev, ki terjajo pač te postopke uveljavitve, jim to pravico zakon odmika ne samo v letošnje, celo v naslednje leto. Rekli ste: centri za socialno delo, ne, to je pa bistvena novost našega zakona, ne bo več Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki je več profesionalnega kadra tam zaposlenega kot je bilo prej, v prejšnjem zakonu, ampak zdaj bodo centri vstopna točka, to je pa bistvena novost in bistvena pridobitev. Jaz mislim, da ste se tukaj ustrelili v koleno in da bo tu glavni problem šele nastal s 1. januarjem, ko naj bi CSD postali te vstopne točke po vašem zakonu in da enostavno bo sistem, ko bo potrebno odločati o uveljavljanju vseh ostalih pravic, s takim pristopom kolapsiral. Verjetno bi bilo lažje v okviru neke hrbtenice, ki ima več kadra in več usposobljenega kadra, kot je bilo to zasnovano prej, ampak vi ste se pač tako odločili. In tudi teh 128 dodatnih zaposlitev, ki jih nameravate tam uvesti, ne bo bistveno, ne bo bistveno rešilo teh težav, predvsem pa ti zaposleni v centrih za socialno delo ne bodo rešili težav, ki nastajajo pri oskrbi starejših. Ker tukaj gre le za administrativno osebje. Problemi, ki nastajajo pri oskrbi starejših, so v institucijah pa doma. Tam, kjer so občine v preteklih letih dajale večjo pozornost storitvam oskrbe na domu - vemo, da v nekaterih občinah imamo zelo dobro vpeljan sistem in zelo dobro teče -, bodo težave manjše, ampak informacije iz zadnjega obdobja govorijo o tem, da tudi tam, kjer je bil dobro utečen sistem, se ta sistem zelo, zelo krha in da ljudje čakajo po več mesecev na to, ker ni kadra, da jim je pravica do pomoči na domu odobrena že zdaj. Da ne govorimo seveda o oskrbi v institucionalnem varstvu in tako naprej. Tako da to, kar ste navedli v povezavi z novim zakonom glede odprave problemov na kadrovskem področju, glejte, se bojim, da te, vse stvari, ki ste jih našteli, verjamem, da tudi dobronamerno delate in želite sistem izboljšati, se bojim, da ne bodo dale ustreznih rezultatov. Mi smo pred časom poslušali nekaj podobnega na področju zdravstva in spomnite se, ti zakoni, ki so bili sprejeti, štipendije, pa še dodatna štipendija pa vse mogoče je bilo sprejeto, ampak na razpis za specializante družinske medicine, zadnji razpis po vseh teh ukrepih na nacionalnem nivoju za 72 mest se je prijavilo 22 interesentov. In se bojim, da je nekaj podobnega je tudi na tem področju in da ti ukrepi so premili in preblagi in da ne bodo dali ustreznih učinkov. Ampak vsaj nekaj se pripravlja. Mislim, da je to vseeno pozitivno, da se tega problema zavedate, mislim pa, da boste morali ukrepe bolj intenzivirati.

Zdaj glede tega, glede priznavanja te pravice, kjer se je zalomilo že na prvi točki, na prvem koraku, in to na administrativnem nivoju, moram reči, da pa človek dobi zelo slab občutek, kaj se bo dogajalo pri tistih pravicah, ki so vsebinsko bolj zahtevne. Zdaj, če dam primerjavo, no, nekateri se boste zmrdovali, ampak glejte, v času covida je naša vlada uvedla tako imenovane turistične bone. 1100 upravičencev je bilo upravičenih do teh turističnih bonov. Ali ste kje slišali, da je bil kakšen problem z informacijskim sistemom, z dostopnostjo, z z nezmožnostjo uveljavitve? Vse je v dveh tednih funkcioniralo, v dveh tednih, ne tako kakor zdaj vi počnete tole. Glejte, se bojim, da če bi vi bili takrat na oblasti, bi šele zdaj upravičenci prišli do teh turističnih bonov po dveh letih. Tako da to je resen problem in tukaj bi prosil za odgovore, no, kako nameravate teh 1300 vlog, od katere očitno niti ena ni do konca, bi rekel, sprocesirana oziroma ni upravičenec pridobil tega soglasja za ta osebni načrt, ki je osnova za izvajanje te storitve oziroma priznanje te storitve oskrbovalca družinskega člana, v kakšnem času in, in kaj boste storili potem za naprej, no, da te pravice, ki so predvidene v letu 2025, ne bodo ostale samo mrtva črka na papirju.

Hvala lepa.

Naslednja je k besedi prijavljena magistrica Karmen Furman. Izvolite.

Ja, hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj.

Zdaj jaz bom začela s tem odzivom s strani ministra po krcanju opozicije, češ da takšne seje sklicuje v času volilne kampanje. Glejte, spoštovani minister, to ni prva seja, kar se tiče izvajanja dolgotrajne oskrbe v mandatu te Vlade niti v vašem mandatu, s strani opozicije, ki nenehno opozarja, da imate problem na tem področju. Je pa dejstvo, da, če se ne motim, vi prvič sedite tukaj na odboru. Zagotovo niste sedeli na tistih dveh sejah, kjer smo izpostavljali problematiko kadra v domovih za starejše, ampak ste sem poslali vašega sekretarja. Kar je popolnoma legitimno, ne rečem, po določbah poslovnika, ampak dejstvo je, da ste vi in pa vaš kolega, minister za delo Luka Mesec dva ministra, ki se najmanj udeležujeta sej odborov, in celo v tako okrnjenem delu, da je bilo potrebno celo pozvati malce Vlado, da pa vendarle naj zagotovi prisotnost svojih ministrov na sejah, ker zgodilo se je celo to, da pri proračunski seji nismo mogli nadaljevati seje, ker enostavno nobenega od vas ministrov tukaj ni bilo. Tako da, glejte, ne govorim, ne, ni potrebno krcati opozicije po tem, da tukaj igramo neko igro v okviru volilne kampanje, ampak vseskozi nenehno opozarjamo, da vam sistem ne deluje in da posledično ljudje ne dobijo oskrbe, ki jo potrebujejo in navsezadnje do katere imajo tudi pravico po zakonu, ki ste ga vi sprejeli.

Zdaj povedali ste, da smo šele v nekakšni prehodni fazi za izvajanje celotnega zakona in da se bo cel zakon začel izvajati leta 2026. Zdaj, spoštovani minister, jaz ne vem ali se vam je zgodil lapsus ali pa resnično ne poznate tega področja oziroma zakona, ki ste ga sami pripravili pa sprejeli. Cel zakon se bo začel izvajati konec leta 2025, in to decembra 2025 in ne glede na vaše navedbe o teh prehodnih končnih določbah. En del pravic pa bi se že zdavnaj, torej s 1. 1. moral začeti uresničevati ljudem, pa se ni. In danes smo meseca maja. In ne glede na to, da nekateri pravite, da se je počasi sistem izdajanja odločb začel uveljavljati, ne, ampak ljudje so te štiri mesece ostali brez te pravice, ki jo imajo po zakonu, in še bodo kar nekaj časa zaradi tega, ker izdaja odločbe še ne pomeni, da se jim bo pravica tudi priznala oziroma da bodo pridobili tisto nego, ki jo dejansko potrebujejo.

Da ste sistemsko uredili financiranje. Glejte, to sem že verjetno ničkolikokrat povedala tukaj na odboru pa bom še enkrat. Zdaj to, da ste ljudem uvedli nov davek, ne, jaz res težko poslušam, kako velik dosežek je bil to s strani te Vlade. Sistemsko financiranje je bilo urejeno tudi v prejšnjem zakonu, ki ga je sprejela pod vodenjem gospoda Janeza Janše, ampak z eno bistveno razliko, da pač nismo neposredno obdavčili ljudi, tako kot vi to znate. In za piko na i; ne samo, da obdavčite ljudje, ljudje pa potem ne pridobijo tistih pravic, ki bi jih pa morali, ki jim gredo po zakonu. Zdaj vstopne točke ste določili centre za socialno delo. Zdaj, glejte, spoštovani minister, jaz mislim, da ste tukaj naredili eno bistveno napako, da ste popravljali v tem segmentu prejšnji zakon, ki je imel za vstopne točke Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, in to so vas takrat ob uveljavljanju oziroma ob sprejemanju novega zakona tudi centri za socialno delo opozarjali. In kaj se je zdaj zgodilo? Zdaj, če bi vi pustili tako kot je bilo določeno v prejšnjem zakonu, je ZZZS že imel razvito informacijsko tehnologijo, izmenjavo podatkov med vsemi izvajalci institucionalnega varstva v javni mreži socialnega varstva kot tudi z izvajalci zdravstvene dejavnosti, skratka informacijski sistem je funkcioniral, vam pa ne, ker ste pa prišli na vstopne točke centrov za socialno delo. Kaj se vam je zgodilo? S 1. 1., ko bi morali izdajati odločbe, niste imeli vzpostavljenega informacijskega sistema. Toliko o tem, kako ste vi predvsem za državljane in za tiste, ki potrebujejo te pravice, izboljšali vsebino novega zakona in prvi dokaz o tem, kako je prejšnji zakon z vsebino, kakršen je bil, bil zagotovo boljši, dostopnejši in tudi bi hitreje in lažje prišli ljudje do svojih pravic, ki jih imajo iz vsebine zakona. Zdaj oskrbovalec družinskega člana, ki bi moral oziroma velja ta pravica torej s 1. januarjem letošnjega leta, vi ste dejali, da te izvedbene prevedene določbe, da so bile vse izdane. Glejte, spoštovani minister, to ni bistveno, ker tem ljudem pravica že vseskozi traja in se jih s tem, če so bile ali pa niso bile odločbe izdane, ni v ničemer prikrajšalo. Prikrajšali ste tistih tisoč pa še zdaj malo več ljudi, ki so na novo pridobivali pravice in ker vi niste vzpostavili informacijskega sistema na ministrstvu, teh pravic, ker ni bilo odločbe, ker se ni proces dalje speljal, niso mogli pridobiti in še jih danes nimajo in jih še tudi kar nekaj tednov zagotovo ne bodo imeli glede na to, kakšen je postopek po zakonu, da pridejo do te pravice. Tako da jaz prosim, no, ne tukaj zavajati. Kolega Zvone Černač vas je lepo vprašal po teh tisoč in nekaj novih vlagateljev, in ti so bili prikrajšani, ne to, da ste vi že pa sedaj vse te privedbene odločbe izdali. Ti ljudje so, hvala bogu, bom rekla, že jim tako imeli nadaljevanje oskrbe, ki jim gredo, ki jim gre po zakonu, ampak prikrajšani so bili ti novi, novi upravičenci, ki bi morali dobiti odločbe, pa jih niso. In jih še tudi danes nimajo, da ne govorim o tem, kdaj bo postopek zaključen.

Zdaj, tretja vaša navedba je, da ste s tem novim zakonom krepili oskrbo na domu. No, zdaj to me pa res zanima, res zanima, na kakšen način, ker konkretno niste povedali, ne, ker kot prvič, ne, oskrba na domu, zdaj če smo pri oskrbovalcih družinskega člana, ne, tukaj ste, ker ste pač, bom rekla, ali zavedno ali pa, zavestno ali pa nehote, ne, prikrajšali upokojence. Tukaj ste upokojence spregledali in ti ne morejo pridobiti status oskrbovalca svojega družinskega člana, čeprav na drugi strani vemo, da prav ti v največji meri v praksi dejansko oskrbujejo svoje družinske člane. In glede na to, kako ste vi šli spreminjati zakon - v prejšnjem je bilo to lepo urejeno in bi tudi dobili pravico in s tem tudi poplačilo za te storitve, ne -, sedaj po vašem tem novem zakonu tega ne morejo, ne. Tako, da jaz zdaj ne vem točno, ne, na kakšen način vi krepite potem oskrbo na domu, če tem ljudem ne zagotavljate te pravice. To je en del. Drugi del pa imamo še oskrba dolgotrajna, dolgotrajna oskrba na domu, ne. Tukaj me pa zanima, kako ste potem zagotovili zadosten kader glede na to, da se predvideva z naslednjim letom dvakrat več upravičencev do te oskrbe, kadra pa že sedaj primanjkuje, in to resno primanjkuje, tako da se že ene lokalne skupnosti, bom rekla, zelo težko borijo za to, da jim ta sistem še sploh funkcionira, ker tudi tukaj moram reči, da vsaj s strani tistih občin, s katerimi jaz kontaktiram, s strani ministrstva ni bilo kaj dosti posluha. Da zdaj vi meni govorite o nekih jasno primerljivih pravicah pa da so bolj jasno določeni izvajalci, glejte, zdaj, mogoče vam na je ministrstvu vse jasno, ampak vsi ti izvajalci, ki dolgotrajni oskrbi naj bi sodelovali, vsi vas opozarjajo, da sistem, takšen kot imate nastavljen oziroma vsebino zakona, se žal bojijo ne samo, da vam sedaj, ko bi prva pravica morala začeti funkcionirati, da se bojijo, da vam tudi v naslednjem letu sistem ne bo funkcioniral. In prikrajšani na koncu bodo seveda ljudje, ki bodo oskrbo potrebovali. In to je tako Skupnost socialnih zavodov Slovenije, potem Skupnost centrov za socialno delo pa Zavod za zdravstveno zavarovanje; to so trije glavni ključni deležniki, ki vas opozarjajo in apelirajo na vas, da zadeve vzpostavite in da se že enkrat resno in končno lotite dela. Namreč vem, da imate vzpostavljeno delovno skupino za to, ne, ampak tudi ta delovna skupina po teh izjavah teh izvajalcev, ki naj bi sodelovali z njimi, vas opozarjajo, da je mrtva črka na papirju in da sistem ne funkcionira.

Zdaj, kar se pa tiče kadra pri dolgotrajni oskrbi, to je pa zagotovo eden izmed, bom rekla, ključnih problemov in tudi zato ste bili že dvakrat pozvani tudi s strani Slovenske demokratske stranke. V poslanski skupini smo vložili že dve izredni seji tega odbora na to temo, to pa zato, spoštovani minister, ker sem vas jaz na vašem hearingu ob zaslišanju vprašala, kako je s tem in vi ste takrat zagotovili, ja, da bo že naslednji mesec, ne, zadeva z nekimi predlogi rešena. In glejte, ne, po, bom rekla, koliko zdaj, več kot leto dni se še vedno pogovarjamo o istem problemu. In še v okviru Ministrstva za delo ste bili takrat v delovni skupini, ki naj bi reševala to problematiko skupaj s Skupnostjo socialnih zavodov Slovenije, ampak, ne, to, kar ste vi zdaj našteli v tem predlogu zakona, bom rekla, je mogoče en kamenček v mozaik, ne, in vi to dobro veste. In tudi tukaj vas skupnost centrov za socialno, ne zavodov, Skupnost zavodov opozarja, da to niso pravi koraki v rešitev te problematike in da s tem kaj dosti v domovih za starejše ne boste rešili. Zdaj jaz ne vem, no, ali kje je problem, kje imate vi šum v komunikaciji, ampak vseskozi vas tudi opozarjam na standarde in normative za zdravstveni del storitev, ki jih je potrebno sprejeti, da boste rešili kadrovsko problematiko zdravstva v domovih za starejše; brez tega ne boste storili popolnoma nič oziroma nobenega konkretnega premika. In po več kot letu opozarjanja še do danes nisem dobila odgovora ali se ti standardi in normativi pripravljajo, do kdaj bodo pripravljeni. Glejte, ker kader, ne, ob takšnih pogojih dela, ob takšnih plačah, zagotovo ga ne boste dobili, ne, pa vi lahko še ne vem koliko razpisov pripravite.

(magnetogram v izdelavi)