Spoštovane kolegice in kolegi.

Nadaljujemo s 77. sejo Odbora za zadeve Evropske unije, ki je zdaj odprta tudi za javnost.

In prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO, KI BO V BRUSLJU 27. MAJA 2024.

Gradivo k 2., 3. in 4. točki dnevnega reda smo prejeli od Vlade 23. maja na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Sedaj pa prosim gospo Evo Knez, državno sekretarko na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da nam predstavi izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju tega sveta. Izvolite.

Hvala lepa. Ja, sveta, v ponedeljek se bova udeležili z gospo Zavašnik Bergant, in sicer bodo na dnevnem redu tri točke: 1. točka so krizni ukrepi v kmetijstvu, druga razmere na kmetijskih trgih in pod razno točko imamo svojo točko, s katero želimo zagotoviti, da se dobrobit živali umesti v središče programa dela prihodnje Evropske komisije. Zdaj, pod 1. točko, kjer imamo krizne ukrepe v kmetijstvu, se je do sedaj predvsem osredotočala debata na predloge za izboljšanje položaja kmetov v agroživilski verigi in pa na administrativno poenostavitev. Tukaj veste, da so tudi določeni uspehi bili doseženi in sicer, se je za kmetije po deset hektarov že sprejelo, da se poenostavijo določena administracija pri nadzoru KOPOP, tako da moram reči, da je to pri nas 80 procentov kmetij, kar je odlično za naše kmete, odlična novica. Za naprej pa pričakujemo predvsem razpravo, sploh v ponedeljek glede kriznega upravljanja. Tukaj smo tudi mi s Hrvaško predlagali ad hoc mehanizem v primeru kriznih razmer, se pravi, poplav, naravnih katastrof, kjer bi v bistvu kmetom lahko zagotovili hitro pomoč brez neke administracije in pa res hiter odziv Evropske unije v takih primerih, in s to točko pač mislimo tudi vztrajati naprej.

2. točka je predvsem na temo razmer na kmetijskih trgih. Cene hrane so še vedno visoke, cene inputov nad ravnimi pred pandemijo covida 19, tako da Slovenija poudarja, da je ključnega pomena, da se nadaljuje redno spremljanje razmer na kmetijskih trgih, da se ustrezni mehanizmi aktivirajo, ko je to potrebno za zaščito trgov in pa, da se zagotovi tudi potrebna finančna sredstva v primerih škode.

Potem je pa še informativna točka, in sicer dobrobit živali. Tukaj predvsem želimo, da se delo, ki ga je začela ta komisija, tudi nadaljuje, saj smatramo, da imamo več izzivov, določene zadeve smo tudi že sprožili na ravni EU, recimo, eno je ilegalna trgovina s psi, kjer poskušamo doseči skupen odziv Evrope, ker se nam dogaja, da smo mi tranzitna država in v bistvu gredo čez nas ilegalni trgovci, ki prevažajo, prevažajo pse iz teh pasjih farm, ljudje so zelo slabo ozaveščeni, tudi v Sloveniji, ampak tudi v tujih državah. Tukaj je v bistvu problem v tem, da nismo mi končen trg, vseeno pa mi moramo te pse odvzeti in za njih poskrbeti in nam to prinaša stroške med drugim. In zato bi radi v bistvu mi sprožili in vodili kampanjo, kako ozaveščati ljudi, kaj pasje farme so, zakaj se iz tam psom ne jemlje, in kako naj potrošnik tudi sam preveri poreklo psa, da jih to naučimo, da bodo znali tudi oni pravo odločitev sprejeti?

2. točka na temo dobrobit živali je pa tudi na temo rejnih živali. Mi imamo nacionalno peticijo, zdaj tudi kroži med ljudmi in kampanjo proti reji v kletkah, to verjetno ste zasledili tudi v medijih, in nam se zdi, da moramo čim prej odpreti pogovore na ravni Evropske unije glede tega, kako bomo to stvar naslavljali. Ta peticija je bila tudi podpisana. S strani evropskih državljanov, 1,4 milijona ljudi je podpisalo peticijo že prej in takrat je tudi Evropa nekako odziv obljubila in do danes se ni zgodilo nič. Zato so se pri nas začeli stopnjevati nacionalni pritiski, mi pa nočemo, da naši rejci pridejo v nekonkurenčen položaj s tujimi rejci, zato zahtevamo, da se celotna Evropska unija na to odzove, in da se nekako sistematični pristop oziroma neko strategijo pripravi kako bomo to problematiko naslavljali in reševali za naprej. Hvala.

Najlepša hvala za predstavljena izhodišča.

Sedaj pa odpiram razpravo poslancev in poslank. Želi kdo besedo? Kolega Kosi, izvolite.

Hvala za besedo. Lep pozdrav predstavnici ministrstva, torej državni sekretarki in ostalim.

Torej, ko sem prebral gradivo, torej podpiram in pozitivno gledam torej na vse te ukrepe, ki izboljšujejo položaj kmetov v Evropski uniji in seveda posledično tudi v Sloveniji, kajti to je zelo pomembno, predvsem to, da se zavedamo pomena kmetijstva in lastne samooskrbe, tudi kvalitetne hrane in tako dalje. Seveda zato je tudi potrebna močna, tako kot tu navajate, skupna kmetijska politika, ki se bo lahko le tako uprla vsem tem vplivom in izzivom, ki tarejo kmetijstvo tako v Sloveniji kot v Evropski uniji.

Imam pa eno vprašanje tu glede, tu navajate glede, torej marž, da je Republika Slovenija pred kratkim vzpostavila podoben sistem na nacionalni ravni in rezultati kažejo na velike razlike pri oblikovanju marž med različnimi prehranskimi proizvodi. Zdaj, za kateri sistem gre? Zdaj upam, da to ni ta košarica, kajti ta košarica ni ugotovila nič, ampak je naredila veliko škodo torej slovenskemu kmetijstvu. Seveda pozdravljam tudi vse ostale ukrepe, predvsem k zmanjšanju administrativnih bremen za kmete, tudi glede tega deleža glede, pri malih kmetijah in tako naprej, glede ornih površin in tako dalje. Bi pa vseeno imel še mogoče vprašanje glede zdaj politike glede Ukrajine, kajti tu govorimo o pospešenih trgovinskih tokov iz Ukrajine v Evropsko unijo. Vemo, da je bilo kar velik problem glede žita iz Ukrajine, ker je bilo to dejansko izven konkurence zelo poceni, naredila je kar veliko nezadovoljstvo, temu so se zelo uprli kmetje na Poljskem, tako da zdaj upam, da to pospeševanje kmetijskih pridelkov in te trgovine z Ukrajino, ne bo prineslo nekih podobnih rezultatov. Me je pa zelo tako, bi rekel, zelo čudno pa so te ugotovitve glede cen prehranskih artiklov. Zdaj, govorimo o tem, da je recimo cena mleka bi naj padla za nekje 16 odstotkov, odkupna cena, govorimo o odkupni ceni, tudi pri jajcih in tako dalje. Dejansko v trgovini se pa tega ne opazi. Torej zdaj nekdo tu služi, zdaj ali je to trgovina ali so to posredniki, to bi, mislim, da bi bilo potrebno ugotoviti, kajti če kmetu damo manj, potem tudi tako kot vsi ostali potrošniki pričakujemo, da bo tudi potem v trgovini prišlo do tega, da bomo potem tudi potrošniki imeli nekaj od tega pač vsi ostali porabniki. Torej tu tudi v gradivu tudi piše, da torej po podatkih Statističnega urada, da se je cena živalskih proizvodov pri pridelovalcih znižala za 11,1 odstotek, da je povprečna cena mleka padla za 11,6 odstotka in tako naprej. Torej dejansko, če tako gledamo, kmetje dobijo vedno manj, na drugi strani pa potrošnik plačuje enako ali pa celo več in to je v škodo, to se dela v škodo kmetu, kajti na tak račun kmetu potem ali posrednik ali trgovina služi. Zato bi to morali biti neki določeni ukrepi, s katerimi bi torej omogočili pocenitev hrane, kajti to je na nek način tudi, mislim, da cilj tako slovenske kot evropske politike, res je, da hrana zaradi vseh teh izzivov, tudi podnebnih sprememb je vedno dražja, kajti zaradi vseh podnebnih sprememb, naravnih katastrof, ki se dogajajo, seveda je pridelava potem manjša in posledično se potem zvišujejo tudi cene, ki seveda gredo potem na račun potrošnikov vendar v primeru, ko pa govorimo o znižanju cene tudi pričakujemo znižanje, upad cene perutninskega mesa in tako dalje, razen nekje svinjina bi bila nekoliko dražja, bi torej morala država zagovarjati stališče in pa tudi sama ukrepati v tem smislu, da se res naredi sistem, da se točno ve, kdo pri hrani ima določen delež, in da na koncu, če seveda pri samem pridelovalcu, torej cena nižja, da je potem tudi cena v trgovini nižja. Torej to bi jaz spodbudil, bi pa vseeno prosil tisti odgovor, torej za kateri sistem v državi je torej šlo, kjer smo pač ugotavljali rezultate pri oblikovanju marž, hvala.

Hvala lepa, kolega Kosi. Sedaj pa predajam besedo kolegu magistru Gregoriču, izvolite.

Hvala. Bom zelo kratek. Podpiram ta stališča ministrstva, sem pa majčkeno zaskrbljen nad številkami, ki so tukaj v poročilu, in sicer da se je uvoz perutnine iz Ukrajine povečal za 47 odstotkov, ne 4,7 za 47 in jajc za 60 odstotkov. Jaz upam, da to ne bo slovenske pridelovalce prizadelo, kajti vsaj na tem segmentu se mi zdi, da smo bili prehransko samozadostni v preteklosti. Tako da, ne vem, jaz sem za to, da ima, da je Slovenija maksimalno samozadostna prehranska, ker to je naša strateška usmeritev ali pa strateški faktor. Toliko, hvala.

Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Ugotavljam, da ne. Predajam besedo za odgovore državni sekretarki gospe Knez. Izvolite.

Hvala. Kar se tiče spremljanja marž in cen po verigi smo, kot veste, s to novo uredbo začeli spremljati dogajanje po verigi in iz tam verjetno potem tudi izhajajo ti zaključki, o katerih vi govorite. Smo pa tudi s tem, ta projekt, moram povedati, da tudi Evropa razmišlja, da bi na ravni unije sprožila eno podobno zadevo in so nas tudi prosili, če lahko mi predstavimo rezultate našega projekta in povemo, kako se je pri nas to obneslo, tako da neke stvari so se iz tega popisa dale ugotoviti. Zdaj smo nekako, analiziramo še naprej kaj se s temi podatki še da ven dobiti, vsega pa seveda ne.

Kar se tiče marž in cene trgovcev, moramo vedeti, da mi ne moremo iz tega popisa ugotoviti, kakšna je sestava tiste cene, in da v bistvu gre tukaj za zaupne podatke in glede marž bomo zelo težko kakšne konkretne izsledke dali. So pa tudi, je pa dejstvo, da je namen te analize, da se dolgoročno spremljajo te zadeve, in ko bomo dolgoročno spremljali bomo videli neke vzorce in neka odstopanja in tam bo šele tista priložnost, da delamo neke zaključke. Ker mi smo želeli s to analizo v bistvu priti do tega, da zaznamo kdaj je nek sektor v težavah in da takrat pravilno sredstva usmerjamo, ker to se bo pa skozi gibanja videlo, tudi če mi do konkretnih marž in konkretnih podatkov ne moremo priti. Tako mogoče malo, malo na to temo.

Kar se pa tiče Ukrajine, je pa ravno zaradi teh pomislekov Evropa sprejela ukrep, ko se v bistvu vklopijo določeni mehanizmi, se pravi, ko pride do tega, da se presežejo neke kvote uvoza glede na povprečje iz preteklih let, takrat se odzovejo in v bistvu se vklopijo mehanizmi in gredo nazaj, pač se spet carini blago in ni več prostega pretoka, no tako. Če imate še karkoli naprej.

Hvala lepa. Mislim, da je kolega Kosi zadovoljen z odgovori. Hvala za podane in ugotavljam, da pač ni več interesa za razpravo, zato zaključujem razpravo.

Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za kmetijstvo in ribištvo, ki bo v Bruslju 27. maja 2024 in jih podprl. Pričenjam z glasovanjem.

Glasujemo. Ugotavljam, da je navzočih 12 poslank in poslancev, za je glasovalo vseh 12, proti nihče.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep s tem sprejet.

S tem končujem 2. točko dnevnega reda in se zahvaljujem predstavnicama Ministrstva za kmetijstvo.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - TO JE ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA ZUNANJE ZADEVE, TRGOVINA, KI BO V BRUSLJU 30. MAJA 2024.

Sedaj pa prosim magistra Dejana Židana, državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, da nam predstavi izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na zasedanju tega sveta. Izvolite.

Hvala. Predsedujoči za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, ostali prisotni, lepo pozdravljeni!

Naslednji teden poteka enodnevni svet za zunanjo trgovino oziroma zunanje zadeve področje trgovine. Tja gre delegacija, ki jo sam vodim, ima v bistvu tri točke. Ena točka je identična točka, o kateri smo se pogovarjali prejšnji teden, pa sem vam tudi najavil, da kar se tiče notranjega trga, tako imenovanega letnega poročila, to je poročilo, ki ga bo večina svetov obravnavala seveda s strani svoje pristojnosti.

Tisto, kar je mogoče tukaj povedati, pa se tiče trgovine, torej odnosov z zunanjimi zadevami, da časi, ko so evropski normativi, evropske odločitve postale tako imenovani zlati standard, kateremu so sledile druge države zemeljske poloble ti časi se, zaradi zmanjšane gospodarske moči Evrope na žalost jih ni več, izginjajo in tudi ta bruseljski efekt novega standarda vedno manj deluje. To opozorilo je pomembno za to, da ko bomo lastne ukrepe sprejemali v bodoče, ni več racionalno pričakovati, da bomo uspeli naša pravila dogovoriti z ostalimi partnerji, da jih bodo sprejela kot neke vrste potrebna ali samoumevna, ampak da v bistvu res gledamo samo notranji trg Evropske unije.

Druga tema so trgovinski odnosi z Evropsko unijo z Afriko. Namen te razprave je, da v bistvu izrazimo politično voljo, da seveda trgovinski sporazumi, dva imamo. Enega imamo, Sporazum o pridružitvi z državami Severne Afrike in Sporazum o gospodarskem partnerstvu z ostalimi afriškimi državami, da ti sporazumi delujejo kakor smo želeli, da pa bomo si prizadevali za nadaljnjo nadgradnjo. Kaj je tukaj mogoče pomembno in kaj loči te sporazume od ostalih trgovinskih sporazumov, ki jih Evropska unija usklajuje in potem sprejema z ostalimi državami, s katerimi pač gojimo trgovinsko partnerstvo. To je, da že vnaprej pristanemo na asimetrijo. Mi se zavedamo, da smo v razvoju daleč pred Afriko, mi se zavedamo potrebe solidarnosti do afriških držav in do potreb razvoja, ki ga morajo doživeti, saj tudi v ekonomskem interesu Evrope, da se naši partnerji razvijajo in zato pristajamo na asimetrične ukrepe. Kaj so to asimetrični ukrepi? Recimo ta najbolj znan je, da svoje tržišče bistveno bolj in hitreje odpiramo, kakor Afrika odpira naše in to moramo razumeti kot neke vrste vložek Evropske unije v sodelovanje z Afriko. Seveda predlagamo, da ta način sodelovanja gojimo tudi naprej. Na samem srečanju ministrov, pristojnih za trgovino, bo na dnevnem redu tudi poročilo zadnje svetovne konference Svetovne trgovinske organizacije. Če rečem zelo diplomatsko, je rezultat zadnje konference mednarodne skromen. To ne pomeni, da imamo pravico, da bi obupali, daleč od tega nad Svetovno trgovinsko organizacijo. Tako mi kakor tudi Evropska unija kot celota smo življenjsko zainteresirani, da veljajo čim bolj enotna pravila za svetovno trgovino. In tisto, kar v tem trenutku ne deluje povsem, pa bi moralo, da deluje mehanizem za odpravo sporov. Vi poznate, da si Evropska unija prizadeva, da bi ta mehanizem začel ponovno delovati v celoti. To bi namreč omogočilo, da se izogibamo kakšnim trgovinskim vojnam v prihodnje, ki v praksi pomenijo, da ena država nekoliko mejo zapre, pa druga država ponovno. Težava trgovinskih vojn pa je, da vedno izgubi ta obe smeri, tako da verjetno bo soglasno sprejeta usmeritev, priporočilo, da Evropska unija še naprej se trudi, da nedelujoče dele svetovne trgovine obudi v življenje. To je vse na kratko. Predsedujoči, hvala.