Spoštovani, lepo pozdravljeni! Pričenjam 22. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora, in sicer s pooblastili na seji sodelujejo: poslanec Zvone Černač nadomešča poslanca Žana Mahniča, poslanec Jožef Horvat nadomešča poslanca magistra Mateja Tonina in poslanka Tereza Novak nadomešča poslanca magistra Deana Premika.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora in ker nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen takšen dnevni red, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG SKLEPA O PRIZNANJU NEODVISNOSTI IN SUVERENOSTI DRŽAVE PALESTINE.

S sklicem ste prejeli tudi gradivo, in sicer predlog sklepa, ki je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 3. junija 2024, ki je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. 3. Junija 2024 pa ste prejeli tudi mnenje Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve. Na sejo je vabljen Urad predsednika republike in Kabinet predsednika Vlade ter tudi Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Lepo pozdravljam ministrico s sodelavci in seveda vse ostale.

Za dopolnitev obrazložitev predloga sklepa dajem besedo najprej predstavnici predlagatelja, to je ministrici za zunanje evropske zadeve, gospe Tanji Fajon. / oglašanje iz dvorane/ Proceduralno, izvolite.

Hvala lepa.

Lep pozdrav vsem! Verjetno ste seznanjeni, spoštovani predsednik, da je Slovenska demokratska stranka vložila predlog za sklic javne predstavitve mnenj glede predloga sklepa o priznanju neodvisnosti in suverenosti države Palestine konec maja. 30. maja je Vlada na svoji 105. redni seji sprejela predlog tega sklepa. V skladu s 46. členom Poslovnika Državnega zbora lahko delovno telo, torej ta Odbor za zunanje zadeve, za pridobivanje informacij opravi javno predstavitev mnenj, na katero povabi strokovnjake in druge osebe, ki bi lahko podale koristne informacije. To je še posebej pomembno zaradi tega, ker s sprejetim sklepom Vlade, da je vlada napačen signal, in sicer predstavlja nagrado terorističnemu gibanju Hamas za teroristični napad 7. oktobra na Izrael. S takšnim predlogom vlada pošilja napačno sporočilo, ki bi imelo tudi negativne posledice za Republiko Slovenijo, zato je o vprašanju priznanja Palestine kot neodvisne in suverene države potrebno širše soglasje, predvsem pa širša razprava. Nič se ne bo zgodilo od danes do jutri, zastavlja pa se vprašanje, kakšne posledice bo imelo takšno priznanje za Republiko Slovenijo, če v tem trenutku Slovenija podpre Palestino, tudi zato, ker kot taka ne obstaja z legitimnim vodstvom. Že skoraj dve desetletji bo, odkar so imeli v Palestini zadnje volitve. Državo namreč vodi teroristična organizacija Hamas, ki je tudi spodbudila zadnjo vojno. Rešitev dveh držav je blokirala palestinska stran, zato je potrebno poudariti, da bi v primeru trenutnega priznanja Palestine s strani Republike Slovenije, bi s tem naša država tudi priznala, legitimirala in opravičila vsa teroristična dejanja Hamasa. Palestina mora najprej izvoliti novo, demokratično legitimno vodstvo, ki bo sogovornik na pogajanjih. Če bo seveda izpolnjen določen pogoj, in to je priznanje izraelske države. Sedaj je namreč njihov cilj uničenje te države, torej Izraela.

V skladu s tem predlagamo, da se opravi javna predstavitev mnenj. Namen te javne predstavitve je opraviti razpravo, razpravo, ter pridobiti mnenja in stališča strokovne in širše javnosti glede tega izjemno občutljivega za Republiko Slovenijo in za celotno mednarodno okolje pa tudi občutljivega zunanjepolitičnega vprašanja.

Vsebinski okvir in nekatera ključna vprašanja, na katera pričakujemo, da bo javna predstavitev mnenj podala odgovore so, prvič, kakšne zunanjepolitične posledice bi imelo priznanje države Palestine za Republiko Slovenijo, Evropsko unijo in širši mednarodni prostor. Drugič, v tej javni predstavitvi mnenj bi morali dobiti tudi odgovor na vprašanje, ali bi o tem vprašanju morala Republika Slovenija doseči soglasje z našimi zavezniki v zvezi Nato in v Evropski uniji. In tretjič, slišati bi morali, kakšna so stališča strokovnjakov in druge zainteresirane javnosti glede predloga sklepa o priznanju neodvisnosti in suverenosti države Palestina. Ponovno poudarjam, da je ta javna predstavitev mnenj nujna, hitrost, s katero se sedaj ti postopki odvijajo, niso potrebni in zaradi tega, spoštovani predsednik, predlagam, da daste na glasovanje predlog, da se opravi javna predstavitev mnenj, tako kot predlagamo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke.

Hvala.

Ja, hvala lepa.

Zdaj, da smo eksaktni, 46. člen Poslovnika govori, da za pridobivanje informacij lahko, lahko delovno telo opravi javna predstavitev mnenj, na katere povabi strokovnjake in druge osebe, ki bi lahko dale koristne informacije.

Zdaj, mi smo že nekako z vašo pobudo, kjer ste predlagali strokovnjake, da bi podali neko, neka svoja stališča, upoštevali in danes so vabljeni tukaj, tako s strani opozicije kot tudi s strani koalicije. Hkrati bi, če že, bi glede na ta vaš dopis oziroma predlog za sklic javne predstavitve mnenj, bi pričakoval, da bi bilo tudi v njem napisano seznam vabljenih, kot je to običajno, pa tega ni. Dobili smo ta sklep minuto pred 14. uro, sicer nimam nobenih težav, da damo to na glasovanje in lahko glasujemo o predlogu sklepa in sicer tu sklep se bo pa glasil, v zvezi odbor, odbor, tako bomo naredili, "Odbor za zunanjo politiko soglaša, da se v zvezi s točko dnevnega reda opravi javna predstavitev mnenj."

Se pravi, sem bil dovolj jasen? "Odbor za zunanjo politiko soglaša, da se v zvezi s to točko dnevnega reda opravi javna predstavitev mnenj." Dajem zadevo na glasovanje.

Obrazložitev glasu, izvolite.

Hvala lepa, predsednik.

Zdaj, institut javne predstavitve mnenj je nesporno poslovniško zagotovljena stvar, ki je v mnogih zakonodajnih procesih že prišla prav. Navsezadnje smo tudi v tem sklicu Državnega zbora par predstavitev mnenj že opravili in če se boste spomnili na primer pri noveli Zakona o šolski prehrani, je to rezultiralo v bolj dodelanem zakonu. Jaz te predstavitve mnenj nikakor ne morem podpreti, ker gre jasno za to, da tudi predlagatelju tega sklepa ne gre za nikakršne vsebinske interese, ampak zelo očitno za kapitalsko obveščevalne interese.

Hvala lepa.

Še kdo želi obrazložiti svoj glas? (Ne.) V kolikor ne, pričenjamo z glasovanjem. Glasujemo. Ugotavljam, da je za glasovalo 6, proti 9, navzočih je 15 poslank in poslancev.

(Za je glasovalo 6.)(Proti 9.)

Ugotavljam, da sklep ni sprejet.

Tako prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG SKLEPA O PRIZNANJU NEODVISNOSTI IN SUVERENOSTI DRŽAVE PALESTINE.

Kot sem povedal, s sklicem seje ste prejeli gradivo, v katerem, o katerem sem že, katerega sem navedel že pred proceduralnimi.

Za dopolnilno obrazložitev sedaj prosim besedo, dajem besedo predstavnici predlagatelja, to je ministrici za zunanje evropske zadeve gospe Tanji Fajon. Izvolite, ministrica.

): Hvala lepa, predsednik. Spoštovani poslanke, poslanci, predstavniki medijev, tudi vsi, ki nas spremljate.

Po podatkih Unicefa bosta v desetih minutah v času mojega nagovora v Palestini ubita ali ranjena dva otroka. Od začetka izraelske ofenzive je bilo ubitih že več kot 36 tisoč Palestincev, več kot 81 tisoč je ranjenih in več kot 10 tisoč ljudi pogrešanih. Notranje razseljenih je več kot milijon in pol prebivalstva in več kot 80 % v celoti prebivalstva. V Gazi ni več, pravzaprav nobenega varnega kraja. Ljudje so lačni, lakota je postala novo orodje vojne, ljudje so brez vode, brez zdravil, brez humanitarne pomoči - in govorimo o civilistih, med katerimi je skoraj polovica otrok. V Gazi je danes pekel na zemlji in zato moramo priznati Palestino kot državo, zato moramo to storiti zdaj. Palestina je danes povsem odvisna od zunanje pomoči. Temeljnih pravic za Palestince ni. Terorizem in nasilje Hamasa in drugih militantnih skupin spodkopavata zaupanje, ki bi bilo še kako pomembno za dosego miru. Širjenje danes nezakonitih naselbin izraelskih slabi možnosti za palestinsko državo, ki bi bila sposobna preživetja, in med Palestinci narašča občutek brezupa. Imamo dve ljudstvi, ki danes ne živita varno, konflikt se širi iz regije in razmere na Bližnjem vzhodu so na najnižji možni točki. Vendar imajo Palestinci in Izraelci pravico, da živijo, da svoje otroke vzgajajo v miru in varnosti v svoji državi. In tako kot imajo svojo državo in to pravico Izraelci, imajo tudi Palestinci neodtujljivo pravico do samoodločbe in svoje države, in brez palestinske države ne more biti rešitve dveh držav. Zato moramo Palestino priznati kot državo in zato zdaj. Da je najboljša pot do miru na Bližnjem vzhodu še vedno rešitev v obliki dveh držav, ki jo je že leta 1947 predlagala Organizacija združenih narodov, je večinsko mnenje danes mednarodne skupnosti; praktično ni nikogar, ki ne bi zagovarjal rešitve dveh držav. Aprila je v Organizaciji združenih narodov kar 143 držav članic glasovalo za sprejem Palestine v Organizacijo združenih narodov, in med pobudnicami je bila tudi naša država. Palestina in Izrael morata imeti v OZN enakovreden status. Neposredna mirovna pogajanja med Izraelom in Palestino niso prinesla rezultatov; čakanje, kot je bila do zdaj taktika mednarodne skupnosti, vsak dan lahko vidimo, ni obrodilo sadov in zato je jasno, da potrebujemo drugačno pot. Aktivno moramo stopnjevati mednarodni pritisk za rešitev dveh držav, saj morajo biti sožitje obeh narodov ter politični, ekonomski in socialni mir na Bližnjem vzhodu naš skupni cilj. Prav vsako priložnost se trudimo izkoristiti, zahtevati trajno premirje, izpustitev talcev, popoln umik izraelskih sil iz Gaze in Zahodnega brega, zaustaviti gradnjo nezakonitih naselbin na Zahodnem bregu in zagotoviti neovirano in zadostno humanitarno pomoč v Gazo. Zato želimo priznati Palestino in zato jo želimo priznati zdaj.

Slovenija je v začetku maja sprožila postopke za priznanje Palestine, slovenska Vlada, ravno zaradi prepričanja, da doseganje miru in stabilnosti temelji na rešitvi palestinskega vprašanja in s priznanjem podpiramo tudi danes arabski mirovni načrt, ki je pravzaprav edini zares na mizi, to je nepovraten proces v smeri ustanovitve palestinske države, krepitev palestinske oblasti in to je tudi verodostojna varnostna jamstva za Izrael: demobilizacija Hamasa, drugih oboroženih skupin ter normalizacija odnosov med Izraelom in arabskimi državami. Vsi ti koraki lahko vodijo danes v napredek, ki bo obema narodoma prinesel mir in pa boljšo prihodnost. Za to priznanje Palestine zdaj in zato danes. Slovenija odločno obsoja terorizem tudi 7. oktobra, priznava legitimno pravico Izraela do zaščite svojega prebivalstva in ozemlja v okviru mednarodnega prava in skladno z načelom proporcionalnosti. / nerazumljivo/ in žrtve, ki smo jim priča, so v velikanski večini. Danes civilisti niso Hamas. Meddržavno sodišče je odredilo Izraelu pred dnevi, naj nemudoma ustavi vojaške aktivnosti v Rafi, ki bi lahko vodile do popolnega ali delnega uničenja palestinskega prebivalstva v Gazi. Kljub temu se vojaške operacije v Rafiji vsak dan nadaljujejo. Slovenija kot uradno palestinsko vlado priznava palestinsko oblast, ki ima trenutno oblast samo na Zahodnem bregu, vendar predstavlja Palestino v mednarodni skupnosti. Ta vlada ni Hamas in s Hamasom nima povezave. Priznanje bo okrepilo palestinsko oblast. V njenem boju proti terorističnim, proti radikalnim skupinam, kot je Hamas in to ni nagrada, temveč kazen za teroriste. Priznanje pomeni tudi pravičnejše pogoje za pogajanja, saj bo Palestina v mirovnih pogajanjih kot suverena država Izraelu enakovredna partnerica z enakimi pravicami in obveznostmi. Priznanje Palestine krepi njeno mednarodno legitimnost in palestinska država nedvomno pomeni večjo varnost za Izraelce in zato je pomembno, da priznamo Palestino kot državo, za to je zdaj tudi čas. In priznanje Palestine je začetek poti za konec vojne v Gazi in pri prizadevanjih za sobivanje dveh držav ter mirnejšo in stabilnejšo regijo. Slovenija želi v teh procesih aktivno sodelovati in aktivno sodeluje v Organizaciji združenih narodov kot aktivna članica. Apeliramo k takojšnji izpustitvi vseh talcev, k takojšnjemu trajnemu premirju, k dostopu civilistov v Gazi do humanitarne pomoči in seveda nadaljevanje pogajanj. Podpiramo sklic mirovne konference, na kateri bi se dogovorili za konkreten in izvedljiv mirovni načrt. Slovenija ves čas podpira uresničitev dveh držav, ki temelji na mejah iz leta 1967 ali na katerihkoli drugih mejah, o katerih bi se v mirovnem procesu naknadno dogovorili državi Izrael in Palestina. In pričakujemo, da bo nova palestinska oblast, vlada nadaljevala prizadevanja za izvajanje demokratičnih reform, krepitev pravosodja, boj proti korupciji. Pred dobrim tednom nam je palestinski predsednik vlade tudi predstavil načrt reform v Bruslju. In seveda si želimo vlado podpreti, si prizadevati z eno samo vlado, ki bo po prekinitvi lahko vladala tudi v Gazi, ki bo politično enotna in bo izhajala iz palestinskih oblasti. Slovenija bo pomagala pri palestinskem projektu izgradnje oblasti oziroma države, predvsem pri izobraževanju, zdravstvu, infrastrukturi. Prizadevali si bomo, da bo Slovenija sodelovala tudi pri evakuacijah bolnikov otrok iz Gaze, čemur sta sredi meseca članice pozvala evropska komisarja za krizno upravljanje Janez Lenarčič in za zdravje Stella Kyriakides. In dogovarjamo se tudi za nadaljevanje programa za rehabilitacijo otrok ranjenih v vojni v Gazi.

Spoštovane poslanke in poslanci, Izraelci in Palestinci potrebujejo varnost in potrebujejo upanje za prihodnost. Ne moremo, nočemo, ne smemo več čakati. In priznanje države Palestine je dokončna potrditev dolgoletnega slovenskega stališča, da je trajno rešitev konflikta na Bližnjem vzhodu mogoče doseči le z rešitvijo dveh držav. Ne le politična, naša človeška moralna dolžnost je, da ukrepamo. S priznanjem Palestine kot države in s stopnjevanjem političnega pritiska za čimprejšnji začetek mirovnega procesa, ki bo pripeljal v trajen mir. Zato sem ponosna, da je slovenska vlada Državnemu zboru predlagala Sklep za priznanje Palestine kot neodvisne in suverene države. Še bolj ponosna bom jutri, ko bo, v to ne dvomim, Državni zbor Republike Slovenije ta sklep tudi izglasoval. In to priznanje povečuje ugled Slovenije v svetu, daje tudi jasno sporočilo, da zagovarjamo kot Slovenija mednarodno pravo, da zagovarjamo pravičnost. Prizadevanja, da nam države, ki Palestine še niso priznale, sledijo, bomo v Evropski uniji in v svetu še nadaljevali. Prav tako pa bomo še naprej apelirali tudi na arabske države, da priznajo Izrael /?!/ in da to enako storijo.

Pred tremi dnevi je ameriški predsednik Biden predstavil izraelski načrt za prekinitev spopadov v treh stopnjah. Če Izrael misli resno in bo pri načrtu vztrajal kljub nasprotovanju nekaterih članov vlade, kot je omenil Biden, je to luč na koncu tunela. In pozdravljamo vedno vse sile, vse napore, ki si prizadevajo za mir. Če kdo, potem tako Palestinci kot premnogi Izraelci vedo, da je čas, da se ta vojna za vedno konča. In zavedamo se, da zaradi našega priznanja jutri v Gazi še ne bo sprememb. A sprememb ne moremo doseči, če nikoli ničesar ne spremenimo najprej pri sebi. Vsi, ki zares razumete, kaj pomeni priznanje Palestine, veste, da smo naredili, kar je v vseh pogledih prav in zgodovinsko pravično. In naredili smo zdaj, ko je za to še čas, kajti z vsakim dnem vojne, vsak nov dan vojne, se možnosti palestinskega naroda za preživetje zmanjšujejo. In verjamem, da je tistim, ki v tem času si pripenjajo na prsi izraelske zastavice za to vseeno, tej Vladi ni. Tako da hvala za pozornost in se veselim razprave.

Hvala lepa tudi vam.

Želi besedo vodja Zakonodajno-pravne službe? Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem! Zakonodajno-pravna služba je predlog sklepa proučila z vidika skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika. V mnenju je izpostavila, da ima priznanje države politično naravo in pomen, s pravnega vidika pa so glede narave priznanja mnenja deljena. Del pravne teorije zagovarja stališče o konstitutivni naravi priznanja, del pa o deklaratorni. Država po tem mnenju nastane, ko so izpolnjeni kriteriji za njen nastanek, ne zaradi priznanja. Postopek priznanja poteka v skladu z drugim odstavkom 3. člena Zakona o zunanjih zadevah, ki določa, da lahko vlada na predlog Ministrstva za zunanje zadeve predlaga Državnemu zboru, da se opredeli do določenega zunanjepolitičnega vprašanja. Takšno pravno podlago so doslej vsebovali vsi sklepi o priznanju držav, ki jih je sprejel Državni zbor na predlog vlade. Zakonodajno-pravna služba v zaključku ugotavlja, da je obravnavani predlog sklepa, predlagan Državnemu zboru v odločanje, v skladu z Zakonom o zunanjih zadevah. Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve, gospod Kekec? Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Lep pozdrav vsem skupaj! Torej, Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve je danes zjutraj obravnavala omenjeno zadevo in priznanja Palestine ni podprla; mnenje ste dobili na klop. Naj vam pa v nekaj kratkih stavkih naše mnenje tudi obrazložim.

Kot prvo, mislimo, da se s tem priznanjem spopad ne bo končal, kvečjemu se bo lahko še bolj zaostril. Glejte, vsi skupaj, tako člani odbora kot Državnega zbora kot komisije Državnega sveta dvakrat letno prisostvujemo na Medparlamentarni konferenci o skupni zunanji in varnostni politiki in tam sprejemamo neke sklepe, ki so širok konsenz. Menimo, da je tudi pri tem stališču oziroma priznanju pomemben konsenz, in to predvsem velikih in močnih držav, ne samo evropskih, kot sta Francija, Nemčija, tudi pomembnih članic Nata, kot so ZDA, Velika Britanija, Kanada, Avstralija. Ob tem smo se pogovarjali tudi, kako daleč v zgodovino seči, ali je to 2 tisoč let nazaj ali je to leto 1948 ali 1967 ali kasneje, vendar vsaka interpretacija teh letnic je lahko drugačna. Zdaj ključna stvar, ki se nam zdi sporna, je, da je Hamas teroristična organizacija, ki bo zagotovo sopodpisnik nekih sporazumov, njihov glavni motiv pa je uničenje druge države, to je Izraela. Volitev in demokracije v Palestini ni. Zagotovo s tem predhodnim ali pa preuranjenim priznanjem izgubljamo državo Izrael, kaj pa pridobimo s tem, v tem trenutku niti točno ne vemo. Pa še glejte vprašanje, kaj je bil namen 7. november 2023, kaj je bil takrat namen Hamasa. Pardon, oktober. Zdaj, če bi kdorkoli trdil, da Hamas ni vedel, kaj se bo potem zgodilo, ko so pobili 1200 mladih na rock koncertu, ko so odpeljali 250 talcev, ob že znani politiki Izraela glede povračilnih ukrepov, bi bil zelo naiven. Torej točno vedeli so, kaj se bo zgodilo in začrtali so neke stopinje, po katerih zdaj praktično tudi Slovenija hodi. In s tem bo Hamas na nek način nagrajen. V komisiji smo vsi izrazili stališče, da na neki nekoliko daljši rok bo verjetno prišlo do tega priznanja, vendar bodo morali podpisniki na obeh straneh imeti močno podporo, demokracijo doma in pa tudi konsenz velikih sil; le to je v bistvu tisti garant, ki nam bo vsem skupaj prinesel nek mir na Bližnjem Vzhodu. Tudi glede meja, glejte, jaz mislim, da je mogoče malce nenavadno, da se mi opredeljujemo okoli meje iz leta 1967, sami pa še nismo uredili meje s Hrvaško. Vemo, kaj je z arbitražnim sporazumom, torej veliko dela nas čaka še doma in se potem, ko imamo doma vse razrešeno, veliko lažje opredeljujemo tudi okrog ostalih zadev. Torej naj še enkrat poudarim, da komisija ni podprla priznanja Palestine.

Hvala.