Evo, bomo začeli. Lepo pozdravljam vse članice in člane odbora, vabljene ter vse ostale prisotne. Pričenjam 42. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora; opravičilo smo prejeli od gospe doktor Vida Čadonič Špelič, ki je opravičena. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili pa sodelujejo naslednji: poslanka Lucija Tacer nadomešča poslanko Tamaro Vonta, potem poslanka Andreja Rajbenšu nadomešča poslanko magistro Tamaro Kozlovič, nadalje poslanka doktor Tatjana Greif nadomešča poslanko Natašo Sukič, potem poslanec magister Dean Premik nadomešča poslanko Janjo Sluga, poslanca Rado Gladka, Rado Gladek nadomešča poslanca Žana Mahniča in pa poslanec Zoran Mojškerc nadomešča poslanko Anjo Bah Žibert.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razrešitev oziroma za umik zadeve, je določen dnevni red seje kot je bil opredeljen s sklicem.

Zato prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO ZAHTEVE SKUPINE POSLANK IN POSLANCEV DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OCENO USTAVNOSTI ZAKONA ZA ZMANJŠANJE NEENAKOSTI IN ŠKODLJIVIH POSEGOV POLITIKE TER ZAGOTAVLJANJE SPOŠTOVANJA PRAVNE DRŽAVE.

Na voljo imamo naslednje gradivo, in sicer zahtevo za oceno ustavnosti z dne 20. 2. 2024, mnenje Vlade ter mnenje Zakonodajno-pravne službe.

K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni Zakonodajno-pravna služba in pa Vlada Republike Slovenije, zato kot prvi dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe gospe Petri Komel. Imate besedo.

Hvala lepa za besedo.

Skupina poslank in poslancev je vložila Zahtevo za oceno ustavnosti zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države. Vlagatelji zahteve izpodbijajo zakon v celoti kot tudi njegove posamezne določbe, ker naj bi bil v nasprotju z več ustavnimi določbami. V Zakonodajno-pravni službi smo pripravili odgovor državnega zbora kot nasprotnega udeleženca v tem postopku. V našem mnenju, ki ste ga v pisni obliki prejeli 25. aprila, zato ga ob tej priložnosti podrobneje ne povzemam, smo opozorili, da je več očitkov vlagateljev zahteve za oceno ustavnosti zakona in njegovih določb nekonkretiziranih ter utemeljili njegovo ustavno skladnost. Hvala.

Hvala lepa.

Kot naslednji dajem besedo državni sekretarki na Ministrstvu za finance, gospe magistri Katji Božič.

Najlepša hvala za besedo, spoštovani predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci, članice in člani odbora, spoštovani ostali prisotni.

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo na današnji 42. nujni seji razpravlja o zahtevi skupine poslank in poslancev Državnega zbora s prvopodpisano poslanko Jelko Godec za oceno ustavnosti zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države, ki ga je Državni zbor sprejel 21. 7. 2022. Predlagatelji menijo, da so določbe tega zakona v neskladju z Ustavo Republike Slovenije ter Ustavnemu sodišču Republike Slovenije predlagajo takojšnje zadržanje izvrševanja zakona zaradi nastanka težko popravljivih posledic.

Vlada pojasnjuje, da je omenjeni zakon Državnemu zboru predložila skupina 5 tisoč volivk in volivcev, ki je s tem predlagala odpravo določenih zakonodajnih sprememb obstoječe zakonodaje s povrnitvijo zakonske ureditve v stanje pred sprejetimi zakonodajnimi spremembami. Vlada je 8. 7. 2022 k predlogu zakona podala pozitivno mnenje, saj so po mnenju Vlade predlagani zakonodajni ukrepi sledili zagotavljanju in uresničevanju temeljnih ustavnih načel. Ministrstvo za finance je pristopilo k pripravi mnenja Vlade k zahtevi za oceno ustavnosti zakona kot prvonaslovni organ, ker po vsebini izpodbijanih določb presega pristojnosti Ministrstva za finance, so na današnji seji odbora prisotni tudi predstavniki Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za naravne vire in prostor, Ministrstva za javno upravo, Ministrstva za vzgojo in izobraževanje in Ministrstva za okolje in prostor.

Vlada najprej izpostavlja, da predlagatelj zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države ni bila Vlada in zato Vlada ne more utemeljevati razlogov, zakaj so bili posamezni zakoni vključeni v ta zakon, je pa Vlada tekom zakonodajne obravnave zakon proučila v okviru svojih resornih pristojnosti, na katere posega zakonska vsebina zakona. Vlada ocenjuje, da uporaba nomotehničnega pristopa omnibus, to je, da se s tem zakonom spreminja večje število zakonov, v konkretnem primeru ustavnopravno ni sporna. Zakon po mnenju Vlade prav tako ne krši pravil, ki jih določa Ustava Republike Slovenije v zvezi z urejanjem pravic in obveznosti posameznikov oziroma v zvezi s postopki sprejemanja predpisov niti standardov jasnosti in predpisov izhajajočih iz načela pravne države. Izpodbijanemu zakonu ni mogoče očitati nejasnosti glede določitve predpisov, v katere posega, niti glede sprememb, ki jih prinaša v okviru posameznega izmed navedenih predpisov. Vlada na podlagi v mnenju predstavljenih razlogov meni, da je zahteva za oceno, za oceno ustavnosti zakona neutemeljena. Vlada tudi meni, da predlog za začasno zadržanje ni utemeljen. Iz ustavno, iz ustaljene ustavno sodne presoje namreč izhaja, da mora predlagatelj predloga za začasno zadržanje navesti konkretne škodljive posledice, ki bi jih povzročilo izvrševanje izpodbijanega predpisa, saj odločanje o zadržanju temelji na tehtanju škodljivih posledic, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega predpisa na eni strani in na drugi strani škodljivih posledic, ki bi nastale, če se zakon kot izpodbijani predpis sploh ne bi izvrševal, kar pa iz zahteve predlagateljev ne izhaja.

Spoštovani, s tem zaključujem kratek uvod, predstavitev mnenja Vlade o Zahtevi skupine poslank in poslancev Državnega zbora za oceno ustavnosti zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov politike ter zagotavljanje spoštovanja pravne države in predlagam, da se v nadaljevanju podrobnejšo predstavitev mnenja Vlade vključijo ostali prisotni resorji. Najlepša hvala za pozornost.

Hvala lepa.

Naslednja dobi besedo državna sekretarka na Ministrstvu za notranje zadeve gospa Helga Dobrin.

Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Vse lepo pozdravljam.

In sicer uvodoma se pridružujem mnenju, ki ga je predstavila kolegica iz Ministrstva za finance. Ministrstvo za notranje zadeve je v navedeni zahtevi za ustavnosti udeleženo s tremi zakoni, katerih nosilec je, in sicer Zakon o organiziranosti in delu v policiji, Zakon o tujcih in pa Zakon o orožju. Z menoj so strokovnjaki na posameznih področjih, zato predlagam, da jim glede posameznih pojasnitev dovolite, da povedo stališče Ministrstva za notranje zadeve, in sicer za Zakon o organiziranosti in delu policije doktor Darijo Levačić, za Zakon o tujcih gospa Nataša Tomc in pa za Zakon o orožju gospod Matjaž Hribar. Lahko?

Hvala lepa za besedo.

Hvala lepa. Zdaj bom dal vam besedo, samo prosim, če se lahko z imenom in priimkom predstavite za magnetogram.

Hvala lepa za besedo. Doktor Darjo Levačić, Direktorat za policijo in druge varnostne naloge.

Kar se tiče Zakona za zmanjšanje neenakosti in škodljivih posegov v politiki ter zagotavljanje spoštovanja pravne države, s tem zakonom je bilo poseženo v posamične določbe Zakona o organiziranosti in delu policije, in sicer v delu, se pravi novele ZODPol-G, ki je bila sprejeta leta 2021, ki so v bistvu po svoji vsebini posegle v strokovno in pa operativno delovanje policije in pa povečale vpliv politike ter moč ministrstva in njenih notranjih organov na policijo. In le-to je v bistvu negativno vplivalo na samo delo policije, tako da s temi spremembami smo se v bistvu vrnili na določbe, ki so veljale v prvotnem zakonu, se pravi iz leta 2013. V bistvu se je vzpostavilo prvotno stanje. Toliko o ZODPol.

Hvala lepa.

Potem dajem naslednjem, besedo naslednjemu Matjažu Hribarju iz Direktorata za upravne notranje zadeve Ministrstva za notranje zadeve.