Lepo pozdravljeni vsi! Bomo kar pričeli 43. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene ter ostale goste in vse prisotne!

Imamo nekaj menjav: magistra Bojana Muršič nadomešča poslanca Damijana Zrima, Andreja Kert nadomešča Tamaro Vonta, Alenka Jeraj nadomešča magistra Branka Grimsa, Janez Janša nadomešča Žana Mahniča, Alenka Helbl nadomešča Anjo Bah Žibert, Miha Lamut nadomešča Janjo Sluga.

K dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, zato je določen dnevni red, kot je bil opredeljen s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG PRIPOROČILA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE OB 2. OBLETNICI DELOVANJA,

ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvo podpisano Jelko Godec in je bil dne 22. 5. 2024 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Kot gradivo imamo na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne službe. K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: predstavnik predlagatelja Janez Janša, predsednik Vlade, ki se je opravičil, ministrice in ministri oziroma ministrstva in Zakonodajno-pravna služba.

Začenjamo obravnavo predloga priporočila, v kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 26. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o predlogu priporočila.

Besedo dajem vabljenim na sejo. Najprej dobi besedo predstavnik predlagatelja priporočila, Janez Janša.

Hvala lepa za besedo.

Zdaj smo skoraj točno na polovici formalnega polčasa mandata. To je zdaj nek tak primeren čas, da se pač pogleda tudi v Državnem zboru kaj od tega, kar si je koalicija, ki ima večino in glasovalno moč, da sprejema odločitve, zakonodajo in druge akte, zastavila in kaj je bilo v tem času uresničeno. To je običajno razprava, ki jo bodisi predlaga opozicija, včasih tudi vlada sama ali pa vladna koalicija sama, ker si pač želi predstaviti dosežke. Seveda je pogled na to, kako naj bi upravljanje z državo teklo v tekočem mandatu, različen, glede na to, seveda, ali prihajaš iz opozicije ali prihajaš iz vladne koalicije. Kljub temu pa je v Sloveniji običaj, da vladna koalicija vedno na začetku podpiše koalicijsko pogodbo, kjer opredeli, svoje cilje. In ker imamo vedno koalicijske vlade, se velikokrat zgodi tudi to, da v koalicijsko pogodbo pride marsikaj, kar prej volivcem ni bilo predstavljeno. V veliki meri pa tukaj ni tako velikih razhajanj, tako je tudi v tem tekočem mandatu. Tako da mi najprej ocenjujemo to prvo formalno polovico mandata, vprašanje, če je to dejansko, ampak formalno prvo polovico mandata najprej na podlagi tega, kar je vladna koalicija obljubila sama in si zadala kot lasten cilj in šele potem na podlagi tega, kar mi mislimo, da bi bilo bolje in bolj koristno za državo narediti v teh dveh letih mandata, ki sta za nami. Zdaj, če pogledamo vašo koalicijsko pogodbo po vsebini in po teži zavez, ki si jih je koalicija sama zadala in to malo ponderiramo, pridemo nekje do 14 odstotkov uresničenega. Se pravi, koalicija je v dveh letih, se pravi v prvi polovici mandata, uresničila po vsebini slabih 14 odstotkov od tega, kar si je zadala. Po formi je bilo uresničenega nekoliko več. Se pravi tam, kjer gre za to, ustanovili bomo ta organ, to ministrstvo, to službo in tako dalje, ali pa ukinili bomo ta in ta ukrep prejšnje vlade. Tukaj je odstotek višji, vendar pa je veliko vprašanje je, koliko od tega, kar je bilo formalno uresničeno, ko gre za te formalne organizacijske ali pa birokratske zaveze, kaj od tega je dejansko koristilo tudi koaliciji sami. Zdaj pa, če začnemo pri tej famozni reorganizaciji, o kateri je, potem potekal celo referendum, ker je pač Vlada trdila, da rabi 20 ministrstev oziroma bistveno več kot jih je bilo prej, da to ne bo nič več stalo, da to ne bo predstavljalo novih zaposlitev in da bo učinkovitost večja. Predsednik Vlade je dejal, da je to nov, moderen menedžerski pristop k izvajanju izvršilne oblasti, sicer se je, potem premislil. Ampak ta reorganizacija je obstala tudi po referendumu in zdaj lahko pogledamo, niti ne po dveh letih, ker je do nje prišlo, pred dobrim letom. Zdaj, kakšni so rezultati? Zdaj, tukaj imam jaz podatke o številu zaposlenih v državni upravi. Na dan 1. 6. 2022, se pravi, na dan, ko je Golobova vlada prevzela mandat. In kakšno je stanje na dan 1. aprila letošnjega leta? Zdaj, glede na število zaposlenih vidimo, da pač jasno ta obljuba nova ministrstva ne bodo prinesla zahtevala novih zaposlitev, se bomo prerazporedili, je bila prazna. Saj to se je vedelo že na samem začetku. Zdaj kljub temu pa zdaj, ko smo ta teden zbirali te številke, absolutno bode v oči poleg teh, bom rekel, eksotičnih številk, v nekaterih posamičnih resorjih, o katerih kasneje, kumulativa splošni seštevek. Se pravi od 1. junija 2022, dobri dve leti nazaj do 1. aprila letošnjega leta se je skupno število zaposlenih v državni upravi, ki je neposredno pod Vlado, povečalo za 534. Ampak hkrati se je število slovenskih vojakov in policistov zmanjšalo za več kot 500 v tem času in namesto njih se je zapustila birokracija. Se pravi, je najbrž nihče ne misli, da bo Slovenija lahko v prihodnosti zagotavljala lastno varnost s tem, da bomo imeli 500 policistov manj kot dve leti nazaj ob situaciji, kakršno imamo, ali ob Slovenski vojski, ki šteje 6 tisoč 293 vojakov, to je to kot ena malo večja brigada v sestavi Nata. To je vsa naša oborožena sila. Skratka, rezultat te famozne reorganizacije, za katero je bilo rečeno, da ne bo nič stala, da bo izboljšala poslovanje in da ne bo zahtevala novih zaposlitev, je prinesla več kot tisoč novih zaposlitev v manj kot dveh letih v državni upravi. Zdaj, bruto strošek tisoč in še nekaj več zaposlenih, je tam blizu 100 milijonov. Poleg tega to kreira mnogo več birokratskih ovir, zdaj koliko je ta reorganizacija povečala učinkovitost sami vidite pri reševanju situacije, ki je nastala po poplavah lanskega avgusta, kjerkoli se pogovarjamo z župani, pa tudi s predstavniki Vlade, ki pač obiskujejo in se trudijo vsaj nekateri reševati to situacijo. Zdaj, prvi odgovor ali pa izgovor, zakaj stvari ne potekajo ali pa zakaj ne potekajo hitreje, so postopki. Postopki so predolgi, čaka se na odločitev tega in tega organa, stvari so neusklajene, en organ, da reče ja, drugi reče ne.

Zdaj, tukaj se je pač treba spomniti prvič, teh obljub, kako bo zdaj s to novo reorganizacijo vse šlo hitrejše. Drugič pa famoznega zakona, s katerim ste ukinili praktično cel paket protibrokratskih ukrepov, ki jih, ki je bil sprejet v prejšnjem mandatu na predlog Strateškega sveta za debirokratizacijo pod vodstvom gospoda Simiča. Takrat se je odpravilo veliko podvojenih postopkov. Ko ste ta zakon ukinili oziroma ko ste te rešitve ukinili, so se ti podvojeni postopki vrnili, in zdaj, ko je treba hitreje sanirati situacijo po poplavah, jamrate, da so postopki predolgi, so predolgi in so tudi predragi. Torej tisoč ljudi več v administraciji, tudi na račun zmanjšanja v sektorjih kjer pač najbrž se potrebe niso zmanjšale ampak obratno. Tako, da s tega vidika je tudi bolj jasno zakaj Vlada ni preveč žalostna, da je Ekonomsko-socialni svet razpadel. Jaz mislim, da je te številke, teh tisoč, zelo težko pojasniti, braniti, pa razložiti gospodarstvu v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, dvomim, da so tudi sindikati, ki tam zastopajo zaposlene v gospodarstvu, zadovoljni s tem povečanim stroškom, obratno, ker se zavedajo, da zaradi tega dodatnega stroška bodo plače delavcev, ki jih zastopajo v Ekonomsko-socialnem svetu, nižje. Ker na koncu se to vse, se to vse poračuna in mimogrede v času, ko, prejšnjega mandata, ko smo imeli Covid, pa smo vseeno sedeli s sindikati in predstavniki gospodarstva praktično dvakrat na mesec in usklajevali ukrepe, je bilo veliko očitkov, da socialni dialog ne poteka. Zdaj, koliko časa že Ekonomsko-socialni svet ne deluje? Ni nobenega problema, naenkrat je pa socialni dialog kar v redu. Zdaj, to se je pa treba vprašati, ali Ekonomsko-socialni svet rabimo samo, kadar ni leva vlada, ali je to nekaj, kar koristi pač, ne glede na barvo vlade.

Zdaj, prva prioriteta, o tem je bilo sicer včeraj oziroma v zadnjih dneh veliko govora in bomo to mogoče bolj pustili za kasneje ali pa za jutri za plenarno sejo, ampak prva prioriteta, ki je bila zaklinjana in ponavljana in celo še enkrat podpisana s strani vseh poslancev koalicije, je bila zdravstvena reforma. Zdaj, v tem ali pa v sosednjem prostoru je predstavnica mladih zdravnikov zadnjič lepo naštela teh deset obljub, ki so bile dane in podpisane in kaj se je dejansko zgodilo. Če gremo zdaj v koalicijsko pogodbo, pa v predvolilne obljube, skrajšanje čakalnih vrst, v 30 dneh do specialista, odprava dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, mislim, kje smo tukaj?

Zdaj, od celega paketa, ki ga je cela koalicija podpisala, je bilo mogoče realiziranih 6 procentov, če smo tako zelo, zelo dobronamerni, ko gre za težo posamičnih predlogov. Čakalne vrste so se podaljšale, sicer tukaj poslanci koalicije oziroma ena poslanka je rekla, da se ni podaljšala vrsta čakajočih bolnikov, ampak vrsta čakajočih napotnic. Verjetno se napotnice izdajajo za bolne ljudi, verjetno se ne izdajajo za Marsovce, tako da tukaj bi morala biti pač korelacija. In seveda, s takimi votlimi izgovori se dejanskega stanja ne da rešiti. Poteka zdravniška stavka, ki je najdaljša v zgodovini. Vlada, namesto da bi šla v nek odprt dialog, kot je to naredila Drnovškova Vlada, ko je bila na začetku podobna situacija, se pač trudi preko medijskega monopola diskreditirati zdravstvo, zdravnike. Predsednik Vlade, ki je troživka, jih imenuje za dvoživke, ne išče se pa dejanskih rešitev. Ob tem, da je Slovenija ena od članic Evropske unije, da imamo v Evropski uniji vsaj 56 držav, kjer je zdravstvo organizirano tako, da vzorno deluje, da ni treba izumljati tople vode, da je tukaj relativno enostavno možno doseči nacionalni konsenz glede rešitev, ki delujejo recimo v sosednji Avstriji ali pa še v kakšni državi. Ampak se enostavno ne gre v tej smeri. Govori se o krepitvi javnega zdravstva. Dejansko se predlagajo rešitve, ki sodijo v okvir državnega zdravstva. Govori se o tem, kako zasebno zdravstvo zažira javno zdravstvo, dejansko pa ti radikalni ukrepi, s katerimi se posega v državni zdravstveni sistem, krepijo ravno to zasebno zdravstvo, ker pač najboljši kadri odhajajo tja. Tukaj je pač Vlada naletela na uro resnice.

Odkar je Slovenija postala leta 2004 del enotnega evropskega trga, je pač potrebno pri mnogih stvareh, tudi pri plačnem sistemu v javnem sektorju, poleg notranje upoštevati tudi zunanjo konkurenčnost. So poklici, ki so konkurenčni znotraj, izključno v nacionalnem okviru, in te poklice mi šolamo na veliko. Marsikje vpisujemo petkrat več študentov v prve letnike, kot jih pa dejansko Slovenija potrebuje, zunaj pa so ti poklici nezaposljivi. Šolamo dovolj tudi deficitarnih poklicev, če bi ti ostali doma, ampak ti, seveda, glede na to, da so tudi zunanje konkurenčni, lahko gredo delat tudi kam drugam v Evropsko unijo, mnogi tudi kamorkoli po svetu. Tukaj ne gre samo zdravnike. Zdaj tisti, ki ste tu iz vladnih resorjev, mi povejte, ali lahko na razpisu za IT strokovnjaka danes dobite kvalificirano osebo za plačo, ki je razpisana. Ne morete dobiti IT strokovnjaka, niti za, bom rekel, najzahtevnejša dela v vladnih službah, niti po ministrstvih, ker ima študent prvega letnika informacijske tehnologije prosto na trgu na mesec večje prihodke kot vi. Lahko daste plačo nekomu s 30-letno prakso in znanjem, ampak, in potem se seveda najema usluge zunaj, kar prinaša takšna in drugačna tveganja.

Veliko stvari pa ni rešenih. Govorimo o digitalni preobrazbi. Brez ljudi, ki vedo, kaj to sploh je, pa ki se znajo s tem ukvarjati in ki so za to dostojno plačani, ne boste imeli nobene digitalne preobrazbe, boste imeli še naprej 10 tisoč računalnikov v skladišču v Logatcu, zaradi ministrice, ki sploh ne ve, kaj ta pojem pomeni.

Vlada se ukvarja na veliko v teh dveh letih s tako imenovano reformo plačnega sistema. Enoten plačni sistem se je poskusno uvajal leta 2008, zdaj, tisti, ki imate malo daljši spomin, veste, da je bilo takrat rečeno, da se ta enotni plačni sistem, ki je bil v veliki meri usklajen tudi v socialnem dialogu, za to je tudi zaživel, uporablja dve leti, na kar bo narejena analiza in bodo sprejeti popravki. Zdaj namesto te analize in teh popravkov je še posebej potem v tistem kaotičnem času levih vlad, v času ekonomske in gospodarske krize prišlo do situacije, ko so posamični deli javnega sektorja s stavkami silili anekse k svojim plačnim statusom in iz enotnega plačnega sistema je nastalo sračje gnezdo. Zdaj, to je ena stvar. Veliko vprašanje je sicer ali bi se dalo z enotnim plačnim sistemom tudi glede na dejstvo te zunanje konkurenčnosti, o kateri sem prej govoril priti do neke približno idealne rešitve. Jaz mislim, da ne glede na to kar se je vseeno poskušalo v okviru različnih mandatov. Kajti so dejavnosti in so sektorji znotraj javnega sektorja, ki so zelo kompleksni in kjer je mogoče 60 razredov premalo. So pa sektorji, ki so enostavni in lahko z 20 razredi urediš vse. Nemogoče pa je zelo natančno določiti pa tudi poimenovati opravila, pa čeprav gre za podobne stvari v enem ministrstvu z pač nekim delovnim mestom v drugem ministrstvu, brez tega, da bi se naredila manjša ali večja krivica nekomu. Torej, s tega vidika moram reči, da je na začetku ta Vlada izbrala pameten pristop. Ker je posebej pri sindikatih, pa ne vem, pri nekaterih malo bolj, bom rekel, ideološko omejenih kadrih, ki so se s tem ukvarjali, razbitje enotnega plačnega sistema oziroma plačni sistem, kjer bi imeli enoten sistem za administracijo, za storitveni del javnega sektorja pa ločene, ločene sisteme, kjer se je to ko zavračalo in se je naša Vlada obtoževala, da to ni pravi pristop. Ste rekli na začetku, ja seveda imeli bomo enotni plačni sistem, ki bo pa imel ločene stebre. Zdaj, jaz sem enkrat govoril z ministrico, ki je zdaj ni več na tem mestu in sem videl, da pač različno poimenuje isto stvar. In se je šlo nekaj časa v pravo smer, potem pa je to nekdo zabremzal in zdaj imate neka pogajanja, kjer roke odlagate iz meseca v mesec, do takrat se bomo zmenili, do takrat se bomo zmenili. Stavkajo vam upravne enote, del administracije, ki je v, bom rekel v prvih bojnih linijah na zelo važnih mestih. Od njihove hitrosti je v veliki meri odvisna hitrost razvoja, ker če se neke vloge hitreje rešujejo, se tudi projekti hitrejši realizirajo in ti projekti hitreje dajejo rezultate. So pa, zaradi vseh teh anomalij, ki so se dogajale v plačnem sistemu, pač ti ljudje v plačah zaostali. Na podobnih delih v upravnih enotah dobijo bistveno manjšo plačo kot ljudje na praktično enakih delovnih mestih po ministrstvih, kjer pa nimajo neposrednega dela s strankami in to povzroča dodatno nezadovoljstvo. In tukaj ne vem koliko časa že traja stavka, ampak zdaj ta stavka resno, resno vpliva na pravice ljudi, da v realnem času pridejo do servisa, ki ga plačujejo od države. Jaz ne vem, zakaj je slovensko gospodarstvo tako potrpežljivo, da tukaj ni nekega glasnejšega upora proti tej situaciji. Kamorkoli prideš, jamrajo, da zdaj se pač čaka in sredstva zamujajo, obresti se višajo, zato ker pač neke vloge nekje stojijo. Ampak kot da, kot da te stavke ni, stavka v bistvu, bi rekel, štabna enota Vlade, ljudje, ki so bom rekel, neposredno kontakt med izvršilno oblastjo in tistimi, ki se jim Vlada. Tako da, če bo v tej razpravi kdo iz vladne strani postregel z najnovejšo sliko pogajanj in stanja pri doseganju dogovora o novem plačnem sistemu brez tega, da bo glavna novica koliko bodo šle plače gor funkcionarjem, bi bili zelo veseli, ker, pač, tudi sami pravite, da je od tega odvisno kdaj se bo možno doseči dogovor s temi sektorji, ki stavkajo ali pa s tistimi, ki še stavko napovedujejo.

V prejšnjem mandatu je po dolgih mukah, mi smo dobili v predalu inačico zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je imela tekočo številko 127, ta zakon bil vseeno sprejet. Malo smo računali, koliko se je dalo v prejšnjih letih za razne študije, kako urediti dolgotrajno oskrbo in pridete do nekaj 10 milijonov stroškov za te razne študije tudi v časih, ko se ni zgradil noben dom za starejše. No ampak ta zakon je bil sprejet, ta koalicija namesto, da če je mislila, da je kaj narobe v tem zakonu ali pa pomanjkljivo, da bi ga popravila, je preložila izvajanje za eno leto, češ rabimo dodaten čas. Zdaj so ti roki potekli. Izvajanje tega zakona pa poteka približno tako, kot da ga ne bi bilo. In kot bi rekel pokojni doktor Jože Pučnik: nikome ništa. Nobenih realnih razlogov za realne izgovore ni, če si je vladna koalicija vzela še eno leto premora za to, da stvari bolje pripravi. Ampak v tistem letu se je napisal samo nek dopis, ki se je potem poslal vsem in v katerem je pisalo, zakon je bil sprejet in imate pravice kot jih določa zakon, je super, saj zato imamo Uradne liste, ne rabite še 6 milijonov za stroške, da se to pošilja naokoli.

Dolgotrajna oskrba je zahteven projekt in dejansko apeliramo na tiste odgovorne, ki ste za to mizo, da se tega res ne postopite. Če se ne motim, je to novo ministrstvo, koliko že ima zaposlenih, 88 ali 90, mogoče že sto, glede na to, da so to podatki od 1. aprila. In teh sto ljudi, kaj dela?

Potem smo pri že prej omenjeni digitalni preobrazbi. Prvi problem, ki bi ga moralo to ministrstvo naprej reševati, ker nekaj smo naredili na začetku, ko se je ta sektor začel vzpostavljati, je kadrovski problem. Zagotoviti pogoje, da boste lahko na ministrstvu, ki je odgovorno za digitalno preobrazbo celotnega javnega sektorja zaposlili ljudi, ki nekaj znajo, katerih delo ima neke učinke, ki se ukvarjajo z realnimi problemi, ne pa ljudi, ki vam kupijo pol 13 tisoč starih računalnikov, od katerih se jih je - koliko razdelilo po enem letu in pol? - 10 procentov? Ne. 6 ali 7 procentov. Od tega so mogoče ti zaposleni. Zanimivo, da je številka teh, tega, kar se je razdelilo, zelo v korelaciji s številko, za katero se je povečala administracija v zadnjem letu.

Ti računalniki so en tak lakmus stanje na področju digitalne preobrazbe. Kako naj ljudje verjamejo, da je to novo ministrstvo sposobno digitalizirati slovensko javno upravo, če ni sposobno iz tistega skladišča v Logatcu zastonj razdeliti 13 tisoč računalnikov. Ne bi rekel, da je treba to prodati, je to mogoče bolj zahtevno, ampak da ne znaš zastonj razdeliti, to pa moraš biti mojster in to po vsem tem času in po interpelaciji in vsem, kar je bilo povedano.

Že prej sem dejal, da si je Vlada naredila sama sebi ali pa vladna koalicija, velik problem, s tem, ko je ukinila ukrepe iz protibrokratskega paketa, ki je bil sprejet v prejšnjem mandatu in to tako, bi rekel, pavšal, ad hoc, brez tega, da bi bila narejena kakršnakoli analiza, kaj deluje, kaj ne deluje in se zdaj ravno ti podvojeni ali pa predolgi postopki uporabljajo kot izgovor zakaj neka stvar ni narejena, še posebej tam kjer se, kjer se pač mudi. Zdaj, o protipoplavni obnovi, kjer se to najbolj pozna, je možno na veliko razpravljati. Zdaj, tukaj je verjetno vladi nemogoče odrekati neke dobre volje pa dobrega namena, da se stvari rešujejo, več od tega je pa treba že zelo z baterijo iskati. Je pa seveda tema potihnila, ni več kamer tam, kjer so problemi, ne vem, kdaj smo nazadnje videli na ekranih gospoda Šefica, ki koordinira to popoplavno obnovo. Zdaj, če bi bili kakšni veliki uspehi, verjetno bi vsak dan bil kdo na ekranu ali sploh še obstaja ta funkcija? Ne vemo, obstajajo pa problemi, saj, če greste na Koroško, v Zgornjo Savinjsko dolino, mnoge, številne kraje, boste videli, da poleg tega, da nekatere stvari so se uredile tam kjer, še posebej, ker se je, so se župani oziroma kjer se je lokalna samouprava samoiniciativno lotila stvari in pritiskala potem tudi na odločevalce na državni ravni, ko gre za razna soglasja in tako naprej, da pa tam, kjer so problemi težji, kjer se je treba odločiti, ali se bo selilo ali se ne bo selilo, kje so nadomestne lokacije, katera lokacija in tako naprej, tam pa, tam pa se cinca in tava in prihaja do lokalnih oblasti, ne z rešitvami, ampak z dilemami, pravi, štiri variante so, zdaj pa kaj bi vi izbrali, pa oni pravijo, ja, povejte kaj stroka pravi, kaj je v strokovnem smislu najboljša rešitev in odgovora ni. In zdaj smo konec maja, poletje bo minilo, bo še ena jesen in še ena zima, lahko so še kakšne poplave, denarja je bilo dovolj zagotovljenega, stvari bi morale potekati hitreje.

Zdaj, ena od zelo razglašenih prioritet v koalicijski pogodbi, pa tudi sicer v narativu vladajoče koalicije so bila stanovanja. Mladim bomo zagotovili stanovanja. Verjetno se vsi spomnite tiste novinarske konference, kjer so kar tekmovali v številkah, 3 tisoč, ne 5 tisoč, 30 tisoč, na koncu človek že ni vedel, kaj je bilo pravzaprav obljubljeno. Zdaj nič od tega ni, gradijo se stanovanja, ki so bila že prej v projektih, planirajo se tudi nova stanovanja v Ljubljani. Zdaj, graditi iz državnih sredstev, nova stanovanja v Ljubljani je nekaj, kar je po našem mnenju vprašljivo. Prvič, so še enkrat dražja kot v povprečju v Sloveniji, drugič, je Ljubljana itak v takšnih in drugačnih infrastrukturnih problemih, delamo dvojno škodo. Zdaj, kot ste prej videli, je veliko mojih kolegov sejo zamudilo, ker pač vsak dan stojimo v kolonah, ko se vozimo v Ljubljano, pa tudi drugi in zdaj se še, bom rekel, s to napačno usmerjeno stanovanjsko gradnjo trpa oziroma ta problem povečuje, ampak počasi so vseeno po dveh letih tistim, ki so sejali te silne obljube, stvari postale bolj jasne in zdaj, kaj imamo, mladim se namesto stanovanj, kar je dejanski problem mlade generacije, daleč največji, zdaj ponuja glasovanje o marihuani - se pravi, stanovanj ne bo, se boste pa lahko malo zadevali. Pa še tukaj se stvari očitno ne premislijo, preden se dajo na referendum. Včeraj je predsednik Vlade končno prišel na eno soočenje na nek medij, za katerega je mislil, da je dovolj depolitiziran. On je tam rekel, da ko gre za uživanje marihuane za rekreativne namene, da on ne ve, kako bi se odločil, zato ne bo glasoval. Mislim, vladna koalicija ljudem predlaga posvetovalni referendum zato, da bi se potem lažje odločila, potem pa šef te koalicije izjavi, "ja, tu se bom pa jaz vzdržal," ker ne bo ne za, ne proti. Mislim, koga vi potem farbate s temi posvetovalnimi referendumi? Stanovanj, skratka, ni, je pa vse drugo. Zakaj niste dali na referendum, recimo, stanovanjsko vprašanje, ali ste za to, da se tako ali drugače zagotovijo sredstva za, recimo, neko kreditno shemo, kot smo jo že predlagali, za mlade, zato da bodo dejansko lahko prišli v realnem času do stanovanj. Jaz mislim, da bi tukaj bila velika podpora, ne samo s strani mlade generacije, ampak tudi s strani starejših, ker pač vsi mladi imajo starše in te skrbi za svoje otroke in bi to vsi podprli. Ampak ne, tega vprašanja ni, pa seveda tudi stanovanj ni.

Eden od ključnih kazalcev, kakšna bo naša prihodnost, je demografija. V lanskem letu se je v Sloveniji rodilo več kot 5 tisoč otrok manj kot leto prej. Generacija rojenih danes v Sloveniji je praktično še enkrat manjša, kot je bila v času osamosvojitve. Prebivalstvo ne pada zaradi priseljevanja, ampak veliko vprašanje je zdaj, kaj iz Slovenije nastaja. Prejšnji teden je, mislim, da prisegla nova vlada sosednje Hrvaške, in glejte, ta vlada ima tudi Ministrstvo za demografijo. Ko je pred petimi leti bila oblikovana, zdaj še vedno Evropska komisija, ki ima še vedno mandat, je ena od podpredsednic Evropske komisije dobila portfelj za demografijo. Se pravi, Evropa se zaveda tega problema, sosedje se zavedajo tega problema, kaj pa mi? S težko muko smo v prejšnjem mandatu spravili skupaj stroko in ustanovili Urad za demografijo v Mariboru. Eden od prvih korakov te Vlade je bila ukinitev tega urada. Del sredstev ste iz tega urada prerazporedili na Urad za migracije in tudi del ljudi iz tega urada ste prerazporedili na Urad za migracije. Zdaj vse tiste besede o tem, kako se Vlada zaveda problemov, pa kako politika izenačevanja ilegalnih, ilegalnih migracij ni nekaj, kar bi bila uradna politika te Vlade, vsi ti izgovori padejo ob tem dejstvu. Poleg tega Vlada potem sprejme še ukrep, še sklep, za katerega je zdaj menda Upravno sodišče reklo, da itak ni izvršni, da je to samo usmeritev, se pravi, bo moral biti tak sklep najbrž še sprejet, da se ustanovita dva migrantska centra na južni meji. Ta odločitev je dvakrat kontradiktorna: prvič, zaradi tega, ker če pogledate kje druge države ustanavljajo migrantske centre, boste videli, da jih ustanavljajo tam, od koder je potem čim krajša pot iz države, ne pa na vstopnih točkah Pri nas se dela obratno in to brez tega, da bi se lokalne skupnosti sploh obvestilo, zato imate, za to imate te probleme. Jaz mislim, da se tega ne sme realizirati, ker to je poleg vsega ostalega tudi signal, Slovenija gradi nove migrantske centre, placa je kolikor hočeš, torej pojdimo tja. Glede na to, da imamo v Vladi nekatere mojstre, ki se streljajo v koleno, mislim na ministra za notranje zadeve, ki je parkrat dejal, da problem ilegalnih migracij za Slovenijo ni tako velik, kajti itak gredo vsi naprej v Italijo in je to veselo ponavljal, in je to bilo na veliko opaženo v sosednji Italiji in seveda tudi objavljeno in tako naprej, in je potem še Italija uvedla mejne kontrole. Odgovor slovenske Vlade je bil, aha, ker je Italija uvedla mejne kontrole, zdaj poleg Avstrije bomo še mi uvedli mejno kontrolo na prehodih s sosednjo Hrvaško. In prejšnji teden je slovenska vlada to kontrolo podaljšala še preko poletja, no in zdaj si predstavljajte to situacijo junija, julija, avgusta, tudi naprej, ko bodo ljudje z dokumenti, s potnimi listi v tranzitu, v tranzitu, pa milijon Slovencev, ki bo šel na dopust na hrvaško obalo, čakalo tam 5 minut, 10 minut pol ure, uro, 2 uri za to, da bodo tam lahko pokazali potni list. Zdaj, kakšen, kakšen boj proti ilegalnim migracijam je kontrola tistih, ki imajo dokumente? Kajti sto metrov stran po gozdni poti gre lahko skupina ilegalnih migrantov, vstopi v državo, naleti na policijsko patruljo, rečejo azil in odpeljani so v azilni dom, vložijo prošnjo, počakajo obravnavo ali pa gredo potem naprej. Ali ta kontrola na meji to kakorkoli preprečuje? Recimo, da je med, v tej koloni, kjer se čaka na vročem soncu tudi kombi z desetimi ilegalnimi migranti in pridejo do kontrole, policist pravi dokumenti, oni rečejo azil. Ali jih obrnejo nazaj? Ne. Slovenska policija se spremeni v taksi službo in odpeljejo jih v azilni dom. Torej, čemu potem ta kontrola na meji? Zafrkavamo na tisoče, na 1100. milijone ljudi in krademo milijone ur in prostega časa, krademo denar davkoplačevalcem ker to stane, učinka pa ni nobenega. In potem policija pravi, ne vem koliko sto smo jih pa zavrnili. A veste koga se zavrne? Zavrne se nekoga, ki je pozabil, da mu je potni list pretekel ali pa zavrne se kakega Filipinca, ki nima vize za cel schengenski prostor. Te se zavrne. Ne zavrne se nikogar, ki pravi, jaz pa hočem azil. S to mejno kontrolo se norčuje iz zdrave pameti in denarja davkoplačevalcev in se je to še podaljšalo zdaj v poletni čas brez kakršnegakoli učinka. Samo en primer mi povejte, ko je policija na meji zavrnila nekoga, ki je bil brez dokumentov, in ki je rekel azil. Ga ni. Včeraj predsednik Vlade dejal, da to ne bi bilo v skladu s pravili. Torej, če mu pol ta kontrola? To je možno samo v Sloveniji, kjer imamo pač osrednje medije, ki ne postavljajo logičnih vprašanj. In tukaj, zdaj če gremo k rešitvam, kaj najbolj pogrešamo. Pogrešamo neko iniciativo do sosednje Hrvaške, ki je zdaj prevzela odgovornost do schengenske meje, tudi nuditev pomoči. Neka evropska akcija se, zdaj se skače po celem svetu za to, da bi se priznali Palestino. Pa pojdite še enkrat v Zagreb pa mogoče v Sarajevo, pa naredite neko iniciativo, da se schengenska meja, ki je tudi pač naša zunanja meja Evropske unije zavaruje. Saj jaz dvomim, da sosednja Hrvaška pač je tako nedovzetna za ta problem? Pa končno imamo tukaj Frontex, imamo evropske institucije. Hvalite se kako je bil sprejet pakt, nov pakt o migracijah. Se kje kaj pozna? Je katerikoli od članov slovenske vlade v zadnjega pol leta, ko so se številke teh ilegalnih prehodov drastično povečale potoval v Zagreb? Je predsednik Vlade šel v Zagreb s ciljem, da se pogovori o tem in da zahteva od sosednje države, da se schengenska meja brani? Ker končno imamo številke, ki kažejo, da pač se to ne dogaja in seveda ponudi se pomoč. Saj te policijske sile, ki jih imamo mi tukaj za prevoz ilegalnih migrantov od meje do Viča, se končno lahko rotira na meji med Hrvaško in Bosno in Hercegovino pa se bo delalo po zakonu in po evropskih pravilih, ampak nič od tega. Tisočkrat več energije se vlaga v priznanje neke teroristične entitete, kot v reševanje tega problema, ki slovenske davkoplačevalce veliko stane. Glede na situacijo, ki zdaj nastaja - včeraj sem sicer videl, da so nekateri vladni predstavniki zaradi tega vseeno malo nervozni - se bo ta problem še povečal, kajti Italija bo ilegalne migrante vozila v Albanijo, kjer bodo čakali na procesiranje, zdaj tisti redki, ki bodo dobili azil, bodo pač, potem pripeljali nazaj v Italijo, vseh ostalih 25 odstotkov bo pa odšlo verjetno ne domov nazaj v Afganistan ali pa v Alžirijo ali pa v Maroko, Tunizijo, ampak bodo šli po balkanski poti proti Sloveniji. In v prihodnjih tednih in mesecih se bo ta val začel. Torej, resno opozarjamo na to, da se je treba tukaj angažirati in nekaj narediti. Je kar nekaj znakov, da nenazadnje verjetno je kdo med vami bral pismo teh 15 notranjih ministrov, se pravi, večine predstavnikov večine držav članic Evropske unije, ki trdi, da ta pakt o migracijah ni zadosten, da je treba sprejeti dodatne ukrepe in ukrepi, ki so tam predlagani, gredo v smer, kjer ni treba biti velik strokovnjak, da vidiš, da če bodo države začele to realizirati, bo Slovenija postala žep in potem bo prepozno zvoniti, zvoniti po toči.

Zdaj mogoče toliko dovolj za ta uvod. Kolegice in kolegi iz naše poslanske skupine bodo dodatno obrazložili še nekatere druge ocene. Zdaj, kot ste videli, mi ne predlagamo nekih sankcij zoper Vlado, zaradi tega, ker je pač uresničenih samo 14 odstotkov tega, kar je obljubljala in tako naprej. Predlagamo zgolj, da se naredi resna ocena in da se dela v skladu s prisego, ki jo je izrekel tako predsednik Vlade kot se ministrice in ministri.

Nadaljujemo. Besedo dajem predstavniku Vlade, podpredsedniku gospodu Mateju Arčonu.

Hvala lepa. Spoštovana predsednica, spoštovani poslanke in poslanci, en prisrčen pozdrav tudi v mojem imenu, v imenu Vlade Republike Slovenije! Danes se tu na tem mestu srečujeta dva svetova, en, ki gleda na svet in na našo prehojeno pot iz negativne plati, in en, ki gleda na svet in na našo prehojeno pot iz pozitivne plati. In iskrena hvala za priložnost, da lahko predstavimo pozitiven pogled na prehojeno pot in hvala predlagatelju, da imamo danes možnost in priložnost ob drugi obletnici Vlade, da se pohvalimo z našimi dosežki.

Zagotovo lahko rečemo, da je gospodarska rast, ki je ena ključnih, da se bo letos okrepila iz lanskih 1,6 na letošnjih 2,4 odstotke. Letna inflacija ob nastopu vlade doktor Roberta Goloba je znašala 10,3 odstotke. Aprila 2024 inflacija znaša le 3 odstotke. Tu gre seveda zahvala z vsemi ukrepi, ki smo jih tudi s podporo Državnega zbora sprejeli, da smo dosegli ta cilj. Brezposelnost je v Sloveniji ena najnižjih ravni do sedaj. Pokojnine je vlada zagotovila našim upokojencem dvig 8,2 odstotka, kar je bil največji dvig v zgodovini od leta 1992. Minimalna plača znaša danes 902 evra in se je dvignila za 4 odstotke. Koriščenje evropskih kohezijskih sredstev, 3,4 milijarde, je vlada uspešno, tudi po zaslugi prejšnjih vlad, zaključila na drugem mestu v Evropski uniji po koriščenja evropskih sredstev, ker vsi še kako dobro vemo, da so evropska sredstva ključna in pomembna za razvoj naše države.

Glede energije in zelenega prehoda smo v manj kot dveh letih podvojili moč sončnih elektrarn. 22,5 milijonov evrov smo zagotovili za zmanjšanje energetske revščine, več kot 350 milijonov zagotovili za zeleni prehod. In če se spomnite dobro kakšna je bila pred leti svoboda ljudi in svoboda medijev je danes indeks svoboda medijev padla za 12 mest.

Vsi dobro vemo, kako smo znali in zmogli lansko leto stopiti skupaj pri poplavah. Naša vlada je edina v zgodovini, ki je v odzivu na to naravno nesrečo dala denar vnaprej tako občinam, kot tudi državljanom pred dokončno oceno škode. Vemo razsežnost teh poplav, vemo, da se je mnogo ljudi znašlo v stiski in najbolj žalostno je, da se na stisko ljudi še danes nekateri še kako izigravajo in izvajajo populizem, ker dobro vemo koliko vlad je bilo, ko se je opravljala sanacija potresa v Bovcu, ki je trajala več kot deset let. Mislim, da še zdaj ni zaključena. In se marsikdo v tem času bi lahko vprašal, kaj sem pa jaz takrat naredil, da bi stvari šle hitreje na bolje. Vsi ukrepi gredo v smeri, da bomo to poplavo in to sanacijo zaključili v čim krajšem času in lokalne skupnosti verjamejo in zaupajo. In tudi z našimi dosedanjimi aktivnostmi, konkretnimi dejanji, ne besedami, smo to zagotovo uresničili. Niso bile pa samo poplave, bil je tudi požar. Uspešno smo zaključili sanacijo in še zdaj se odvaja in šli v nakup prepotrebnih letal za gašenje požarov. Spomnimo se dobre energetske krize, kako je naš predsednik in Slovenija igrala eno ključnih vlog, da se energetska kriza v naši državi tako rekoč sploh ni poznala. In spoštovane poslanke in poslanci, če je kaj odlika te Vlade, je to, da je vztrajna in da ima pogum in lahko včasih izgleda, da je vse narobe. Pa zakaj? Ker je imela ta Vlada pogum, da se loti popravljanja sistemov, ki so bili desetletja zanemarjeni. In tu mislim na plačni Kakorkoli kdorkoli gleda iz svojega zornega kota, je plačni sistem bil v zadnjem desetletju popolnoma preluknjan, ker je vsaka vlada stavkajočim sindikatom, ne bom trdil upravičeno ali neupravičeno, dala seveda predvolilne take in drugačne bombončke in se je ta sistem popolnoma razrušil. In danes poslušamo, tisti, ki so bili takrat odgovorni, poslušamo, kako so nekateri iz javnega sektorja pod minimalno plačo. Halo?! Mi, če kaj, bomo v tem sistemu plačne reforme zagotovili, da nihče v javnem sektorju ne bo pod minimalno plačo. In mi s sistemom zagotavljamo, da bo celoten javni sektor s stališča plač šel na bolje. In verjamemo in prepričani smo, da bomo z dialogom, kljub temu, da marsikdo štrajka in opozarja nase, dosegli dogovor in zadovoljstvo ljudi, ki delajo v javnem sektorju. In imamo pogum, da smo zagrizli v kislo jabolko, ki se mu reče zdravstvena reforma, da bomo že z doseženimi ukrepi in z ukrepi, ki nas čakajo, končno razmejili javno in zasebno. In ja, ni še zaznati krajšanja čakalnih vrst, ampak vsi ukrepi gredo v smeri, da bodo čakalne vrste čim manjše in da bodo ljudje občutili spremembe na tem področju. In smo zelo hvaležni, da ljudje nam zaupajo, da vztrajamo pri tem, da ne pokleknemo pred nobenim štrajkom, ki se vleče že kar nekaj mesecev. In mi smo na to ponosni, ker verjamemo v naše zastavljene cilje, ker verjamemo, da lahko smo koalicijsko dovolj močni in dovolj pogumni, da nam to uspe. Seveda nas čakajo tudi izzivi, kot so sprememba na področju davkov, kjer bodo v kratkem izhodišča sprejeta in boste prvi sveženj tudi v Državnem zboru sprejeli. Hkrati nas čaka tudi izziv na področju stanovanjske politike, kjer bodo prihodnji teden že na Vladi sprejeta ustrezna izhodišča, da bomo zagotovili zastavljene cilje, ki smo jih zapisali v koalicijsko pogodbo. In ko sem poslušal predlagatelja, sem na momente razmišljal, ali se heca ali misli resno, in na koncu ugotovil, da je samo to, da nas svet gleda z negativne plati. Vendar, spoštovane poslanke in poslanci, samo pozitiven svet nas lahko pelje v prihodnost. Hvala.

Hvala lepa. Tudi jaz mislim, da se lahko Vlada z marsičim pohvali že po dveh letih. Zato dajem naprej besedo državnim sekretarjem, ki so danes prisotni. Začeli bi z državno sekretarko na Ministrstvu za notranje zadeve, gospo Tino Heferle. Izvolite.

Hvala lepa.

Lep pozdrav tudi v mojem imenu! Tudi jaz bi se rada zahvalila za to priložnost, da lahko na tem odboru v hiši demokracije povemo, kaj vse smo v teh dveh letih naredili dobrega za našo državo.

Naj začnem pri naših ključnih vsebinah oziroma pristojnostih. Ministrstvo za notranje zadeve in Policija namenjata posebno veliko pozornost pri odkrivanju in proaktivnem delu Policije na področju zagotavljanja odkrivanja korupcijskih kaznivih dejanj. V ta namen so bile pripravljene temeljne usmeritve za izdelavo srednjeročnega načrta razvoja in dela policije za obdobje 2023-2027, kot tudi usmeritve in obvezna navodila za pripravo načrta dela Policije v letu 2024, kjer, kot rečeno, je prioriteta odkrivanje in preiskovanje korupcijskih kaznivih dejanj. Zdaj lahko povem, minister za notranje zadeve je v letu 2023 Policiji izdal ustna in obvezna navodila za prednostno obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj, tako smo se zadeve lotili temeljito in odgovorno. Hkrati je bila pripravljena tudi nova Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2024 do 2028, kjer je opredeljena posebna naloga na področju gospodarske kriminalitete, korupcije in varovanja finančnih interesov Republike Slovenije in Evropske unije v povezavi z evropskimi sredstvi. V srednjeročnem načrtu razvoja in dela policije za obdobje 2023 do 2027 pa je posebna pozornost usmerjena v odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj na področjih, kjer so korupcijska tveganja velika.

Če se premaknem na temo, ki je tudi v naši pristojnosti, in to so migracije oziroma obvladovanje migracij, lahko povem, da me veseli, da tudi predlagatelj prepozna pomembnost sprejema pakta o migracijah. Lahko pa pojasnim, no, glede na to, da se je predlagatelj spraševal, kje se pa zdaj to pozna, če je pakt bil sprejet, se bo poznalo v roku dveh let, rok je namreč določen za implementacijo tega pakta na časovnico dve leti, gre za obsežno spremembo na evropskem zakonodajnem okvirju, tako, da lahko povem, da na našem ministrstvu potekajo že vse aktivnosti za ustrezno implementacijo.

Zdaj, glede migracij sem slišala nekako malce manipulativno ali pa, ne bom rekla politikantsko predstavljanje aktivnosti policije ob obravnavi oziroma ob obravnavi prosilcev in vlagateljev namere za azil. Tukaj bi rekla, da naša policija in slovenska država upošteva vse mednarodno pravne standarde, kar se tiče azilne zakonodaje in ni res, da so policisti samo taksisti, pač pa je ravno to, da takoj, ko nekdo v naši državi zaprosi za azil oziroma poda namero za azil postopajo po vseh standardih, ki jih od nas zahtevajo razne konvencije in mednarodno azilno pravo. Tako, da tukaj gre vse pohvale našim policistom.

Zdaj, seveda razlogi za povečanje migracij in posledično tudi povečanje nedovoljenih vstopov v našo državo je mogoče iskati v povečanju nestabilnosti v državah izvora migracij, ampak kot rečeno, država Slovenija, Republika Slovenija, to obvladuje, se jasno zavedamo problematike nedovoljenih migracij in se kot polnopravna članica schengenskega prostora vključujemo v iskanje skupnih evropskih rešitev ter aktivno sodelujemo tudi v različnih regionalnih in mednarodnih procesih ter platformah. Premik schengenske meje na meji s Hrvaško je sicer pokazal določene dejavnike tveganja in kompleksnost meje med Hrvaško in Bosno in Hercegovino, na to kaže tudi brez vizumska politika Bosne in Hercegovine ter Srbije, ampak slovenska policija seveda izvaja vse potrebne ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nezakonitih migracij, med katerimi ukrepi pa so tudi ukrepi za odkrivanje organiziranih hudodelskih združb, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem nezakonitih migrantov. Pri tem seveda lahko poudarim, da velik poudarek namenjamo tudi mednarodnemu sodelovanju, tako v sodelovanju z Europolom, kot tudi s sosednjimi državami, tretjimi državami in državami Zahodnega Balkana.

Zdaj v gradivu, ki ga je predložil predlagatelj smo na ministrstvu zasledili tudi nekaj nepravilnosti v zvezi z navajanji glede razpisov. Tukaj lahko povem, da zgolj razpis pod točko 12 v navedenem gradivu je dodeljen Ministrstvu za notranje zadeve oziroma policiji, ostali pa so bili dodeljeni Uradu za oskrbo in integracijo migrantov, tako, da tukaj v gradivu je kar nekaj anomalij oziroma nepravilnosti. Seveda, vsak izmed navedenih razpisov se vsaj v 75 odstotnem deležu sofinancira s strani sredstev AMIF, torej ne drži, da bi bil delež financiranja iz evropskih sredstev nič, kar je predlagatelj sicer nepravilno navedel v gradivu.

Zdaj, ena izmed obljub koalicije, ki spada tudi pod naše, pod naše ministrstvo, je tudi koalicijska zaveza, da odstranimo panelno ograjo in končrtino na meji, to se izvaja in poteka. Potem aktivnosti so v teku v zvezi z vzpostavitvijo registracijskega centra na nekdanjem mejnem prehodu Obrežje. Lahko tudi povem, da prav tako ministrstvo je poskrbelo za povračila stroškov občinam za obnovo infrastrukture zaradi povečanja nadzora državne meje oziroma zaradi povečanja nedovoljenih prehodov meje, in sicer za leto 2024 je ponovno namenjenih 2 milijona evrov. Potem, če se premikam kar po točkah, ki jih je navedel predlagatelj v gradivu.

Glede ukinitve avtocestne policije lahko povem, da reorganizacija prometne policije se pozna v povečanju števila ugotovljenih kršitev, tako da ta ukrep je bil pozitiven. V letu 2023 se jih je izvedlo 20 procentov več kot v letu 2022, v letošnjem letu pa že kar 225 ugotovljenih kršitev več. Tako da, izboljšalo se je stanje varnosti v cestnem prometu. To lahko povedo tudi številke oziroma statistika, saj v letu 2024 beležimo manj smrtnih žrtev na avtocestah kot v letu 2023.

Kar se tiče vračila glob pri razveljavitvi postopkov za prekrške, storjene v času epidemije covid, smo tudi uspešno naslovili to problematiko, ki je v bistvu zadela bolj kot ne celotno prebivalstvo naše države. Vrnjenih je bilo kar 90 procentov glob tistim upravičencem, ki so bili neupravičeno in neutemeljeno kaznovani v času covida, v času prejšnje vlade. Ostajajo seveda nekateri primeri posamezni odprti, kjer recimo še nimamo nekih pravih podatkov s strani upravičencev ali pa jim ne moremo izročiti, ker nam niso javili tekočega računa za plačilo te, za zavrnitev te izplačane globe. Lahko povem, da je eden izmed uspehov je bil tudi ta, da so bile izdane usmeritve in obvezna navodila, ki se nanašajo na spoštovanje ustavno varovanih pravic do mirnega združevanja in svobode izražanja. Če se spomnimo, v luči prejšnje vlade, v luči delovanja prejšnje vlade v času covida, ko je oblast z vodnim topom, s solzivcem šla nad ljudstvo, ki je mirno protestiralo, tako da v teh smernicah in usmeritvah je sestavni del tudi mnenje Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije in tudi mnenje Varuha človekovih pravic, ki sta ravnanje prejšnje oblasti, ko so v bistvu zamejevali svobodo združevanja in mirnega izražanja grajala oziroma kritizirala.

Kar se tiče kadrovskih razmer v policiji, lahko povem morda o številkah. Do danes je v policiji zasedenih 8 tisoč 39 delovnih mest, od tega je 6 tisoč 679 zaposlenih javnih uslužbencev, ki imajo status pooblaščene uradne osebe. Zdaj leta 2024 smo prejeli kar 400 vlog kandidatov za poklic policista, kjer potem sledi seveda dvoletno izobraževanje na policijski akademiji oziroma višji policijski šoli in lahko se v bistvu pohvalimo, da do 30. septembra letošnjega leta, bo na policijski akademiji, višji policijski šoli končalo izobraževanje 134 kandidatov za policiste, junija pa konča študij višje policijske šole še 121 kandidatov. Gre torej za dodatno izobraževanje, za pridobitev višje, višješolske izobrazbe, gre za prekvalifikacijo nadzornikov državne meje. Torej če povem, skupno prihodov v policijo je bilo v letu, 2023 - 317, od tega kar 245 policistov. Tako da kadrovska slika se izboljšuje, na ministrstvu tudi pripravljamo dodatne aktivnosti za izboljšanje kadrovske politike in ves čas smo s predstavniki policije aktivni in sodelujemo.

Kar se tiče, da se vrnem še na migracije, smo na Ministrstvu za notranje zadeve oziroma je Vlada Republike Slovenije sprejela tudi strateške ukrepe na tem področju, in sicer dva strateška dokumenta na področju migracijske politike, strategijo vključevanja, ki je bila sprejeta novembra 2023 in strategijo priseljevanja, ki je bila sprejeta letošnjega leta. Obe strategiji definirata strateške cilje in aktivnosti za njihovo doseganje ter časovne in finančne vire. In lahko povem, da je ta Vlada prva, ki je sprejela dokument, ki predvideva aktivnosti, izrecne aktivnosti na področju integracije tujcev. V letu 2023 je bila tudi sprejeta novela Zakona o tujcih s katero je bilo naslovljenih nekaj več kot 23 različnih administrativnih ovir, ki so seveda podaljševale in oteževale postopke izdaje dovoljenj za prebivanje tujcev, pa smo z novelo te stvari sanirali oziroma vsaj nekoliko odpravili. Se pa pripravlja tudi že nova novela, je v teku, in bo nadaljevala z odpravljanjem teh administrativnih ovir, uvedla pa bo tudi rešitev, da bo omogočala začetek opravljanja dela pred izdajo enotnega dovoljenja za tiste kategorije poklicev, ki jih na slovenskem trgu dela najbolj primanjkuje. To je tudi eden izmed večjih dosežkov glede na to, da vemo, kakšno stanje imamo v gospodarstvu in na trgu delovne sile.

Morda samo še na kratko glede na področju upravno notranjih zadev. Glede na to, da je bila sprejeta novela Zakona o volitvah v Državni zbor, je naše ministrstvo postopalo zelo hitro in po uradni dolžnosti. Vsem osebam, ki jim je bila odvzeta volilna pravica in voliti in biti voljen, smo v evidenci volilne pravice uskladili zaznamke v zvezi z odvzemom. To smo storili dovolj hitro, da bo to veljalo že za naslednje volitve, ki jih imamo pri prihodnji vikend. Implementirali pa smo tudi novitete Družinskega zakonika, kjer se je izenačila partnerska zveza z zakonsko zvezo, tudi tukaj smo napravili kar nekaj aktivnosti, morda takšne, ki očem javnosti niso toliko poznane, pa vendar sodelavci na ministrstvu so opravili dobro, kvalitetno in hitro delo. Toliko na kratko, bom pa še po potrebi. Hvala.

Nadaljujemo z državno sekretarko na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, gospo Janjo Zupančič. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem! Tudi na našem resorju potekajo zelo veliko aktivnosti, intenzivno in na različnih področjih, pa bom se osredotočila samo na nekaj najpomembnejših.

Na področju predšolske vzgoje, torej vrtcev, je Vlada Republike Slovenije se seveda še naprej prizadeva za izboljšanje dostopa do predšolske vzgoje in izobraževanja, kot tudi njihove visoke kakovosti. Vključenost otrok od 3 leta starosti do šoloobvezne starosti v predšolsko vzgojo je v Sloveniji 92,3 odstotka in je približno enaka povprečju Evropske unije. Število otrok, starih do 3 let vključenih v formalno predšolsko vzgojo, pa se je leta 2022 znatno povečalo, kar za 4,8 odstotne točke v primerjavi s preteklim letom na 52,3 odstotka in je že preseglo revidirani barcelonski cilj, to je 46 odstotkov.

Na področju vrtcev v zadnjih letih je vlada sprejela posamezne odločitve, ki so pomembno izboljšale položaj zaposlenih in pogoje za delo z otroki. V šolskem letu 2022-23 je bilo uvedeno napredovanje vzgojiteljev predšolskih otrok, pomočnikov vzgojiteljev v naziv mentor in svetovalec, ki so potem povezano s tem lahko napredovali za štiri plačne razrede.

Prav tako se širi mreža razvojnih oddelkov v vrtcih, v katere se vključujejo otroci s posebnimi potrebami. In seveda, sredstva zanje v pretežni meri že zagotavlja državni proračun. Za ključne spremembe na področju delovanja vrtcev bo Vlada pripravila novelo Zakona o vrtcih. Predlog pripravlja delovna skupina, ki jo je imenoval minister, novela pa bo med drugim vsebovala tudi strokovna izhodišča nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023-2033.

Kar zadeva preučitev možnosti brezplačne predšolske vzgoje zadnje leto pred vstopom v osnovno šolo, je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje v ta namen pred tremi leti naročilo podrobno preučitev obstoječega stanja z evalvacijsko študijo, izsledki pa bodo prav tako upoštevani v okviru Nacionalnega programa. Očitki, da "želi Vlada vzeti denar za varstvo naših najmlajših," citiram, so neresnični. Poudarjamo, da smo navkljub strogim varčevalnim ukrepom po avgustovskih ujmah in poplavah ohranili vse obstoječe subvencije in pomoči v predšolsko vzgojo. Če preidem na področje osnovnega šolstva, bi želela izpostaviti Zakon o osnovni šoli. Novela je bila sprejeta februarja letos in uvaja številne rešitve in izboljšave na različnih segmentih osnovnošolskega izobraževanja. Uvaja se možnost, da se dosežki nacionalnega preverjanja znanja devetošolcev uporabijo kot selekcijski mehanizem za vpis v srednje šole, v primeru, da pač učenci dosegajo enake. Ob tej inflaciji odličnih ocen vsi dosegajo enako število točk, kar je naletelo na veliko podporo v strokovnih krogih. Nadalje, z novelo je bilo urejeno tudi področje izobraževanja na domu, kjer so bila zaznana številna odstopanja in različna obravnava vseh udeležencev vzgoje in izobraževanja. Novela prinaša tudi rešitve na področju osnovnošolskega izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, ureja se področje izobraževanja na domu za učence s posebnimi potrebami, uvaja se možnost počitniškega varstva za otroke s posebnimi potrebami in pa možnost plačanega prevoza tudi za polnoletne otroke s posebnimi potrebami ter sistemsko se uvaja izvajanje slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih, podaljšuje pa se tudi možnost podaljšanja statusa učenca s treh na štiri leta.

Zakonodaja uvaja spremembe v delu, ki ureja integracijo otrok priseljencev, katerih materni jezik ni slovenščina. Uvaja se možnost, da se učenci priseljenci postopoma vključujejo k pouku obveznih predmetov, tako da se v začetnem obdobju šolanja udeležujejo intenzivnega pouka začetnega slovenskega jezika. Neke prilagoditve pa učenci zaradi lažje integracije bodo deležni tudi v drugem letu šolanja v slovenskem šolskem, osnovnošolskem sistemu.

Želela bi opozoriti še na interpretacijo uvedbe prenovljenega koncepta razširjenega programa. Ta je bil med šolami, ki so sodelovale v poskusu, prepoznan kot pomembna novost, tudi deležen pozitivnih odzivov s strani otrok, kar je nam še vedno tudi zelo pomembno. Spremembe prinašajo veliko novosti v smislu sodobnega in pravičnejšega sistema izobraževanja in odgovarja na potrebe otrok. Kar zadeva širši nabor dejavnosti, seveda se ne ukinja možnost pevskega zbora, jutranjega varstva, dodatnega in dopolnilnega pouka, kot je bilo navedeno, temveč prenovljeni koncept vse te vsebine preoblikuje v tri vsebinske sklope in jih oblikuje na način, da bo kar najbolj odgovarjal potrebam otrok, fleksibilnosti šol, njihovim potrebam, ki izhajajo tudi možnostim iz lokalnega okolja. Bi pa poudarila, da v tem sklopu so sedaj tudi bivši, če lahko tako rečem, neobvezni izbirni predmeti, ki pa po novem v prenovljenem konceptu razširjenega programa ne bodo ocenjevani, kar pa zagotovo predstavlja eno pomembno olajšavo za učence, pa tudi, upamo, dodatno motivacijo za učenje med neobveznimi izbirnimi predmeti, pa je tudi šola dolžna ponuditi učenje tujega jezika. In novela uvaja tako obvezno učenje prvega tujega jezika od prvega razreda naprej. Potem pa se uvaja možnost učenja dodatnih jezikov kot obveznih izbirnih predmetov ali pa jezikov v razširjenem programu, kar seveda omogoča učencu učenje treh tujih jezikov, če bi se otrok tako odločil, kar pa je tudi skladno najmanj s temi obveznostmi Evropske unije, ki zagovarja znanje oziroma učenje maternega jezika in dveh tujih jezikov. Ta model, ki je pri nas z drugim tujim jezikom, pa je primerljiv z modelom sosednjih držav, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Želela bi poudariti, da poteka še kurikularna prenova, ki je zelo pomemben proces. v katerem se približujemo potrebam današnjih šolajočih. Hkrati pa poteka tudi modernizacija srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, katerega glavni cilj pa je modernizirati poklicno in strokovno izobraževanje na način, ki bo omogočal krepitev kompetenc za digitalni zeleni prehod, večjo prilagodljivost, odpornost in odzivnost poklicnega in strokovnega izobraževanja na potrebe gospodarstva, družbe ter lažji prehod iz izobraževanja na trg dela. Kakovost poklicnega in strokovnega izobraževanja pa Vlada nadgrajuje tudi s projektom promocije poklicnega in strokovnega izobraževanja. Vlada krepi tudi socialna partnerstva in razvoj novih modelov sodelovanja z delodajalci, tudi z vključitvijo mreže medpodjetniških izobraževalnih centrov, ki je bila razvita za podporo gospodarstvu, še zlasti malim in srednjim podjetjem ter obrtnikom pri zagotavljanju ustrezno usposobljenih delavcev. Nekatere medpodjetniško izobraževalne centre bo potrebno vsebinsko in organizacijsko prenoviti skladno s potrebami novo razvitih modelov sodelovanja z delodajalci in možnosti za ustrezno organizacijsko umeščanje v srednješolski sistem in vodenje medpodjetniških izobraževalnih centrov. So pa že opredeljene v predlogu novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Dodala bi še, da so bili sprejeti prenovljeni višješolski programi, novi programi za odrasle, prenovljen bo pa tudi program začetna integracija priseljencev ter sprejet zakon o dopolnitvah Zakona o višjem in strokovnem izobraževanju. Ko je bilo pa prej omenjeno o dolgotrajnosti postopkov, bi pa dodala še, da je Zakon o maturi kar precej poenostavlja postopke za naše dijake. S področja šolske prehrane samo izpostavljam, da je skrb za zdravo prehranjevanje otrok in mladostnikov se ureja z veljavnimi predpisi in z novim šolskim letom, to je 2024-2025. Bodo pričele veljati nove oziroma prenovljene smernice za prehranjevanje v vzgojno izobraževalnih zavodih, ki izpostavljajo trajnostno prehranjevanje in strategije, ki pomagajo zmanjšati izgube hrane in količin odpadne hrane ter zavržene. Spodbuja se pa tudi trajnostna praksa pri organizaciji šolske prehrane.

Če omenim še nacionalni program vzgoje in izobraževanja. Minister je začel pripravo strateškega dokumenta za razvoj prioritet na področju vzgoje in izobraževanja za naslednje desetletje, pri čemer je imenoval delovno skupino s strokovnjaki. Res je, nekateri so odstopili in skupina kljub temu uspešno deluje in sodeluje z različnimi deležniki. Predstavlja osnutek dokumenta, izvedenih je bilo šest regijskih posvetov, posvetovanja s strokovnimi zavodi, sveti in ministrstvom. 15. marca je v Državnem zboru potekala tudi javna predstavitev mnenj o osnutku dokumenta, kjer so sodelovali tudi poslanci. Delovna skupina je prejela 454 pobud in predvidoma bo posodobljen dokument pripravljen v kratkem času.

S področja kadrov potekajo različne aktivnosti. Vlada naslavlja pomanjkanje kadrov v vzgoji in izobraževanju z več ukrepi: zagotavljajo se kakovostno začetno izobraževanje učiteljev v sodelovanju z univerzami, prenova pedagoških programov za krepitev digitalnih in trajnostnih kompetenc, štipendiranje pedagoških študijev, izvajanje pripravništva, organizira in financira se nadaljnje izobraževanje, nudi se finančna pomoč za študij in izpopolnjevanje učiteljev, podpira se profesionalni razvoj v sistemu napredovanja. Bil je uveljavljen nov naziv, se pravi višji svetnik, torej lahko učitelji oziroma strokovni delavci vzgoje in izobraževanja napovedujejo v četrti naziv. V pripravi je novela Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki omogoča že sedaj - ta sprememba je bila že sprejeta - fleksibilnejše zaposlovanje kandidatov brez pogojev za določen čas in pa s potencialom za zaposlitev za nedoločen čas, ko se pogoji ko kandidat pogoje izpolni. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje vzpostavlja tudi spodbudno učno okolje, podpira avtonomijo učiteljev, omogoča njihovo sodelovanje v procesih odločanja in pa sodeluje s socialnimi partnerji za izboljšanje delovnih pogojev. Za šolsko leto, ki je pred nami, (2024-2025) so zagotovljena večja sredstva za nadaljnje izobraževanje in alternativne poti do učiteljskega poklica, kar bistveno prispeva k profesionalnemu razvoju učiteljev in izboljšanju njihovega zadovoljstva. Želela bi dodati še eno pomembno novico, da je Svet Guvernerjev evropskih šol decembra 2023 podprl odprtje slovenske jezikovne sekcije na Evropski šoli v Bruslju. Ki bo zaživela s pričetkom novega šolskega leta in bo tako omogočila celotno šolanje slovenskih otrok v maternem jeziku. Ta pomembna pridobitev bo v slovenski skupnosti v Bruslju omogočala izobraževanje otrok, zaposlenih v inštitucijah in agencijah Evropske unije na predšolski, osnovnošolski in srednješolski ravni v slovenskem jeziku.

Toliko mogoče za enkrat, hvala lepa.

Hvala lepa.

Naslednjemu dajem besedo državnemu sekretarju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Dan Juvanu.

Izvolite.

Lep pozdrav vsem!

Hvala lepa za besedo.

Uvodoma sem razumel iz izvajanja gospoda poslanca Janeza Janše, da imamo danes nekakšen pregled dela Vlade v dveh letih iz vidika izpolnjevanja koalicijske pogodbe. Mene bi veselil tudi sklep, da naj Vlada koalicijsko pogodbo do konca mandata tudi uresniči, bi ga z veseljem tudi predlagal, da se ga podpre.

Mogoče bi torej začel s tem, kar je Levica na Ministrstvu za delo skupaj z ostalimi partnerji v Vladi dosegla v povezavi s koalicijsko pogodbo. Izpostavil bi uvedbo dodatnega dopusta za oskrbovance družinskih članov, to so osebe, ki skrbijo za osebo, ki si ji je akutno poslabšalo stanje in pri tem dobijo po novem zakonu pet dni neplačanega dopusta na leto. Prav tako smo uvedli pet dni plačanega dopusta za žrtve nasilja v družini, da si lahko po tem, ko so tudi to nasilje prijavili na policijo in je bila opravljena ocena tveganja na centru za socialno delo, uredijo življenje, se odselijo, urejajo postopke na centru za socialno delo in sodišče, kar je zelo pomemben, pomemben ukrep z vidika preprečevanja nasilja v družini v Sloveniji, kjer je to statistično tudi nezanemarljiv delež nasilja.

Prav tako smo uvedli institut pravice do odklopa. V tem letu morajo delodajalci sprejeti ukrepe, ki preprečujejo, da bi bili delavci v času počitka in dopusta dosegljivi delodajalcu. Ti ukrepi morajo biti smiselno določeni glede na kontekst, v katerem je delodajalec in usklajeni s sindikati oziroma socialnimi partnerji, v kolikor na ravni podjetja ti obstajajo. Uvedli smo novo zaščito delavskih predstavnikov, sledeč konvenciji mednarodne organizacije dela številka 135, ker v Sloveniji ni bila zadostno implementirana in se je v praksi pojavljajo, da lahko delodajalci s povračilnimi ukrepi odpustijo sindikalne, aktivne sindikalne predstavnike in s tem preprečijo izboljšavo pogojev v podjetjih. To je bila ena stvar zapisana v koalicijski pogodbi in pa tudi dolgoletno opozarjanje sindikatov, da je treba področje urediti. To je ta Vlada tudi storila.

Prav tako smo tudi na pobudo sindikatov policistov, ki so bili soočeni z odpuščanjem v prejšnji Vladi, uredili oziroma izboljšali mehanizem pisnega opomina na način, da je delavec v tem primeru bolje zavarovan oziroma, da lahko vsaj se pritoži in izjasni očitano mu kršitev. Na začetku mandata smo povečali število dni starševskega dopusta in uredili, da oče lahko manj dni dopusta prenese na mamo. S tem poskušamo zasledovati cilj enakomerne porazdelitve neplačanega dela v gospodinjstvu in s tem posledično tudi enakosti moških in žensk tudi na trgu dela.

Še naprej se trudimo za izboljšanje pogojev dela, en ta vidik pa vem, da je bil tudi v tem Državnem zboru že večkrat kritiziran, so bile evidence dela. Tukaj bi samo toliko povedal, da smo, da je ta Vlada bistveno omehčala določbe zakona, ki jih je pripravila prejšnja vlada in zakon sprejela v socialnem dialogu in s soglasjem socialnih partnerjev. Prav tako smo, za moje pojme, sprejeli pomemben pravilnik o ročnem premeščanju bremen, ki je nastal v izredno konstruktivnem duhu z delodajalci, sindikati, strokovnjaki na področju varstva in zdravja pri delu, s pilotnim projektom, ki je bil opravljen tudi pri delodajalcih v trgovinah in tudi na URI Soča. Tudi ta ukrep je bil sprejet v soglasju s socialnimi partnerji. Zaposlujemo in krepimo delo centrov za socialno delo. Uredili smo z več ukrepi lažje zaposlovanje v Republiki Sloveniji. Pri tem bom izpostavil, da smo uvedli možnost, da prosilci za azil že po treh mesecih čakanja na prošnjo lahko začnejo delati in prispevati tudi v tej državi. Ta Vlada je omogočila bistveno rast pokojnin. Od konca prejšnje vlade do zdaj so pokojnine, vse pokojnine zrasle povprečno za 15 odstotkov. Sprejeli smo zakon, novelo Zakona o izvajanju čezmejnih storitev, kjer smo končno po vseh desetletjih, uredili položaj napotenih delavcev, ki so do takrat se njihovi prispevki za socialno varnost plačevali bistveno nižje osnove kot je bila njihova dejanska plača, zdaj so primerno socialno zavarovani in bodo tudi pokojnine odražale višino njihovih plač, ki so jih prejemali za delo v tujini. Sprejeli smo dve pomembni strategiji, ena je strategija proti nasilju nad ženskami, v družini in nad ženskami, ki smo jo čakali že sedem vlad oziroma 14 let in pa sprejeli smo strategijo za enakost med moškimi in ženskami. Uvedli smo kadrovske štipendije na Fakulteti za socialno delo zato, da bi pomagali centrom pri pridobivanju kadra in zaposlovanju, omogočili smo hkratno prejemanje Zoisove in državne štipendije, da se torej ne izključujeta več. Minimalno plačo smo dvignili za več kot 100 evrov. Posebno sem vesel, da se je tudi, da ostaja eno izmed izhodišč pri prenovi plačnega sistema v javnem sektorju izhodišče oziroma cilj, da nobena plača v javnem sektorju ne bo določena pod minimalno plačo. Ta cilj se še vedno sledi in je tudi vključen v zadnji predlog Vlade. V nadaljevanju, torej v naslednjem letu oziroma dveh, bomo še naprej si prizadevali za izboljšanje pogojev dela na centru za socialno delo. Tukaj sem jaz izredno ponosen na našo ekipo na ministrstvu, ki je v pogajanjih dosegla bistveno prenovo delovnih mest na centrih za socialno delo na način, da bodo tisti delavci, ki se ukvarjajo z najtežjimi primeri, tudi temu primerno nagrajeni. Pripravlja se zakon o varnosti in zdravju pri delu na premičnih gradbiščih, pripravlja se zakon, ki bo uvedel shemo čakanja na delo. Pripravlja se seveda, kot vsi veste, pokojninska reforma. Danes bodo na Vladi potrjena izhodišča za pripravo strategije o prekarnosti. To je tudi ena stvar, ki jo slovenska politika volivcem obljublja že dolgo časa. Ministrstvo bo po sprejetju teh izhodišč šlo v pripravo osnutka strategije, ki jo bo seveda uskladilo z vsemi deležniki in seveda tudi s socialnimi partnerji. Prenavlja se tudi Družinski zakonik, zato je oblikovana delovna skupina. Tukaj poskušamo izboljšati področje preživnin, izboljšati odločanje o dodeljevanju otrok v varstvo in vzgojo v primeru nasilja v družini in v določenih mestih prilagoditi področje skrbništva nad odraslimi. Prav tako pripravljamo spremembe rejništva, kjer poskušamo okrepiti rejništvo in izboljšati gmotni položaj rejniških družin.

Za konec še to. V teh tednih se intenzivno pogovarjamo s socialnimi partnerji, kako obuditi socialni dialog. Upam, da nam bo to v naslednjem tednu tudi uspelo. Minister in tudi kabinet predsednika vlade se je z delodajalci, sindikati v zadnjih tednih intenzivno srečeval. Poskušamo najti skupni jezik in pa skupne cilje za naprej, ki bodo podlaga za ponovno vzpostavitev socialnega dialoga. Toliko z moje strani, hvala.