Lep dober dan, spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje. Začenjam 72. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih s seje in vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Lep pozdrav vsem prisotnim.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 72. izredne seje, predlog katerega ste prejeli v torek, 28. maja, s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev nisem prejela in zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prosim vas, preverite delovanje svojih glasovalnih naprav in prehajamo na določitev dnevnega reda.

Glasujemo. 70 poslank in poslancev navzočih, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 70.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 72. izredne seje Državnega zbora določen.

In gremo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA PRIPOROČILA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE OB 2. OBLETNICI DELOVANJA.

Predlog priporočila je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec in za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem besedo predstavniku predlagatelja Janezu Ivanu Janši. Izvolite.

Hvala za besedo. Spoštovani predsednik Vlade, člani in članice Vlade, kolegice in kolegi, državljanke in državljani.

Mineva dve leti, odkar je prisegla aktualna Vlada. To je nek formalni polčas mandata in običajno se ob takšnem polčasu delajo ocene, kaj od tistega, kar je bilo obljubljeno ob začetku ob prisegi Vlade, je realizirano, kaj ni realizirano, katere so težave in kakšen je pogled v drugo drugo mandata. Zdaj včeraj je potekala na to isto temo dolgo, dolga seja delovnega, pristojnega delovnega telesa; na koncu so poslanci vladne koalicije zavrnili priporočilo, ki smo ga predlagali, čeprav smo predlagali zgolj to, naj Vlada deluje v skladu z ustavno prisego, ki je bila izrečena ob začetku mandata. Zdaj kakršenkoli je že formalen ali pa vsebinski izgovor za to, da se glasuje proti takšnemu sklepu, je pač vseeno nenavadno, da nekdo glasuje proti temu, da bo deloval po svoji vesti in se trudil za blaginjo Slovenije. Mogoče je v tem simboličnem dejanju tudi nek lakmus, ki nam pove, zakaj je danes stanje takšno, kakršno je.

No, pa začnimo na začetku. Zdaj Vlada pod vodstvom doktor Roberta Goloba je v roke prevzela dobro makroekonomsko stanje. Slovenija je po pandemiji okrevala hitro, leta 2021 je imela Slovenija najvišjo gospodarsko rast v Evropski uniji, bili smo po mednarodnih ocenah med zmagovalci okrevanja na drugem mestu takoj za Dansko. Imeli smo nekaj težav z inflacijo, vendar je bila ta nižja od evropskega povprečja. Zaposlenost je bila visoka in makroekonomski trendi relativno ugodni; makroekonomski trendi so se nadaljevali tudi v zadnjih dveh letih. Poleg ugodnega makroekonomskega okolja je ta vladna koalicija oziroma ta Vlada imela v tem Državnem zboru vseskozi trdno večino, 53 glasov - sanjsko večino za izvedbo tudi težkih ukrepov. Pri ključnih stvareh tudi naklonjenost opozicije. Pomagali smo v času ujme v lanskem letu, pristali smo na dogovor glede zelo pomembnega vprašanja, glede energetske oskrbe in samozadostnosti Slovenije v prihodnje, glede posvetovalnega referenduma o izgradnji drugega bloka Nuklearne elektrarne. Pristali smo celo na to, da ta referendum ni hkrati z evropskimi volitvami, ker smo pač verjeli, da bo enako ravnala tudi vladna koalicija, ko gre za ostala vprašanja, ki so pa zdaj na posvetovalnih referendumih ravno v času evropskih volitev. Ko smo ob polčasu preverjali najprej zaveze, ki jih je ta vladna koalicija postavila sama sebi v koalicijski pogodbi, smo ugotovili, da je v dveh letih, se pravi. v praktično več kot polovici mandata bilo, gledano na zahtevnost, težo in pomen teh zavez, realiziranih slabih 14 odstotkov obljub, v dveh letih, se pravi, v več kot 50 odstotkih efektivnega časa, ki je Vladi na razpolago.

Vlada se je na samem začetku zaletela z nekaterimi z bombastičnimi obljubami, pa tudi z nekaterimi koraki, za katere je trdila, da bodo pomagali k temu, da bodo reforme uresničene v rekordnem času. Da se je potrebno najprej samoorganizirati, da je pri nekaterih vprašanjih potreben dodaten premislek in da je za to, da bo Vlada uspešna, seveda treba depolitizirati nacionalno televizijo. Ta tri vprašanja so bila potem tudi predmet referendumskega odločanja jeseni prvega leta mandata in vladna koalicija je na teh referendumih dobila podporo. Mi smo opozarjali na to, da rešitve, ki jih koalicija predlaga, niso najboljše, da bodo na koncu se izkazale kot slabe tudi za samo vladajočo koalicijo. In zdaj, po dveh letih, je popolnoma jasno, da je to tako.

Predsednik Vlade je trdil, da je nov moderen organizacijski pristop izvršilne oblasti to, da je resorjev čedalje več, da je tako lažje vladati. In naredili ste Vlado z 20 ministrstvi, v državi, ki ima nekaj več kot 2 milijona prebivalcev in 90 poslancev. Včeraj je nekdo rekel, če bomo šli po tem trendu, bomo imeli kmalu več ministrov v Sloveniji, kot je poslancev. In kaj je rezultat tega super modernega pristopa k boljši organizaciji izvršilne oblasti? Rezultat tega je, da se je v dobrem letu v državni administraciji nabralo za več kot tisoč novih birokratov; pa je bilo rečeno, da niti enega več ne bo. Več kot tisoč novih birokratov in tisoč več, zaposlenih jih je nekaj več kot 500. Ampak, zakaj? Zato, ker se je v tem času zmanjšalo število zaposlenih v Slovenski vojski in v Slovenski policiji za več kot 500 in na ta mesta se je zaposlila birokracija. To je bruto strošek na leto, če štejemo še vse birokratske zadeve, ki izhajajo iz večjega števila zaposlenih, in logika birokracije, tam 100 milijonov evrov; pa je bilo rečeno, da to ne bo stalo nič več. Saj ni minilo niti pol leta od tega, ko ste sprejeli oziroma uveljavili nov Zakon o vladi, ko je predsednik Vlade, ki je prej trdil, da je to glavni moderen organizacijski pristop, menedžerski pristop k vodenju izvršilne oblasti in upravljanju države, potem pogruntal, da to ni tako in da je treba Vlado zmanjšati; pa so ga potem koalicijski partnerji ustavili, ker so bili pač stolčki porazdeljeni pa nove zaposlitve že na poti.

Druga tema, ki je bila stvar referenduma, je bila preložitev Zakona o dolgotrajni oskrbi. Ko je bil ta zakon v našem mandatu sprejet po dolgih mukah, v predalu, smo dobili 127. varianto tega zakona. 127. varianto tega zakona, ki se je prej pisal leta in leta! Za študije o tem, kako to urediti, je bilo zapravljenih na desetine milijonov evrov, za razne nevladne in druge "kao" strokovne organizacije. In ko je bil ta zakon sprejet in bi se moral uveljaviti, je prišla ta Vlada in je rekla rabimo še eno leto časa za premislek, in ste to preložili. Pa je potem leto minilo, prišel 1. januar letošnjega leta, ko se mora zakon, bi se moral zakon uveljavljati, pa se ni zgodilo. Zdaj je 31. maj tega istega leta, pa zakon v veliki meri obstaja zgolj kot mrtva črka na papirju. Mi smo takrat rekli, če vam kaj ni všeč v zakonu, popravite ga, ne čakat še eno leto, ker bo to samo izguba časa za ljudi, ki jim te pravice pravzaprav pripadajo. In kaj se je zgodilo? Razen tega, da je ministrstvo, ki ima zdaj že mislim da 88 zaposlenih, na novo ali koliko(?), poslalo obvestilo, da zakon velja, kar je itak objavljeno v Uradnem listu, pa se je za to zapravilo še na 100 tisoče evrov davkoplačevalskega denarja, pač, nobenega učinka. No, in potem ste na veliko proslavili tudi depolitizacijo nacionalne televizije. Zdaj, ta hiša je tako depolitizirana, da po vrsti odstopajo člani uprave, da se ne ve, kdo pije in kdo plača in da jim zdaj iz proračuna zagotavljate sredstva za obratovanje. Trije veliki uspehi vladne koalicije v prvem letu so se pač spremenili v lastno nasprotje.

Zdaj, v zadnjih tednih ali pa lahko rečemo celo mesecih, je glavna tema vladne koalicije, zdaj, če seštejemo izjave, objave, aktivnosti, čas, ki je potrošen za neko stvar in naredimo neko, neko lestvico tega potrošenega časa in energije Vlade Republike Slovenije, kaj skoči na prvo mesto - Palestina, to je zdaj glavna tema in skuša se slovenska javnost prepričati, da bo zdaj Slovenija tam rešila vse te probleme, ob tem pa je doma na stotine problemov, s katerimi se nihče ne ukvarja, pa bi se pač moral, ne samo na splošno, ampak zelo konkretno.

Zdaj ni časa, da gremo po nekem vrstnem redu, bom pa najbolj takega vidnega omenil, glede na to, da pač je tukaj zelo veliko poslancev iz Ljubljane, da je vladna koalicija tukaj dobila daleč največjo podporo in da je ta vladna koalicija na začetku rekla, da je zdravstvena reforma oziroma ureditev stvari v zdravstvu, ključna prioriteta. No, namesto, da bi se stvari urejale, se je vedno dobivalo nove in nove obljube. Poleg tega, kar je bilo zapisano v koalicijski pogodbi, ste še vsi poslanci vladajoče koalicije potem podpisali zaveze, kjer so datumi, roki, večina tega je že vse minilo. Hkrati je pa vrsta odprtih problemov, ki bi se dali rešiti, pa se z njimi nihče ne ukvarja. Zdaj en tak očiten problem, ki je tukaj pred vašim nosom, je Univerzitetni klinični center v Ljubljani. To je daleč največja, verjetno tudi najpomembnejša zdravstvena ustanova v državi in tam je zdaj dve leti osmina kapacitet zaprtih, kjer naj bi se delala energetska sanacija. Velik denar, velika investicija, evropska sredstva in tako naprej, ampak se nič ne dela. Kapacitete so pač razbite, ne služijo svojemu namenu, bolniki ležijo na hodnikih, zdravstveno osebje mora delati v zasilnih prostorih, zdaj tam pa je naenkrat, potem, ko so se dela že začela, nekdo ugotovil, da je treba poleg proti, da je treba poleg energetske sanacije, stavbo sanirati tudi protipotresno in zdaj menda že mesece ne vedo ali bi to, kar so že naredili, porušili, pa še enkrat začeli oboje delati, ali bi to do konca naredili. Vodstvo kliničnega centra samo se ne upa odločiti, na Vladi se nihče s tem ne ukvarja, očitno, ministrica se ne pogaja niti s sindikati, ki stavkajo zgodovinsko dolgo. Veste kaj je bilo treba? Samo to, da pač predsednik vlade, ki je bil tam ţe ene petkrat, đestkrat ne izbere tiste, ki morajo tukaj sprejeti odločitev, pa mogoče posveti ˝ ure časa na račun Palestine, Kliničnemu centru v Ljubljani pa se to preseka. 100 tisoč evrov se menda plačuje penalov izvajalcu, ker ima tam kapacitete angaţirane, pogodbe so bile podpisane, se pa ne dela. In mislim, to je en tak drastičen primer, ki je tukaj v Ljubljani. Če greste po Sloveniji, je polno teh zadev, kjer se ne odloča in stvari stojijo. Zdaj, včeraj je bila obravnava ob drugi obletnici vlade, ki je vladna koalicija posvetila tudi novinarsko konferenco problemom, ki še niso rešeni na poplavnih območjih in predsednik Vlade je včeraj na nacionalni televiziji dejal: "Ja, seveda, birokratski postopki so dolgi." Ali veste koliko časa to traja? Veste kaj je bil eden od vaših prvih ukrepov? Sprejetje zakona s katerim ste razveljavili protibrokratski zakon, ki je bil v prejšnjem mandatu sprejet, pripravljen na podlagi Sveta za birokratizacijo pod vodstvom gospoda Simiča in ki je mnoge od teh postopkov skrajšal ali pa jih je odpravil, ker so se podvajale, še posebej, ko gre za umeščanje objektov v prostor. Vi ste to vse z enim famoznim zakonom - menda da ga je pripravila celo civilna družba - črtali in zdaj jamrate, da so postopki dolgi. Dajte nazaj, mogoče vam vse zdaj, ko imate že nekaj izkušenj v tem zakonu, ni všeč, ampak te stvari se vam pa verjetno zdijo zdaj koristne. Dajte jih nazaj, pa bodo ljudje dobili odločitev o tem ali lahko ostanejo v svojih hišah ali jih lahko obnavljajo ali se bodo morali preseliti ali ne, brez tega, da bi ena državna institucija prelagali odgovornost na drugo, ni pa tukaj nekega odločevalca, ki bi stvari presekal in odločil. Hvala lepa.

Hvala.

Predlog priporočila je na 43. nujni seji 30. maja kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Ker po končani razpravi odbor ni sprejel točke predloga priporočila, je bila obravnava predloga priporočila na seji delovnega telesa končana.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici odbora, kolegici Tereziji Novak. Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na včerajšnji 43. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval predlog priporočila Vladi Republike Slovenije ob drugi obletnici delovanja, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec. Pri delu odbora so sodelovali: predstavnik predlagatelja, poslanec Janez Janša, podpredsednik Vlade Matej Arčon in državne sekretarke in sekretarji praktično vseh ministrstev. Predstavnik predlagatelja je uvodoma izpostavil, da po njegovem mnenju do danes večina zavez iz koalicijske pogodbe ni bila uresničenih. Izpostavil je področje zdravstva, predvsem dolge čakalne vrste, med drugim izpostavil tudi reformo plačnega sistema, neurejenost področja dolgotrajne oskrbe, slab odziv na obnovo po lanskoletnih poplavah, stanovanjsko politiko, ukinitev Urada za demografijo in padec sorodnosti ter problem ilegalnih migracij. Podpredsednik Vlade je v zvezi z dosežki sedanje vlade izpostavil različna področja, med katerimi je navedel večjo gospodarsko rast, nizko brezposelnost, dvig pokojnin ter dvig minimalne plače, uspešno koriščenje evropskih kohezijskih sredstev, zmanjšanje energetske revščine ter dober in hiter odziv na pretekli dve naravni nesreči: poplave in požare. Poudaril je, da se Vlada aktivno ukvarja s preoblikovanjem nekaterih sistemov, med njimi je še posebej izpostavil reformo plačnega sistema ter reformo zdravstva. Kot največji izziv je navedel predvideno spremembo na področju davkov in spremembo na področju stanovanjske politike. Predstavniki Vlade so se v nadaljevanju opredelili do razlogov predlagatelja za vložitev predloga priporočila ter predstavili delo in dosežke vlade v prvih dveh letih mandata ter napovedali tudi njene prihodnje aktivnosti in ukrepe. Med drugim so izpostavili hitro in učinkovito odpravljanje posledic poplav v preteklem letu in zagotavljanje finančnih sredstev v ta namen, intenzivne aktivnosti glede prenove plačnega sistema, ki bo prispeval h kakovostnim javnim storitvam, digitalizacijo zdravstva, uspešno črpanje evropskih kohezijskih sredstev, povečanje energetske učinkovitosti in pospešitev prehoda v nizko ogljično gospodarstvo, pospešitev gradnje javnih najemnih stanovanj ter uspešno obvladovanje migracij. Predstavnica zakonodajne službe je povedala, da vsebina predloga priporočila po mnenju Zakonodajno-pravne službe odstopa od ustaljenih izhodišč, ki jih mora upoštevati Državni zbor pri uresničevanju svoje nadzorne funkcije. Predlog priporočila namreč povzema vsebino besedila prisege, kakor je opredeljena v 104. členu Ustave. Ker gre zgolj za povzemanje vsebine besedila instituta prisege in ker je prisega konstitutivni element imenovanja in procesna predpostavka za nastop funkcije je po mnenju ZPS ni mogoče šteti za ukrep, ki bi ga lahko Državni zbor predlagal na podlagi 111. člena Poslovnika državnega zbora. Med drugim je opozorila še na nepravilnost sklicevanja na vlado in ministre, saj je Vlada kolegijski organ, ki ga sestavljajo predsednik Vlade in ministri. V razpravi so poslanke in poslanci iz Poslanske skupine SDS podrobneje navajali razloge za vložitev predloga priporočila in izpostavili področja, ki po njihovem mnenju niso urejena v zadostni meri. Poslanke in poslanci iz vrst koalicije so izpostavljenim očitkom in razlogom za vložitev predloga poročila oporekali in predstavili svoja stališča v zvezi z dosežki sedanje Vlade, izpostavili so predvsem znižanje pokojnin ter spremembe na področju varstva invalidov, urejanje področja dolgotrajne oskrbe ter področja stanovanjske politike, izboljšanje splošne kvalitete življenja državljanov, neodvisnost javne RTV in krepitev medijske svobode, večjo gospodarsko rast, učinkovito odpravljanje posledic poplav, uspešno izvedbo infrastrukturnih projektov, krepitev pravosodnega sistema, izražena je bila tudi podpora priznanju Palestine. Nekateri vladni predstavniki so tekom razprave podali dodatna pojasnila na zastavljena vprašanja. Odbor je v skladu s členi Poslovnika Državnega zbora glasoval o točki predloga priporočila in je ni sprejel. Hvala.

Hvala lepa. Za obrazložitev mnenja dajem sedaj besedo predsedniku Vlade, doktorju Robertu Golobu. Izvolite.

Predsednica, spoštovane poslanke in poslanci!

Jaz se bi rad najprej zahvalil za to, da imam danes priložnost, da tudi vam neposredno predstavim dosežke naše Vlade po dveh letih od njene ustanovitve in potrditve ravno tukaj v Državnem zboru. Vlada, ki jo sestavljajo tri koalicijske stranke, Gibanje svoboda, SD in Levica, ki si delimo iste temeljne vrednote. Temeljne vrednote, zaradi katerih smo vsi od nas vstopili v politiko, vrednote človekovih pravic, demokracije, vladavine prava, in ki zagovarjamo dostojanstvo posameznika pred vsem ostalim. Ta koalicija, ker deli iste vrednote, ima tudi iste cilje. Včasih se spričkamo na poti, kako bi ta cilj čim hitreje dosegli, ampak od ciljev nikoli ne odstopimo in za to so rezultati vedno skupni, uspehi vedno skupni in tudi zadovoljstvo danes ob vsem tem, kar je bilo doseženo v dveh letih skupno in jaz bi se rad zahvalil koalicijskim partnerkam, tako SD kot Levici, za tvorno sodelovanje, in da bomo nadaljevali v istem tempu še naprej. Zakaj? Ne zaradi nas, ne zaradi Vlade, zaradi ljudi, zaradi prebivalk in prebivalcev Republike Slovenije, da bodo še naprej lahko deležni rezultatov o katerih bomo zdaj govorili in ki niso stvar interpretacije, in ki niso stvar ugodnih makroekonomskih trendov v svetu, ravno obratno, ampak ki so bili doseženi kljub vsem posledicam ruske agresije na Ukrajino, vsem posledicam inflacije, vsem posledicam poplav in kljub temu je danes Slovenija šampion, šampion v Evropi. Je šampion po gospodarski rasti. To so podatki mednarodnih inštitucij. Gospodarska rast je med največjimi v Evropski uniji. Je šampion po stopnji zaposlenosti ali po nizki stopnji brezposelnosti, Tudi to so podatki, uradni, mednarodnih inštitucij. In ravno ta mesec postaja šampion tudi v obvladovanju inflacije. Jaz se dobro spomnim, inflacija je danes v Sloveniji, se je spustila na nivo 2,5 in je nižja od povprečja v Evropi in je nižja od na primer sosednje Avstrije, kaj šele Nemčije, s katero nas vedno radi primerjate. Tudi mi se radi primerjamo. In smo v vseh teh treh pokazateljih, stopnji rasti brezposelnosti in inflacije boljši tako od Avstrije kot od Nemčije. Ti podatki govorijo sami od sebe o uspešnosti delovanja te vlade. Jaz si res želim, da bi si to vsi zapomnili in da ne bi ustvarjali vtisa tam, kjer se ga ne da, o tem, kako rezultati ne kažejo in ne govorijo sami zase. In veste kaj je najlepše? Da se to pozna tudi v čistem dobičku gospodarstva. Čisti dobički gospodarstva nikoli niso bili tako visoki kot v dveh letih te Vlade. Rekordni, rekordni v letu 2022, rekordni v letu 2023. In kljub temu, da ima gospodarstvo rekordne dobičke, je ta Vlada poskrbela za socialno državo. Poskrbeli smo za to, da se je zajamčena pokojnina dvignila skoraj na 750 evrov neto in da se je minimalna plača istočasno dvignila bistveno na višje nivoje, kot smo si jih kadarkoli predstavljali. Rekordni dvigi obojih, zato ker vemo, da gospodarstvo lahko raste samo takrat, ko bo hkrati zadovoljna tudi socialna država in ko bodo delavci zadovoljni. In nič od tega ni šlo na račun dobičkov, ne pozabimo, ker so rekordni. Kako je to možno, ob vsem tem kar poslušamo, sploh iz parlamenta ali iz opozicije? Zato, ker od prvega dne izvajamo ukrepe, ki so v dolgoročno korist gospodarstva, od prvega dne. Ker če jih ne bi izvajali ne bi bili taki rezultati. Od prvega dne smo povedali, da bomo maksimizirali in maksimalno pospeševali investicije. In prva stvar in prva zaveza je bila, da bomo pospeševali investicije v znanje, ker edino znanje je tisto, ki lahko poganja rast gospodarstva. In rekordna vlaganja v znanost, razvoj in investicije se še kar nadaljujejo. V letu 2022 je bilo tega za, 300 milijonov v letošnjem letu 400, v prihodnjem letu 500 milijonov. Nikjer drugje nimamo takega trenda rasti kot na tem področju in se ne bomo zaustavili. In temu sledijo tudi vlaganja tujih in domačih vlagateljev v investicije. Veste, kaj je tisto, kar najbolj prepriča investitorje, kot so farmacevti, kot je Sandoz? To, da prihaja s svojimi investicijami v državo, ki še naprej investira v znanost, razvoj in raziskave, ker še naprej investira v ekosistem, iz katerega črpa svoje kadre, s katerimi ustvarja svojo vrednost na kapital, ki ga prinese v Slovenijo. Zato v tem trenutku poteka za skoraj milijardo investicij samo s strani švicarskih farmacevtskih podjetij v Sloveniji. Zato si upam trditi, da so Švicarji v Sloveniji na področju farmacije prepoznali drugo Švico, kar je bil zgled vsem nam pred 30 leti. In zdaj smo tam, vsaj na enem področju. Zato, ker ukrepi Vlade sledijo natančno tistim potrebam, ki jih tuji investitorji imajo, da lahko ustvarjajo pri nas družbo znanja skupaj z nami. In vse to se je zgodilo tudi zato, ker smo uspešno črpali evropska sredstva in smo jih izčrpali sto procentno. In jaz sem v vsem tem obdobju, v teh dveh letih, ko sem bil na poslanskih vprašanjih, lahko poslušal o tem, da v resnici ne počnemo nič posebej pametnega. Norčevanje na košarico je bilo tu neizmerno. Ampak inflacija na področju hrane je ni več, inflacija na splošno je padla. Norčevanje iz ukrepov za krepitev inflacije iz te dvorane kolikor hočete. Rezultati govorijo sami za sebe in to je tisto kar šteje. In čez dve leti bodo rezultati tisti, ki bodo govorili sami za sebe, tudi pri ljudeh, zato me sploh ni strah volitev. Ravno obratno, jaz mislim, da bi morali biti koga drugega strah, ker bodo rezultati tako jasni, da se bo pokazalo, kaj vse so bile laži, ki jih izrekate vsak dan sproti. Ampak kljub temu, da razmere, ko smo prevzeli vlado, niti približno niso bile rožnate, kot se poskuša zdaj prikazati, je bil naša glavna zaveza, in to je bilo tisto, za kar smo bili izvoljeni vsi poslanci koalicije, naša glavna zaveza je, da bomo normalizirali delovanje Slovenije. Da se bomo lahko vsi, vsi, ne glede, koga so ljudje volili, spet počutili svobodne. Ne samo pripadniki ene stranke, vsi, da bo lahko vsak izražal svoje mnenje svobodno kjerkoli, da ga pri tem ne bo policija preganjala ne z vodnim topom ne s solzivcem ne z robocopi. Danes lahko kdorkoli izraža svoje mnenje svobodno, lahko ga izraža v medijih, lahko ga izraža na zborovanjih. In normalizacija je tisto, za kar smo dobili mandat in to je bila naša prva naloga. Seveda se pri tem nismo zaustavili. Mi smo že takrat imeli pogum in smo rekli kaj in zapisali v koalicijsko pogodbo takoj po volitvah? Zavedamo se odgovornosti do naših prebivalk in prebivalcev, zato bomo sestavili program, ki bo potreboval dva mandata za njegovo uresničitev - saj jih bomo dobili, mogoče še tretjega. Ampak danes od tega programa ne odstopamo in nismo odstopili v prvih dveh letih in ne bomo v naslednjih šestih letih odstopili; naša zaveza je, da izpolnimo koalicijsko pogodbo. Zastavili smo si tiste reforme, ki ste se jim vsi izogibali v preteklosti, in na teh reformah bomo delali in delamo trdo in predano. Ja, in rešitve niso enostavne, verjamem, saj če ne, bi jih mogoče kdo drug našel, ampak to nas ne odvrača od tega, da jih ne bomo iskali naprej.

In tudi na tem področju smo ravno včeraj na Vladi izpolnili tri zaveze, dve koalicijski in eno civilizacijsko. Civilizacijsko, da smo 32 let po tem, ko je nas priznala Palestina, mi priznali njo nazaj. Civilizacijsko, da smo dali jasno, jasno sporočilo vsem vpletenim in celemu svetu, da si želimo miru na Bližnjem vzhodu, in to trajnega. Civilizacijsko, da hočemo, da se, in vztrajamo, da se sovražnosti takoj prekinejo, da se talci izpustijo in da se ljudem omogoči dostop do osnovnih potreb - hrane, vode, medicinske pomoči. In civilizacijsko, da pri tem ne bomo samo nemi opazovalci, ampak da smo aktivni posredniki med vsemi svetovnimi državami, da skupaj z njimi delamo na poti do trajne rešitve - rešitve dveh držav, v kateri bo zahodni svet končno priznal Palestino in arabski svet končno priznal pravico do obstoja Izraela. Zakaj je ta civilizacijska odločitev tako samoumevna? Tudi Slovenija je nastala na podlagi pravice do samoodločbe naroda. Nekaj, kar smo tisoč let sanjali sami, nimamo nobene pravice odrekati kateremukoli drugemu narodu, še najmanj palestinskemu, kjer lahko spremljamo grozote, ki se mu dogajajo vsak dan na televiziji. Ne moremo ostati ne nemi ne pasivni - in nismo. In ne, nič niso zastali naši reformni napori v vsem tem času. Včeraj smo namenoma naredili dva koraka, ki sta dolgoročno usmerjena in ne v kratkoročne rezultate, ki so sicer izvrstni, ampak ta dva ukrepa nista povezana s tem. Naredili smo prve spremembe na področju davkov z namenom privabljanja znanja v Slovenijo. Ves čas poslušamo: slovensko znanje odhaja v tujino in se ne vračajo. Ves čas poslušamo: Slovenija ni konkurenčna za tuje strokovnjake. Včeraj so bila predstavljena izhodišča, na kakšen način bomo šli po praksi najboljših evropskih držav zato, da bomo konkurenčni. Da bomo konkurenčni, da se bodo Slovenci z znanji vračali v Slovenijo in da se bodo tujci v Slovenijo priseljevali ne samo zaradi lepot, kar se dogaja danes, ampak tudi zaradi tega, ker bodo tu prepoznali prostor, kjer lahko svoje znanje najboljše oplemenitijo in z njim ustvarjajo rezultate, od katerih bomo mi lahko tudi imeli največ in gradili družbo blaginje. Pa kljub temu zdravstvo je tisto, ki ostaja prva prioriteta te Vlade in od tega ne bomo odstopili naslednjih šest let, zagotovo ne. In včeraj smo naredili velikanski korak naprej, velikanski korak; zarezali smo točno v tisto rak rano, ki v resnici razgrajuje zdravstvo zadnjih 30 let - dvojne prakse, škodljive dvojne prakse. Niso vse dvojne prakse škodljive, ampak mi smo zarezali v škodljive dvojne prakse. Novela Zakona o zdravniški dejavnosti zelo jasno razmeji med tem, kaj se izvaja v javnem sektorju, v javnih zavodih, kaj se izvaja v zasebnih zavodih v zdravstvu, in se dokončno reče "ne" prepletanju in prestavljanju med obema sektorjema, med javnim in med zasebnim. Naposlušali smo se zgodb o peščici, pa vendar zdravnikov, ki popoldan, dopoldan delajo v svojih matičnih javnih zavodih, nabirajo paciente in jih preusmerjajo k zasebnikom, zato da bodo tam isti zdravniki z lahkoto operirali ljudi, ki jih ne more v javni inštituciji. Dovolj je tega, dovolj je tega. Pacient ima pravico, da v javni inštituciji pride do oskrbe, in da se čakalne vrste, ki so v veliki meri ustvarjene umetno, zato da se potem ti pacienti preusmerijo k istemu zdravniku v zasebni sektor, se te čakalne vrste začnejo krajšati. Brez tega ukrepa, da to rak rano izžgemo iz telesa zdravstvenega sistema, ne bomo nikoli uspeli izpeljati zdravstvene reforme. Mi se tega zavedamo. Veste, kaj je najlepše? Tudi ta peščica zdravnikov, ki so sicer zelo glasni v medijih, se tega zelo, zelo dobro zaveda - da je to konec njihovih škodljivih dvojnih praks. Zato bo ta borba še naporna, ampak ne bomo popustili, hkrati bomo pa poskrbeli, da tisti, večina predanega zdravstvenega osebja, celotni timi, ki danes vztrajajo in držijo pokonci javni zdravstveni sistem, da bodo za svoje predano delo ustrezno nagrajeni. Nikakor pa ne bomo nagrajevali tistih, ki sistem razgrajujejo.

Čisto za konec bi rad povedal, da je tema, ki je meni osebno zelo pri srcu in se ji vedno najmanj posvečamo v nagovorih, zeleni prehod. V zadnjih dveh letih te Vlade je Slovenija podvojila delež obnovljivih virov energije. V samo dveh letih število sončnih elektrarn, ki so zrasle v Sloveniji in so v lasti zasebnikov, je dvakrat večje, kot je bilo pred prevzemom mandata. In v tem času smo dosegli tudi to, da smo dosegli dogovor s kmeti, da zeleni prehod ne more biti na škodo slovenskega kmetijstva. In tudi ne bo. In zato nimamo v Sloveniji takih protestov kmetov, kot so jih imeli v drugih državah, kjer kmetom niso znali ustrezno prisluhniti. In jaz verjamem, da ta kombinacija reform in pa civilizacijskih pogledov in vrednot, je tisto, kar na koncu pelje v take rezultate, ki sem jih prikazal na začetku. Hvala. / aplavz/

Hvala lepa. Hvala. Hvala lepa. Hvala. Prosim za mir v dvorani.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Prva ima besedo Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, v njenem imenu kolegica Jelka Godec. Izvolite.

Najlepša hvala, predsednica.

Kolegi, kolegice, vlada! Na včerajšnji seji Odbora za notranje zadeve smo poslušali o dveh vzporednih svetovih, o tistem pravem, resničnem, uspešnem in lepem svetu, ki ga vodi Robert Golob in ga opisuje Gibanje Svoboda, in o tistem drugem, nepravem, neresničnem in neuspešnem svetu, ki ga, tako pravijo, lažno slikamo in opisujemo v Slovenski demokratski stranki. Pa dajmo obrniti zgodbo. Ne bomo govorili v Slovenski demokratski stranki, naj spregovorijo ljudje. / govorjenje v dvorani/

Prosim, prosim, da ste malo tišji, poslanci in ministri in sekretarji. Hvala lepa.

Saj me ne motijo - hvala -, ker sem navajena njihove kulture v Državnem zboru.

Torej, verjamem, da mi državljan Luka Gojkošek ne bo zameril, če preberem njegovo objavo na družbenem omrežju iz aprila letos. Takole je zapisal: "Opomnik vsem tistim, ki pravite, da Vlada doktor Roberta Goloba po dosedanjem vladanju nima česa pokazati. Ogromno dosežkov ima za pokazati. V skladu s svojimi predvolilnimi obljubami so predstavniki vladajoče opozicije doslej razveljavili skoraj vse koristne zakone prejšnje Vlade, znižali neto plače vsem državljanom, skoraj povsem iztrebili pluralnost na RTV Slovenija, milijon evrov pavšalno razdelili med leve nevladne organizacije, dodatno finančno obremenili in s tem ohromili slovensko gospodarstvo, ustavili skoraj vse pomembne infrastrukturne projekte po državi, ukinili izvajanje dolgotrajne oskrbe, ustvarili sovražno klimo do vseh vrst zasebnikov in koncesionarjev, ustvarili sovražno klimo do vseh verskih skupnosti v državi, ustvarili sovražno klimo do vseh opozicijskih strank in organizacij v državi, dvignili davke na naftne derivate, dvignili davke na elektriko, zaustavili projekt gradnje drugega bloka jedrske elektrarne Krško, uvedli brezplačna kosila za osnovnošolce od leta 2027 dalje, v parlamentu dvignili kulturo dialoga z jemanjem besede opoziciji in neprestanim kršenjem Poslovnika, naložili dodatna finančna bremena občinam, razvrednotili stroko čisto vseh na vseh področjih. Katerih so se z zakonodajnimi spremembami lotili, z ulic umaknili vojsko, ki bi jo ljudje iz poplavljenih območij krvavo potrebovali, z mej umaknili ograjo, ker je obmejne prebivalce ilegalce na njihovih dvoriščih kljub neštetim zabeleženim incidentom menda strah iz povsem iracionalnih razlogov, z avtocest ukinili policijo, zdravstvo privedli do roba propada, z udbovskimi metodami uspešno zatrli kmečke proteste, z udbovskimi metodami uvedli sankcije za kmete, upokojence spravili v najhujšo revščino v zgodovini samostojne Slovenije, državo kljub evropskim omejitvam zadolžili pri vseh dovoljenjih meja." Konec citata.

Torej spoštovana Vlada in koalicija, tega vam ne sporočamo v Slovenski demokratski stranki, to vam sporočajo državljani, ki vsak mesec z nizko plačo komaj preživijo sebe in svojo družino, 264 tisoč državljanov, ki živijo pod pragom revščine, prag tveganja revščine, to je kar 13 tisoč več državljanov, kot leta 2022; prag tveganja revščine se za enočlansko gospodinjstvo, znaša 903(?) evre, dvig od leta 2022 za 76 evrov, kar je v absolutnem znesku to največja rast po letu 2005.

To vam sporočajo državljani, ki zaradi previsoke obdavčitve plač in zgrešene dohodninske politike vsak mesec izgubijo tudi po več 100 evrov. Državljani, ki svoja podjetja zaradi nevzdržnih davčnih primežev selijo in ustanavljajo v tujini. Državljani, ki čakajo v zgodovinsko dolgih čakalnih vrstah v zdravstvu, ki nimajo svojega osebnega zdravnika, ki nujno potrebujejo paliativno oskrbo. Državljani, ki nujno potrebujejo institucionalno ali neinstitucionalno dolgotrajno oskrbo. Državljani, ki po več ur dnevno stojijo v kolonah in prometnih zamaških. Državljani, ki ne morejo več obdelovati in vzdrževati svoje zemlje. Državljani, ki v javnih službah zaradi prevelikih pritiskov tujcev ne morejo več kakovostno opravljati javnega servisa. Državljani, ki so ponovno podvrženi enoumju na javnem RTV servisu. Državljani, ki nimajo nič od odtekanja davkoplačevalskega denarja izbranim kvazi nevladnim organizacijam. Državljani, ki nemočno opazujejo basanje davkoplačevalskega denarja v žepe predsednika Vlade. Državljani, ki skoraj vsakodnevno doživijo prelomljeno obljubo predsednika Vlade in ministrov.

Pa da se dotaknem ključne reforme, ki jo je danes tudi naslovil predsednik Vlade, ki jo zdaj imenuje že revolucija, to je zdravstvu. Draga Vlada, vaš uspeh ali neuspeh pade na zdravstveni reformi. Takšna sporočila ste dajali pred volitvami, v volilni kampanji in tudi po volitvah leta 2022, zato ni odveč, da se spomnimo visokoletečih besed predsednika Vlade Goloba 1. junija 2022, ko je predstavil novega ministra za zdravje, takole je dejal: "In čisto za konec, zadnji strokovnjak, mogoče kandidat, o katerem se je največ pisalo v preteklosti, pa zdaj nekako skorajda ne več toliko, to je pa kandidat za ministra za zdravje, gospod Danijel Bešič Loredan. Izvrsten kirurg še danes, pa neizmerno malo spi, ne vem, kako zdrži ampak pravi, da ima interni motor. Še danes operira, ampak ne samo, da je izvrsten kirurg, je tudi izjemen človek in je eden redkih v zdravstvu, ki so si upali že pred leti povedati bobu bob. Povedati, da sistem ne deluje, da imamo sicer bogat sistem z dolgotrajno tradicijo, ampak ne deluje."

In nadaljeval, "Mi lahko sistem zdravstva spremenimo izključno, če bodo ljudje, ki so tam zaposleni, na to pristali in pri tem sodelovali. Nihče zunaj tega ne more narediti."

Potem so tekli meseci, ob koncu leta 2022 ste predsednik Vlade obljubili, "Z reformo, ki se bo začela izvajati 1. januarja 2024 bo zdravstveni sistem dostopen bistveno bolj, kot je zdaj, čakalne dobe bodo krajše. Ko bo reforma končana, bo vsak, ki to želi, imel svojega osebnega zdravnika, vsak, ki potrebuje specialista, bo do tega prišel v 30 dneh, tisti, ki potrebuje operacijo, pa na to ne bo čakal več kot šest mesecev."

Prišlo je reformo leto 2023 in nekje v februarju oziroma januarju se je na Brdu pri Kranju pokadil bel dim. Sporočili ste, da ste predstavili analizo slovenskega zdravstvenega sistema, časovnico z jasnimi koraki, z jasnimi zavezami. Podpisali ste skupno zavezo vsi poslanci državljanom Republike Slovenije, da boste izvršili reformo zdravstvenega sistema. Po skoraj dveh letih visokoletečih obljub Roberta Goloba in ministrov za zdravje so vsi roki za zakonodajo, ki ste jih slavnostno podpisali v zavezi padli, nekaj rokov za implementacijo sistem še ne, a kako boš implementiral nekaj, kar sploh ni pripravljeno? Ministra Danijela Bešiča Loredana, ki je bil s predsednikom vlade eno, ni več, ker se je znašel v dolgi vrsti vseh tistih ministrov, nekdanjih ministrov, ki jih je Robert Golob vrgel čez ramo. Zadnji dan pred iztekom roka za imenovanje ministra je v prevelike čevlje stopila doktor Valentina Prevolnik Rupel. Koalicija raje posluša in se sestaja z uličnimi zabavljači in samooklicanimi strokovnjaki za zdravstvo. Predsednik Vlade, ki reagira na problem v zdravstvu takrat, ko ga preko influencerke Tine pokliče radijski voditelj, s katerim je mesec dni prej križaril po Sredozemlju. Priča smo neverjetni privatizaciji zasebnega zdravstva in hudi razgradnji javnega zdravstva. Zdravniki stavkajo že peti mesec, ker vladna stran ne izpolni Sporazuma o ureditvi plač stebra v zdravstvu, ki ga je podpisala oktobra 2022 in objavila v Uradnem listu. Koalicija in Vlada je zdravnike naredila za državne sovražnike. Državljani so namesto prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja dobili nov davek oziroma zdravstveni prispevek 35 evrov na mesec, ob tem, da se za bolnike v sistemu ni spremenilo popolnoma nič. Še vedno čakajo v dolgih čakalnih vrstah za specialistične preglede ali pa za vpis pri osebnem zdravniku. Danes je ustavno zagotovljena pravica do zdravstvenega varstva ogrožena, kot še ni bila nikoli doslej. Čakalne dobe so najdaljše v zgodovini. Kljub naložbi v višini 131 milijonov evrov v letu 2023 za okrepitev zdravstvenih zmogljivosti s ciljem skrajševanja čakalnih dob, želenih rezultatov ni bilo. Priznavate to tudi sami? Imamo predsednika Vlade, ki razlaga, da se covid pozdravi s soncem in morjem, ki si je menda astmatične probleme pozdravil, tako da ne, ne je več mesa in to priporoča tudi drugim. Imamo in predsednik vlade je včeraj bombastično napovedal, da bo izvedel po vseh seveda reformah revolucijo v zdravstvu ob tem pa dejal, da zdravniki v dopoldanskem času v javnem zdravstvu ne delajo nič, popoldan pa služijo pri privatnikih, kako boljševistično. In tudi danes smo lahko gledali ta žar v očeh, ko je govoril o tem, kako bodo prekinili z vsemi tistimi, ki menda služijo v zdravstvu? Če je s tem, da zdravniki v dopoldanskem času ne delajo nič, mogoče mislil na pokojnega Zemljariča, ki je imel pisarno v UKC in je bil častni član te ustanove in res ni delal nič. Kako bi naj delal zdravnik? Ker je bila pisarna namenjena čemu drugemu predsedniku vlade samo povem, da Zemljarič ni bil tiste vrste zdravnik, kot so recimo specialist urologije, kardiokirurgije, travmatologije in tako naprej in ni bil mlad specializant, ki po 24 urah, plus 24 ur, izmučen, sprejme že ne vem katerega pacienta po vrsti in nenazadnje to izjavi nekdo, ki v dopoldanskem času igra predsednika vlade, popoldan pa se pozabava kot lastnik Star Solarja.

Naj za konec zdravstvenega dela spomnim na Golobove besede. Mi lahko sistem zdravstva spremenimo izključno, če bodo ljudje, ki so tam zaposleni na to pristali in pri tem sodelovali. Nihče zunanji tega ne more narediti. Predsednik Vlade se teh besed ob današnji predstavitvi glede zdravstva, očitno več ne zaveda. Moji kolegi bodo v razpravi podrobno opisali, orisali stanje na drugih področjih, vsa pa imajo skupni imenovalec: velika večina državljanov v Sloveniji danes, po dveh letih vlade Roberta Goloba, živi slabše. Elita, ki je blizu Robertu Golobu, in svobodnjakov živi boljše. Nekoč je nekdo zapisal: "Razlogi za širjenje korupcije se kažejo v razpadu vrednot, nesposobnosti vodstvenih delavcev, nemoralnosti vodilnih oseb iz javnega življenja in neenakosti pred zakonom. Ljudje postajajo nezaupljivi, institucije manj stabilne, ljudje ne zaupajo v sistem, kar posledično vpliva na učinkovitost države in vodi v razpad etičnih vrednot." Drži. To ste bili vi, spoštovana koalicija pod vodstvom Gibanja Svoboda. V Slovenski demokratski stranki se absolutno strinjamo z vašim zapisom, saj ste odlično opisali stanje v Sloveniji po dveh letih od kar Vlado vodi Robert Golob.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo vsekakor podprli sklep, ki pravi oziroma, ki poziva Vlado, da deluje z ustavno prisego iz začetka tega mandata.