Začenjam 24. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino.

Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam, posebej pa želim med nami pozdraviti našega novega člana odbora, kolega Branka Zlobka! Dobrodošel!

Obveščam vas, da so zadržani, da je zadržan in se seje ne more udeležiti kolega Damijan Zrim, ki je tudi podal opravičilo. Na seji kot nadomestni član sodeluje poslanec Franc Rosec, ki nadomešča poslanca Francija Kepo.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red, imamo samo eno točko, in sicer: Spremembe pri vključevanju otrok tujcev v slovenski šolski sistem so nujne.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - SPREMEMBE PRI VKLJUČEVANJU OTROK TUJCEV V SLOVENSKI ŠOLSKI SISTEM SO NUJNE.

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je 14. maja letos vložila zahtevo za sklic nujne seje Odbora za izobraževanje, znanost in mladino z navedeno točko dnevnega reda. Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem. Včeraj smo prejeli tudi pisni prispevek gospe Pranvere Lutolli, učiteljice na II. osnovni šoli Žalec. To je objavljeno na e-klopi.

Na sejo so bili vabljeni vsi tisti, ki so razvidni iz sklica, jaz ne bi posebej prebrala, dodatno pa sem na sejo povabila še Zavod Republike Slovenije za šolstvo, magistrico Katarino Štrukelj, direktorico Urada Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, gospoda Antona Baloha, ravnatelja Osnovne šole Vojke Šmuc Izola, magistrico Sonjo Filipič, ravnateljico Osnovne šole Janka Padežnika Maribor in Aleksandra Verhovška, ravnatelja III. Osnovne šole Celje, ter še Alberta Mihajlović, ravnatelja Osnovne šole Maksa Durjave Maribor, in Jureta Petića, učitelja na Osnovni šoli Maksa Durjave Maribor.

Za predstavitev zahteve dajem najprej besedo predstavnici predlagatelja, kolegici Alenki Jeraj.

Alenka, izvoli.

Hvala lepa za besedo.

Mi smo zahtevo naslovili Spremembe pri vključevanju otrok tujcev v šolski sistem so nujne. In sicer zato, ker ocenjujemo, da je po težavah, ki se pojavljajo, mogoče čas, da razmislimo ali je način, kako vključujemo tujce v slovenski šolski sistem, še primeren oziroma ali daje rezultate, ki smo jih, verjamem, vsi si želeli takrat, ko so se pač neke stvari na podlagi povečanega števila tujcev v naših šolah začele spreminjati oziroma na nek način urejati, ali je ta način še primeren oziroma ali odgovarja vsem problemom, ki se ob tem pojavljajo?

Kako naj se tujec, ki ne zna slovenskega jezika, z zaposlenim na upravni enoti dogovori o prijavi stalnega ali začasnega bivališča? Kako naj tujec, ki ne zna slovenskega jezika, ob obisku zdravnika njemu ali medicinski sestri opiše, kakšne bolečine ima? Kako naj tujec, ki ne zna slovenskega jezika, na govorilnih urah za svojega otroka od učitelja izve, kaj se z otrokom dogaja? Kako naj tujec, ki ne zna slovenskega jezika, najde zaposlitev, kjer je pogoj znanje slovenskega jezika, in kako naj otrok tujec spremlja pouk v osnovni šoli, če ne razume, kaj učitelj govori. To so pogosta vprašanja, na katera navadno odgovorimo enako, in sicer vsak tujec se mora čim hitreje in čim bolje naučiti slovenski jezik v okviru slovenskega šolskega sistema. Citiram ministra za šolstvo iz leta 2019, ko je odgovarjal na moje poslansko vprašanje in sicer pravi: "Slovenski izobraževalni model vključevanja priseljencev temelji na vključujočem pristopu pri uresničevanju pravic otrok priseljencev do izobraževanja ter skrbi za njihovo učinkovito vključitev in oblikovanje medkulturne družbe." - konec citata. In tako smo res skozi leta v Sloveniji razvili izobraževalni sistem za otroke tujce, ki v veliki ali pa kar v celotni meri izhaja oziroma temelji na paradigmi vključevanja. Vključujoča družba je danes pravzaprav sinonim za Evropo in predvsem tiste evropske države, ki so velikodušno in na stežaj odprle svoja vrata tujcem. Vemo, migracije so in migracije vedno bodo. Še več. Zagovorniki vključujočega pristopa na področju izobraževanja v Sloveniji se pogosto sklicujejo na deklaracijo in izjave o vključevanju, katerih podpisnica je tudi Slovenija, pa tudi na Ustavo Republike Slovenije in njen 75. člen, po katerem je osnovnošolsko izobraževanje obvezno. Ob tem se številke otrok tujcev, ki vstopajo v slovenski šolski sistem, zadnja šolska leta izjemno povečuje. Če je slovenske osnovne šole v šolskem letu 2018 - 2019 obiskovalo 9 tisoč 574 otrok, tujcev jih je v tem šolskem letu že 17 tisoč 384. To pomeni podvojitev števila otrok tujcev samo v zadnjih petih letih. Sklepamo pa lahko, da se bo ta trend samo še nadaljeval. Vsemu navedenemu sledi logično vprašanje: ali je vključujoči pristop tujcev v slovenski izobraževalni sistem učinkovit ter v globalnem svetu prežetem z migracijami pravilen in smiseln? Tako kot so nekatere evropske države danes že spoznale, da je povsem nekritično in nesistematično sprejemanje tujcev brez neke strategije učinkovite integracije napaka, saj prinese številne težave v več družbenih podsistemih. Tako smo temu priča tudi pri nas. V nadaljevanju bom povedala nekaj praks oziroma izkušenj zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja, ki si podobno kot mi zastavljajo pri svojem delu dnevno zgornje vprašanje, ki govori samo zase, torej ali je sistem učinkovit. Citiram: "Že dlje časa opozarjamo na velike težave integracije učencev priseljencev v slovenski šolski prostor. Trenutna situacija priseljevanja, zaradi odpiranja novih delovnih mest nekvalificirane delovne sile v določene dele države, predvsem v večja mesta in posledično vključevanje otrok priseljencev v šolski prostor zahteva takojšnjo intervencijo tudi s strani pristojnega ministrstva, saj šole same enostavno ne zmorejo več reševati problematike. Govorimo predvsem o otrocih priseljencev, ki ne prihajajo iz republik bivše Jugoslavije, torej s slovansko govorečega govornega področja. Za primer navajamo podatke iz Osnovne šole Helene Puhar, ki jo bo prihodnje leto obiskovalo približno 25 odstotkov učencev, ki so rojeni na Kosovu, torej njihov materni jezik albanščina, kjer je bila v preteklosti zaradi podobnosti jezika integracija bistveno lažja. Naj že na začetku poudarimo, da ne gre za kakršnokoli diskriminacijo teh otrok, temveč ravno obratno, željo, da se vsi otroci lahko uspešno integrirajo. Otroci, ki jih tukaj omenjamo, potrebujejo drugačno podporo kot jo predvideva trenutna zakonodaja. Učencem se želijo zagotoviti optimalni pogoji za njihov razvoj in dolgoročno omogočiti boljše vključevanje priseljencev, kot aktivnih članov družbe Republike Slovenije predvsem na območjih, kjer je, zaradi številčnega priseljevanja integracija težja. Kljub spremembam Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole v letu 2019, ki jim v okviru MV zagotavljajo dodatne ure slovenščine za učence, katerih materni jezik ni slovenski, ravnatelji opozarjajo, da te ne zadostujejo za hitro in učinkovito integracijo učencev tujcev oziroma zadostno osvojitev slovenskega jezika. Ure, ki so jim priznane s strani MVI, so namenjene učencem tujcev prvo leto vključitve v osnovno šolo. Ravnatelji poudarjajo, da je ključnega pomena ohranitev dodatnih ur slovenščine v enakem obsegu tudi v drugem letu šolanja in v nekoliko manjšem obsegu nadaljnja leta šolanja učenca tujca." - konec citata. Tako so v lanskem letu opozarjali v Združenju mestnih občin Slovenije. Še posebej izrazite postajajo težave v okoljih, kjer se intenzivno veča število tujih delavcev, saj se jim v naslednjem koraku pridruži tudi družina. V šolskih skupinah je število tujih otrok brez ustreznega znanja slovenščine pogosto preveliko, oteženo je spremljanje pouka tudi za večino ostalih otrok. Poudarjamo, da je potrebno vzpostaviti celostni sistem v smeri, da se vzpostavi sistem učenja jezika in ostalih ključnih vsebin na daljavo v letu, kadar se načrtuje združevanje družine. Tako bo integracija otrok v šole potekala lažje, prav tako pa tudi ostalih članov družine, pa so na to zapisali še v Skupnosti občin Slovenije. Vedno več je osnovnih šol, opozarjajo župani in ravnatelji, kjer je v določenem razredu večina otrok tujcev, ki malo ali skoraj nič ne razumejo slovenskega jezika. Posledično se slovenski državljani na podlagi teh številk že odločajo, da svojega otroka, zaradi velikega števila otrok tujcev ne bodo vpisali v določeno osnovno šolo. In spet iz odgovora na moje poslansko pisno vprašanje decembra 23. izhaja, da je na nekaterih osnovnih šolah že skoraj 40 odstotkov vseh učencev tujcev. Šole z največjim deležem otrok tujcev po večini primerov se nahajajo v mestnih občinah Ljubljana, Maribor, Kranj in Celje. Vse večje težave se pojavljajo tudi pri znanju otrok tujcev, ki kljub nezadostni ravni znanja slovenskega jezika napredujejo v višje razrede. Mnogi izmed njih tako ne osvojijo primernega znanja niti slovenskega jezika niti drugih predmetov. Da težave obstajajo, priznavajo tudi na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, čeprav ne razkrivajo konkretne statistike ali rešitev težav. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je seznanjeno z nekaterimi težavami glede preverjanja znanja, ocenjevanja in napredovanja učencev, s katerimi se soočajo osnovne šole in tudi redno pomaga in svetuje učiteljem, ravnateljem in staršem. Svetovalno vlogo opravlja tudi Zavod Republike Slovenije za šolstvo. V primeru zaznanih nepravilnosti pri ocenjevanju se vključi tudi Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo, ki po presoji sproži ustrezne ukrepe v svoji pristojnosti. Takšna integracija tujcev v družbo, v kateri bodo po vsej verjetnosti odrasli in živeli, zagotovo ni dobra niti zanje niti za slovensko družbo. Torej, dejstvo je, da se lokalne skupnosti in zaposleni v vzgoji in izobraževanju soočajo z velikimi težavami zgolj slepo vztrajanje na vključujočem delu, po katerem se otroka tujca nemudoma vključi v pouk denimo matematike ali biologije, čeprav ne zna niti ene slovenske besede ne prinaša in ne bo prineslo nikakršnih pozitivnih sprememb. Glede na dosedanje izkušnje tudi zgolj povečevanje ur slovenščine, s čimer je bil v zadnjih letih večkrat noveliran Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole, ne pomeni pozitivnih premikov. Odnos Vlade Republike Slovenije ter pristojnega Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ob vseh klicih na pomoč opozarjanjih in ponujenih rešitvah v zadnjih mesecih po našem prepričanju ni pravilen. Tiščanje glave v pesek in zagovarjanje stališča, da je, citiram: "Osnovnošolsko izobraževanje otrok, otrok katerih materni jezik ni slovenščina sistemsko ustrezno urejeno." - konec citata - je nedostojno in neodgovorno do vseh, ki se s težavami soočajo. Zato predlagatelji nujne seje odbora pričakujemo, da bodo pristojni, če še vedno vztraja na tem stališču, da so dosedanje ponujene rešitve neustrezne, sami predlagali drugačne, ki pa morajo biti učinkovite ter tako kratkoročne kot dolgoročne. V ta namen predlagamo, da se po končani razpravi sprejme naslednje sklepe. Lahko se tudi še med razpravo oblikujejo kakšni dodatni, ampak mislimo, da pač vsaj te tri bi pa bilo dobro sprejeti. In sicer, prvič: Odbor za izobraževanje, znanost in mladino poziva Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, da se aktivno odzove na prošnjo Združenja mestnih občin Slovenije za takojšnjo intervencijo, zaradi velikih težav pri integraciji učencev priseljencev v slovenski šolski prostor in v roku treh mesecev poroča odboru o izvedenih aktivnostih.

Drugič: Odbor za izobraževanje, znanost in mladino poziva Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, da preuči predlog Skupnosti občin Slovenije glede vzpostavitve sistema učenja jezika in ostalih ključnih vsebin na daljavo preden pride do združitve družine oziroma se otroci tujcev vključijo v slovenski šolski sistem in v roku treh mesecev poroča odboru o izvedenih aktivnostih. In tretjič: Odbor za izobraževanje, znanosti in mladino poziva Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, da omogoči vzpostavitev tako imenovane pripravljalnice v tistih osnovnih šolah in občinah, ki takšno rešitev vidijo kot učinkovito in so jo tudi pripravljeni izpeljati.

Zaenkrat toliko, se bom pa seveda še vključila v razpravo.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi tebi.

Zdaj pa dajem besedo državni sekretarki na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, gospe Janji Zupančič.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem skupaj!

Ja, na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje se seveda dobro zavedamo pomena vključevanja otrok priseljencev v vrtce, osnovne in pa srednje šole. Vrtec in šola seveda predstavljata polje izobraževalnih in socializacijskih dejavnosti ter enega najpomembnejših dejavnikov zagotavljanja enakih možnosti za otroke priseljence. Republika Slovenija je vodenje celovite politike priseljevanja, ki predstavlja dinamičen in hitro spreminjajoč se pojav, seveda tudi v sodelovanju z izobraževalnimi, znanstveno raziskovalnimi ustanovami, pa skupnostmi lokalne samouprave, nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju prehranjevanja, naslovila s sprejetima strategijama v letu 2023 na področju integracije tujcev in pa v letu 2024 na področju migracij. Gre za dokumenta Strategija vključevanja tujcev, ki niso državljani Evropske unije v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije in pa Strategijo Vlade Republike Slovenije na področju priseljevanja.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je v strategiji vključevanja tujcev ambiciozno načrtovalo strateške cilje in ukrepe integracije na področju vključevanja priseljencev v slovenski sistem vzgoje in izobraževanja in sicer na treh pomembnih področjih. Se pravi, eno zadeva normativne podlage, ki bodo omogočale uspešno jezikovno integracijo ter vključevanje otrok priseljencev v izobraževalno okolje, nato gre za razvoj učnih gradiv in pa skrb za kakovostno poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika, in pa tretje pomembno področje naslavlja usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju za spodbujanje socialne in kulturne integracije otrok, učencev in dijakov priseljencev.

V naši državi so postavljeni temelji za razvoj multikulturnega izobraževanja. Poleg strategije vključevanja tujcev so sprejete tudi smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole, ki so ravno v postopku posodobitve v tem šolskem letu in pa seveda smernice za vključevanje otrok in mladostnikov z začasno zaščito v vzgojo in izobraževanje. Ti dokumenti predstavljajo sestavni del nacionalne strategije za integracijo otrok in priseljencev, ki temelji na celovitem in vključujočem pristopu v kontekstu čim hitrejšega vključevanja otrok priseljencev v vrtce in reden pouk, s čimer se pa uresničuje njihova pravica do izobraževanja ter skrb za socialno vključenost.

Mogoče nekaj zgovornih povednih statističnih podatkov. Omenili ste, da je 17 tisoč in več učencev priseljencev ta trenutek v slovenskih osnovnih šolah, pa če pogledamo drugače, v 35 šolah ni niti enega priseljenca in pa v preko 300 šolah, se pravi, to je, predstavlja 71 odstotkov vseh slovenskih osnovnih šol, je manj kot 10 odstotkov priseljencev, seveda pa je res, da pa je dobrih 6 odstotkov, to pomeni, 32 šol, ki pa ima več kot 20 odstotkov priseljencev. Ti priseljenci prihajajo iz 84 držav, največ jih prihaja iz Bosne in Hercegovine 43 odstotkov, to je številčno 7 tisoč 442, potem sledijo učenci, ki prihajajo s Kosova v 20 odstotnem deležu, Severne Makedonije 9 odstotnem, Ukrajina je 7,6 odstotka, Srbije 5 odstotkov, Ruske federacije skoraj 4, Hrvaške 2 odstotka in tako naprej, seveda pa prihajajo otroci tudi iz sosednjih držav, Italije, Madžarske in pa seveda tudi mogoče bolj redko, pa vendarle imamo 129 otrok iz Kolumbije, 119 iz Bolgarije in tako naprej, da ne bi, samo, da dobimo kako široka je paleta v šolah.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je šolam, ki imajo učence priseljence, v prvem in drugem letu šolanja nudi dodatne ure pouka slovenščine. Te ure se učencem, ki se prvo leto šolajo v Republiki Sloveniji zagotavljajo že od konca 90. let. Otroci, ki so tuji državljani oziroma osebe brez državljanstva in prebivajo v Republiki Sloveniji, imajo v skladu z 10. členom Zakona o osnovni šoli pravico do obveznega osnovnošolskega izobraževanja pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije. Na podlagi 43.c člena pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole zagotavljajo dodatne ure slovenščine oziroma začetni pouk slovenščine. Od šolskega leta 2018-2019, ko se je člen uveljavil v celoti, se je zagotovilo bistveno večje število ur začetnega učenja slovenščine ter se na novo zagotovilo možnost sistemizacije delovnega mesta učitelja začetnega pouka slovenščine. Pred tem se je učenje slovenščine umeščalo v dodatno strokovno pomoč učencem priseljencem, ki so jo učitelji izvajali v okviru svojega drugega dela. Na novo vključenim učencem priseljencem je takrat pripadalo 10 do 40 ur dodatne strokovne pomoči v celotnem šolskem letu. Danes pa se v šolah z manjšim številom na novo vključenih učencev priseljencev, pomeni od enega do štirje učencev zagotavlja 120 ur in šolam s 5 do 8 učencev priseljencev 160 ur, ki se izvaja kot dodatno delo učitelja. Če je v šolskem letu v šolo vključenih devet ali več na novo vključenih učencev priseljencev pa se lahko sistemizira, to pomeni redno zaposli v deležu učitelja za poučevanje začetnega pouka slovenščine, se pravi pri devetih učencih je to četrtina delovnega mesta, potem pa se s številom učencev deleži povečujejo. V preteklem šolskem letu je bilo v osnovni šoli v osnovnih šolah izvedeno 31 tisoč 60 dodatnih ur slovenščine. In sistemiziranih 51 dodatnih učiteljev za izvajanje začetnega pouka slovenščine. V srednjih šolah je bilo za 650 dijakov izvedenih 9 tisoč 630 ur intenzivnega tečaja slovenščine in pa dobrih 5 tisoč dodatnih ur slovenščine po izvedbi tečaja. Sprejeti so tudi učni načrti za začetni pouk slovenščine za učence priseljence po posameznih vzgojno izobraževalnih obdobjih osnovne šole in od šolskega leta 2020-2021 se začetni pouk slovenščine izvaja v skladu z veljavnimi učnimi načrti. Februarja letos je Državni zbor sprejel Novelo Zakona o osnovni šoli in v povezavi s poučevanjem učencev priseljencev je aktualna predvsem sprememba 50. člena, ki po novem omogoča postopno vključevanje učencev priseljencev v obvezni program osnovne šole. To pomeni, da so učenci primarno vključeni v začetni pouk učenja slovenščine in ob strokovni presoji učitelja postopoma vstopajo k tistim uram predmetov, kjer lahko že bolj sledijo in se vključujejo. S tem bomo zagotovili sočasno socializacijo in integracijo skupino sovrstnikov, govorcev slovenščine. Imamo pa tudi kar precej uspešnih praks in pa seveda tudi izzivov. Lahko povem, da se črpa veliko sredstev iz različnih projektov. Če omenim samo nekatere: izzivi medkulturnega sobivanja, le z drugimi smo jeziki štejejo, objem listijak ali jezikovno občutljivo poučevanje v vseh razredih in tako naprej. Pa da ne bom predolga, mogoče samo še neka ukrepov, ker je to področje, na katerem res intenzivno delamo, sodelujemo tudi z Združenji ravnateljev. Tako imamo tudi v tem tednu v četrtek na dogovorjen sestanek z njimi, da bomo izmenjali izkušnje s terena in možne rešitve. Tako da v postopku je prenova in sprejem smernic za vključevanje otrok, učencev in dijakov iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij v slovenski vzgojno izobraževalni sistem. V pripravi bo spletna stran oziroma podstran z informacijami, ki bodo pokrile to, kar v tem trenutku na terenu imamo in bi lahko šole uporabljale vse na enem mestu. Za jesensko obdobje načrtujemo posvet s šolami glede vključevanja priseljencev in pa seveda tudi precej različnih projektov imamo zasnovanih. Preverjali pa bi tudi različne modele glede znanja učencev, kot izhaja tudi iz smernic in pa seveda je pomembno sodelovati tudi z okoljem. Vsi se zavedamo, da priseljenci niso samo skupina, ki posega v vzgojno izobraževalni prostor, ampak v celotno družbo, zato je tukaj je res pomembno, da sodelujemo in da vsak prida svoj kamenček. Vse aktivnosti, ki jih izvajamo, morajo potekati vzajemno, obojestransko in aktivno. Tako da toliko za enkrat, pa potem še. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Zdaj pa dajem besedo še ostali vabljeni na sejo. Vabljene lepo prosim, da se predstavite z imenom in priimkom in navedete naziv inštitucije, v imenu katere prihajate. Bi pa vas prosila, da vaše predstavitve ne trajajo največ 5 minut. Kdo bo prvi? Izvolite.

(Tomaž Vencelj, župan Občine Idrija, drugače pa predstavnik Skupnosti občin Slovenije.)

Stališče Skupnosti občin Slovenije na Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli, prva obravnava je sledeč. Skupnost občin Slovenije je v letih 2018 in 2019 pričela opozarjati na večanje izzivov integracije otrok, družin, tujih delavcev v Sloveniji in na splošno. Opozarjamo, da se pojavljajo številni izzivi zaradi pomanjkanja znanja slovenskega jezika, slabega in nedodelanega sistema vključevanja otrok v skupine, ko ti še ne obvladajo jezika, ter neobstoječih modelov za integracijo družin, predvsem manj. Zaradi globalnih trendov so se od takrat številke tujih delavcev samo še povečevale. Država pa ne razpolaga s celovitim sistemom tako privabljanja, še manj pa s sistemom integracije družin in otrok. Še posebej izrazite postajajo težave v okoljih, kjer se intenzivno veča število tujih delavcev. Saj se jim v naslednjem koraku pridruži tudi družina. V šolskih skupinah je število tujih otrok brez ustreznega znanja slovenščine pogosto preveliko. Oteženo je spremljanje pouka tudi za večino ostalih otrok. Dodajamo, da je predsedstvo SOS na 23. redni seji, ki je potekala 6. 3. na Brdu, pri Kranju sprejelo sklep, s katerim je predlagalo, da se oblikuje celovit program tako privabljanja tujih delavcev kot integracije celotnih družin. Prav tako smo takrat predlagali, da se omeji maksimalno število tujih otrok v šolskih skupinah, da bo integracija tujih otrok sploh mogoča. V skladu z navedenim menimo, da so rešitve, ki gredo v smeri čim večje integracije tujcev v okolje dobrodošle. Pa vendar poudarjamo, da je potrebno vzpostaviti, vzpostaviti celostni sistem v smeri, da se vzpostavi sistem učenja jezika in ostalih ključnih vsebin na daljavo v letu, kadar se načrtuje združevanje družine. Tako bi integracija otrok v šole potekala lažje, prav tako pa tudi ostalih članov družine. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Želi še kdo besedo od vabljenih? Ja, kar izvolite. Usedite se. Izvolite.

Dober dan: (Katarina Štrukelj, Urad za oskrbo in integracijo migrantov.)

Zdaj, veliko je bilo že povedanega. Vsekakor integracija ni samo integracija otrok, ampak dejansko celotne družine v okolje. Ker nič ne pomaga, če otrok pride v šolo, se uči slovenščine, če se pa pač vrne v okolje, kjer v bistvu mame in očetje potem govorijo jezik, materni jezik. Tako da pri nas smo predvideli kar nekaj programov. Te programe v bistvu smo že začeli izvajati tudi zdaj na novo. So del strategije, o katerem je govorila tudi državna sekretarka. Zdaj en že kar dolgo časa uveljavljen program je začetna integracija priseljencev. To je v bistvu tečaj slovenskega jezika v bistvu seznanjanjem, zraven je pa še seznanjen s slovensko kulturo in družbo ter zgodovino. to je tečaj, ki se v bistvu že dolga leta izvaja. Izvaja se po v bistvu vseh koncih Slovenije. In tudi je to v bistvu pogoj, potem po Zakonu o tujcih za podaljšanje dovoljenja. Na novo pa Zakon o tujcih z lanskim letom uveljavlja pa še slovenščino na tako imenovani preživetveni ravni. Gre za tečaj slovenskega jezika 180, + 60 ur. To pa je tečaj, ki je pa namenjen v bistvu združevanju, se pravi tistim družinskim članom, tako imenovanim mamicam, ki bodo v Sloveniji ostali oziroma si želijo po enem letu podaljšati dovoljenje. Program se je začel izvajati maja letos, izbrali smo tudi že izvajalce in so tudi v bistvu izvajalci po vseh koncih Slovenije. Tako da, to je v bistvu čisto nekaj novega, Prejšnji teden se je začel pa izvajati. Naslednja stvar je pa program opismenjevanja. To je pa v bistvu sicer namenjen, ampak mogoče je dober model namenjen mladoletnikom brez spremstva, ki so v bistvu v vseh statusih in se ne morejo vključiti v, v bistvu osnovnošolski sistem, ker so stari 16 ali 17 let in oni, preden gredo v katerikoli drugi sistem, opravijo 400 ur tega tečaja, izvajajo ga Ljudske univerze, učijo pa se v bistvu matematiko, zgodovino, slovenščino, predvsem je poudarek na slovenščini in ko v bistvu opravijo ta tečaj, potem v bistvu naredijo test in se potem lahko vpišejo v osnovno šolo za odrasle. To se mi zdi pač kar uspešen model, gre za 400 ur in se v bistvu tega otroka kar dobro pripravi potem na vstop v šolski sistem.

Zadnji program, ki je pa tu čisto na novo v bistvu še objavljen, še nimamo izvajalca, je pa krepitev medkulturnega dialoga. To je pa tisto, kar pač v bistvu opozarjajo v lokalnem okolju, da gredo mame k zdravniku, pa se ne znajo več pogovarjati, ali pa gredo na banko ali pa katerekoli druge institucije. Mi s tem razpisom iščemo kulturne mediatorje, delamo, zaenkrat je v bistvu model na območju Maribora, in sicer izvajalec bo zagotovil kulturne mediatorje za albanski jezik, arabski farsi, se pravi, to je tam, za tista področja, kjer je pač največ tujcev na območju Maribora, če se bo seveda ta model v bistvu uveljavil in bo uspešen, ga bomo potem razširili še na druga področja, gre pa prav za to, da bo neka institucija poklicala; mi imamo, ne vem, v zdravstvenem domu gospo, ki je albansko govoreča, ne zna se sporazumeti in bomo potem tja napotili kulturnega mediatorja. Ta program je v bistvu še objavljen, je še razpis in upamo, da bomo dobili izvajalca.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Izvolite, gospa Mihelič.

Dober dan, Lepo pozdravljeni!

(Mojca Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije.)

Z zanimanjem sem poslušala pobudo. Hvala lepa, gospa Jeraj, ko ste izpostavili, da Slovenija je vključujoča družba in tisto, na kar bi radi ravnatelji in šolniki opozorili, da vključujoča družba ne pomeni vključujoča šola, torej tukaj ni enačaja, ampak je šola en del te družbe. In ravnokar smo slišali od predstavnice, oprostite gospa, pozabila sem, / oglašanje iz dvorane/ gospe Katarine Štrukelj, hvala lepa, smo slišali, da je za, bom rekla, odrasle oziroma tiste, ki so na poti v odraslost, kar dobro poskrbljeno z različnimi programi. Tisto, kar ravnatelji in učitelji, skratka šolniki ves čas opozarjamo, pa je to, da smo prepuščeni sami, da smo v šolah, kjer je, kot je gospa Zupančič rekla, pravica otrok do enakega izobraževanja, citiram: "prepuščena šolam, da to pravico zagotovimo."

Hvala lepa gospa Jeraj, ker ste opozorili na otroke tujce, pri čemer opozarjam tudi na to, kar so v zapisu kolegi moji poudarili, da ne gre samo za otroke tujce, lahko so otroci Slovenci, torej imajo slovensko državljanstvo, rojeni v Sloveniji, pa vendar njihov materni jezik ni slovenščina in dejansko ne zmorejo, ne razumejo v slovenščini, tako, da bi lahko se učili, komunicirali in tako dalje. In ne nadalje, hvala lepa tudi predstavniku Skupnosti občin Slovenije, da je treba pomisliti tudi na tiste otroke, ki so v razredih, pa so Slovenci, pa so zaradi velikega vključevanja otrok migrantov potem oziroma tujcev, kakor koli, priseljencev, tujejezičnih, prikrajšani do enakega izobraževanja, če seveda to primerjamo med šolami.

Zdaj, očitano nam je že bilo, da znamo izpostavljati probleme oziroma izzive, da ne znamo pokazati rešitev. Tukaj moram to demantirati, kajti vedno, kadar šolniki izpostavimo, kaj so naše težave, vedno predlagamo tudi rešitve, vedno, tako, da o teh rešitvah sem prepričana, je tudi ministrstvo želelo z nami govoriti. Tako, kot je gospa Zupančič rekla, je bil predvidoma dogovorjen sestanek za ta četrtek, no, jaz pravim, da je bil naročen, kajti prepozno smo bili obveščeni, da bi se lahko zorganizirali, pa verjamem, da bomo znali najti skupen termin, da bomo dorekli glede prenove, prenove pravilnika, ki te stvari ureja.

Kakorkoli, vse, če želimo govoriti o kakovostni javni šoli, če želimo govoriti o vključujoči družbi, je to vedno pogojeno z denarjem. Žal ne morem mimo tega, če se za šolstvo, za splošno izobraževanje, sploh za osnovno šolo namenja čedalje manj sredstev, potem ne moremo računati, da bo program čedalje bolj kakovosten in da bomo lahko nudili čedalje več dobrih programov.

Tukaj še enkrat govorim o programih in primer za to, kar bi rada povedala, je pa zelo konkreten. Zdaj, slišali smo, da je letos v Sloveniji vključeno 34 narodnosti otrok, če sem si pravilno zabeležila, / oglašanje iz dvorane/ a kakorkoli, hotela sem povedati, da je konkretno na naši šoli, na šoli, ki jo vodim, je del programa vključenih otrok iz 38, torej 38 narodnosti, in tukaj se ne srečujemo s takimi stiskami preprosto zato, ker tam starši financirajo toliko nadstandarda, da lahko stvari urejamo tako, da je to v dobro vseh otrok, ki se tam šolajo, torej ne glede na to ali prihajajo iz Afganistana ali iz Hrvaške ali so Slovenci ali kakorkoli, je pa to povezano z več denarja in z veliko avtonomijo tega programa, kjer dejansko se prilagajamo učencem glede na, glede na strukturo, glede na to od kod prihajajo, kakšno je njihovo osnovno znanje in tako naprej in vse dajati na isto črto je nemogoče, kajti pomembno je, tudi to smo danes že slišali, če imamo močno skupnost znotraj šole, tujejezično, izpostavljena je bila, če sem prav slišala, albanska skupnost ali pa sem morda prebrala; ti otroci se pogosto, kot na naši šoli, zelo radi grupirajo in govorijo v svojem jeziku, kar je normalno, pa vendar je treba otroke poučiti, da v nekem šolskem prostoru je komunikacijski jezik drugačen, konkretno pri nas je taka ruska skupnost, ki hoče govoriti v ruščini in otroci razumejo, da je tam učni jezik drugačen, ampak za to moramo imeti najprej sredstva, da zagotovimo kadre, da zagotovimo možnosti, da zagotovimo didaktične pripomočke za te otroke, da je vsem otrokom omogočena pravica do enakega izobraževanja.

Hvala lepa.