Dobro jutro. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi.

Naj vam uvodoma povem, da bom sejo po pooblastilu predsednika Odbora za zadeve Evropske unije gospoda Franca Breznika kot podpredsednik odbora vodil sejo sam in s tem pričenjam 76. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti gospod Franc Breznik. Za zdaj pooblastil za nadomestne člane še nisem prejel. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam.

In prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora, ki ste ga prejeli s sklicem.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU, 21. MAJA LETOŠNJEGA LETA.

Gradivo k 1., 3. in 4. točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade 16. 5. na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Prosim gospo Sanjo Štiglic, državno sekretarko na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta. Izvolite.

Najlepša hvala, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci!

Dovolite, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo 21. maja v Bruslju. Svet bo opravil prve priprave na redno junijsko zasedanje Evropskega sveta in obravnaval predlagan osnutek dnevnega reda z naslednjimi točkami: Ukrajina, varnost in obramba, konkurenčnost, zunanjepolitični odnosi in nov institucionalni cikel. Slovenija bo predlagani dnevni red podprla, s tem da bodo vse točke obravnavane v pripravljalnih telesih v tem in pa v prihodnjem mesecu, tako da vam bomo konkretne obravnavane vsebine in pa stališča Slovenije predstavili pred zasedanjem Sveta za splošne zadeve in evropskega sveta konec junija. Člani sveta za splošne zadeve bodo v okviru letnega dialoga o pravni državi opravili 9. specifično razpravo o posameznih državah, in sicer bo razprava tokrat osredotočena na stanje vladavine prava v štirih članicah, na Cipru, v Latviji, Litvi in Luksemburgu. Obravnavane članice se bodo odzvale na vsebino nacionalnih poglavij letnega poročila komisije o vladavini prava in na prejeta priporočila iz leta 2023, čemur bo sledila izmenjava mnenj, dobrih praks in izkušenj. Slovenija pa ocenjuje, da je specifična razprava v okviru rednega letnega dialoga koristno preventivno orodje, ki prispeva h krepitvi vladavine prava v Evropski uniji in medsebojnega zaupanja.

Svet za splošne zadeve bo v okviru postopka po prvem odstavku 7. člena pogodbe o EU preučil razvoj dogodkov na področju pravne države na Poljskem. Evropska komisija je postopek sprožila že leta 2017 in od uvedbe postopka je svet opravil šest zaslišanj, zadnji pregled stanja pa je bil opravljen na februarskem zasedanju, ko je Poljska predstavila akcijski načrt obsežnih reform na področju sodstva. Evropska komisija je potem v začetku tega meseca podala oceno, da ni več očitnega tveganja za resno kršitev vladavine prava na Poljskem, kar bo tudi uradno predstavljeno državam članicam na tem zasedanju sveta. Komisija namerava s tem tudi uradno umakniti tako imenovani obrazloženi predlog v okviru 7. člena pogodbe o EU, s čimer bo ta uradno zaključen. Slovenija že od samega začetka podpira reforme nove poljske vlade, usmerjene v krepitev neodvisnosti pravosodja. Poljska je v zadnjih mesecih sprožila številne zakonodajne in nezakonodajne ukrepe za obnovitev vladavine prava v državi, priznala primarnost prava Evropske unije in se zavezala k implementaciji sodb sodišča Evropske unije ter Evropskega sodišča za človekove pravice. Na podlagi že izvedenih ukrepov in očitne namere ponovne vzpostavitve vladavine prava bo Slovenija podprla zaključek postopka in tudi opomnila na pomen vključenosti sveta v sam postopek.

Pod točko razno se bo Svet seznanil s poročanjem Evropske komisije o aktualnem stanju odnosov Evropske unije z Združenim kraljestvom, predvsem glede izvajanja sprejetih sporazumov po izstopu Združenega kraljestva. Iz Evropske unije. Toliko z moje strani za uvod. Hvala lepa.

Najlepša hvala za predstavljena izhodišča. Sedaj pa odpiram razpravo poslancev in poslank. Želi kdo besedo? Kolega Gregorič, izvolite, beseda je vaša.

Hvala, gospod predsedujoči. Hvala tudi državni sekretarki za kratko obrazložitev vsebine sestankov v Bruslju. Med drugim ste omenili, da bo razprava tam presegla standardno temo, ki je nekako v smeri, strateški poraz Rusije v Ukrajini, in da bo počasi začela misliti na mirovna pogajanja, na mirovno diplomacijo, na vse možne ukrepe, spodbude, da bi prišlo do prekinitve ognja in po diplomatski diplomatske rešitve, pa kakršna ta že bo. Hvala lepa.

Hvala lepa. Zdaj, sam nisem zaznal direktnega vprašanja, morda, če želite, državna sekretarka, odziv na to.

Hvala lepa za ta komentar. Zagotovo je pričakovati, da si bo Slovenija še naprej prizadevala za to, da bi šli čim prej v smeri seveda vzpostavitve miru, kot vemo bo tudi potekala junija konferenca na vrhu v tej smeri in mi si želimo, da bi se začeli pogovori čim prej, seveda ob razumevanju, da gre za agresijo Ruske federacije na Ukrajino in da moramo vedno imeti v mislih, kdo je agresor in kdo je žrtev.

Hvala lepa. K besedi se je prijavila še kolegica Tacer, izvolite.

Hvala podpredsednik, hvala državni sekretarki za predstavitev.

Jaz bi samo izkoristila to priložnost še, da dodatno podprem postopek, ki se dogaja v zvezi s Poljsko, da se bo na tem zasedanju res predstavilo namero, da se zaključi ta postopek. Poljska je primer ene dobre prakse in mislim, da zdaj, ko že cel mesec govorimo in bomo še govorili o evropskih temah, je to gotovo en premik v pozitivno smer, okrepitev Evrope, okrepitev teh temeljnih vrednot, ki nam naj bi bile skupne, posebej pravna država in pač neko ustavno varstvo pravic v naših državah. Tako, da podpiram premike, ki se dogajajo na Poljskem. Ponosna sem, da smo zmožni v Evropi iz nekega demokratičnega, demokratične agresije preiti v pozitiven trend, tako da mislim, da je to ena dobra zgodba in v tem času še kako pomembna. Hvala.

Hvala lepa za vaš prispevek. Še morda želi kdo besedo? Ugotavljam, da ne.

Zdaj pred glasovanjem bi samo še eno pooblastilo prebral, da poslanka Lena Grgurevič nadomešča kolega Tomaža Laha. Dobrodošli na odboru.

In sedaj prehajamo na glasovanje. Predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 21. 5. 2024, in jih podprl. Pričenjam z glasovanjem.

Glasujemo. Ugotavljam, da je navzočih 12 članic in članov odbora, za je glasovalo vseh 12, proti nihče.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

In s tem je sklep tudi sprejet.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda.

In prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDSTAVITEV POROČILA O IZVAJANJU EU MAKRO REGIONALNIH STRATEGIJ V LETU 2023.

Gradivo smo prejeli od Vlade 17. aprila 2024 in sicer v seznanitev, in sedaj ponovno prosim gospo Sanjo Štiglic, državno sekretarko na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, da nam predstavi omenjeno poročilo. Izvolite.

Najlepša hvala. Makro regionalne strategije Evropske unije povezujejo regije iz različnih držav, ki tvorijo zaokrožene celote na nekem geografskem območju in se soočajo s podobnimi razvojnimi in drugimi izzivi in zato kot take predstavljajo inovativno platformo za transnacionalno povezovanje, kadar je treba iskati rešitve, ki presegajo nacionalne okvire in so mehanizem, ki skladno z EU politikami oblikuje strateške rešitve ključnega pomena za posamezno regijo in Evropsko unijo kot celoto in hkrati tovrstno sodelovanje med regijami tudi povratno vpliva na nacionalne strateške prioritete. Je pa to seveda tudi pomemben element širitvene politike Evropske unije. Slovenija je v specifičnem položaju, ker je vključena kar v tri od štirih obstoječih strategij: alpsko, podonavsko in jadransko-jonsko, kar sicer prinaša precejšnje kadrovske, finančne in organizacijske izzive, hkrati pa tudi izjemne priložnosti za oblikovanje sinergij med makroregijami in tudi za povezovanje vsebin, za prenos in nadgrajevanje pridobljenih znanj. Sodelovanje držav v makroregionalnih strukturah poteka na dveh nivojih, na upravljavskem, kjer večinoma sodelujejo predstavniki Ministrstev za zunanje zadeve, in pa na vsebinsko-izvajalskem nivoju, kjer v različnih delovnih skupinah sodelujejo strokovnjaki iz resornih ministrstev, organov v njihovi sestavi in druge vsebinske pristojne institucije, v Sloveniji pa nacionalno koordinacijo med vsemi omenjenimi deležniki izvaja Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.

Poročilo, ki je pred vami, je sestavljeno iz dveh delov. Prvi je splošni upravljavski del, ki predstavlja opravljeno delo v letu 2023 na nivoju vseh treh makroregionalnih strategij. Drugi del pa je posebni, v obliki priloge, kjer so predstavljeni dosežki posameznih resorjev in drugih institucij. Ker Slovenija sodeluje v treh makroregionalnih strategijah, je pogosto tudi ena od predsedujočih držav. V letu 2023 je tako Slovenija uspešno predsedovala strategiji EU za podonavsko regijo, tematske prioritete so bile usmerjene predvsem v izzive družbe znanja in poklica v prihodnosti in izzive na področju kopenskega prometa v regiji. Velika pozornost je bila posvečena tudi vključevanju mladih v to makroregionalno strategijo, na upravljavskem nivoju pa smo okrepili sodelovanje z državami s statusom kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Predsedovanje se je zaključilo z 12. letnim forumom in ministrskim zasedanjem, ki ga je gostila ministrica Tanja Fajon, udeležili pa so se ga ministri in drugi visoki predstavniki vseh 14. držav, ki sodelujejo v strategiji. Gre za eno najboljših udeležb ministrov na visoki ravni v okviru te strategije. Sprejeli so tudi skupno izjavo, v kateri so podali politične usmeritve za prihodnje delovanje Podonavske makroregionalne strategije.

Naj še povem, da bo v letu 2024 oziroma da že Slovenija predseduje strategiji za alpsko regijo in sicer od 1. januarja in v času predsedovanja bomo zasledovali predvsem naslednje prioritete: krožno gospodarstvo, vodno pametno družbo in kakovost življenja za mlade v Alpah. Slovenija bo tudi vodila proces revizije akcijskega načrta strategije, ki bo sicer dokončno revidiran v letu 2025. Največji dogodek letos bo letni forum in generalna skupščina, kjer se bodo zbrali ministri oziroma visoki predstavniki vseh sodelujočih držav oziroma regij, in ta dogodek se bo odvil 14. novembra na Brdu pri Kranju.

V okviru strategije EU za jadransko-ionsko regijo se zaključuje proces revizije strategije in njenega akcijskega načrta. Lansko leto so se tako zaključila pogajanja o projektu podporne strukture poznanem pod imenom EUSAIR Facility Point, in nov projekt se je začel izvajati letos, Slovenija pa je pod vodstvom ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj ohranila vodilno vlogo, nadaljnjo podporo okolijskemu stebru pa bo nudila še naprej občina Izola s svojim javnim zavodom.

Naj ob koncu omenim samo še tradicionalni teden Sredozemske obale in makroregionalnih strategij, ki bo letos že 9-ič in gre za edini dogodek te vrste, ki vsako leto poteka v Izoli in potrjuje svoje poslanstvo kot eden najbolj prepoznavnih in najpomembnejših med makroregionalnih dogodkov v evropskem prostoru, ki ga kot primer dobre prakse v svojih poročilih izpostavlja tudi Evropska komisija.

S tem bi zaključila uvodno predstavitev. Hvala lepa.