Spoštovani kolegice poslanke, poslanci, vsi vabljeni na današnjo sejo, 40. nujno sejo Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, ki je bila sklicana v skladu s 47 in 48. členom Poslovnika Državnega zbora in sicer, 1. točka na podlagi zahteve Poslanske skupine Nove Slovenije - krščanski demokrati, 2. točka pa na zahtevo Poslanske skupine SDS.

Na seji kot nadomestni člani s pooblastili sodelujejo naslednji poslanke in poslanci: poslanec Soniboj Knežak, ki nadomešča poslanko magister Bojano Muršič, magister Nataša Avšič Bogovič, ki nadomešča poslanca magistra Rastislava Vrečka, doktor Vida Čadonič Špelič, ki nadomešča poslanko Ivo Dimic, doktor Tatjana Greif, ki nadomešča poslanko Natašo Sukič in poslanka Andreja Rajbenšu, ki nadomešča poslanca Lenarta Žavbija.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora, in sicer s sklicem seje ste 23. maja 2024 prejeli predlog dnevnega reda z dvema točkama: 1. Golobova vlada vodi v kolaps slovenskega javnega zdravstva in 2. točka za čimprejšnjo sistemsko ureditev paliativne oskrbe.

Ker do pričetka seje ni bilo predlogov za razširitev dnevnega reda oziroma za umik točke dnevnega reda, je določen dnevni red tak kot je bil sklican.

In prehajamo kar na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - GOLOBOVA VLADA VODI V KOLAPS SLOVENSKEGA JAVNEGA ZDRAVSTVA.

Vabljeni k 1. točki dnevnega reda so bili: predlagatelj zahteve Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, v imenu predlagatelja poslanka Iva Dimic, doktor Valentina Prevolnik Rupel, ministrica za zdravje, Zveza organizacij pacientov Slovenije, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Mladi zdravniki Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zdravniška zbornica Slovenije, dodatno pa tudi Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije, Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Besedo dajem sedaj predlagatelju zahteve, torej v imenu Poslanske skupine Nova Slovenija, doktor Vidi Čadonič Špelič.

Izvolite.

Spoštovana predsednica, najlepša hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni vsi prisotni, posebno predstavniki ministrstva za zdravje, od katerih seveda pričakujemo odgovore na naša vprašanja!

Nova Slovenija si ves čas v tem mandatu prizadeva, da bi se stvari na področju zdravstva uredile oziroma, da bi se vsaj začele urejati. Prepričana sem, da vsi, ki danes tukaj sedimo, si želimo isto. Torej, čim prej skrajšati čakalne vrste, čim prej prekiniti zdravniško stavko, čim prej pacientu ponuditi storitev, vendar mislim, da so poti različne, da ne rečem, precej različne. Tudi predsednik Vlade vedno znova kadar nastopi, pove, da je zdravstvena reforma najvišja prioriteta te Vlade in pravzaprav na to prioriteto čakamo, ampak nekaj zelo, zelo konkretnega. Do zdaj je tisto, kar lahko rečemo, bilo konkretno to, da so z Zakonom o zdravniški službi oziroma ste z Zakonom o zdravniški službi bistveno omejili zdravniško stavko. Torej, za zdravnike se ne sekiramo, čeprav oni sami povedo, da delajo v razmerah, ki niso dobre zanje, predvsem pa niso dobre za bolnika. Vendar Vlada gre še naprej, za stavko se pač ne sekira, gre naprej in napove novo, novo spremembo zakonodaje, kjer ministrica reče, da so cilji novega zakona okrepiti javno zdravstvo. Kako? S tem, da pač ločimo javni sektor od privatnega, da onemogočimo zdravnikom in ostalemu osebju delati tudi pri koncesionarjih in seveda, da postanejo ponudniki zdravstvenih storitev, ki niso v mreži javne, ki niso v javni zdravstveni mreži, pravzaprav na nek način sovražniki.

Sprašujem se najprej, ali imamo v Sloveniji dovolj zdravstvenega kadra, da si lahko privoščimo takšno omejevanje dela zdravnikov, kot ga napoveduje novela zakona? Vsi podatki kažejo, da ne. Še več, predsednik Vlade pompozno napove novo Medicinsko fakulteto in napove, da bodo ti novi zdravniki rešili zdravstveni sistem, ki slabo deluje. Pri tem se ne vpraša, koliko let bomo rabili, da ti zdravniki pridejo v zdravstveni sistem, pri tem se ne vpraša, kdo jih bo poučeval, samo obljubi jih. Tako kot obljubi še marsikaj na področju zdravstva, vrže 200 milijonov v zdravstvo, s čimer se čakalne vrste ne skrajšajo, potem se pa čudi sam sebi, da se ni zgodilo nič. Da, v Novi Sloveniji smo že takrat povedali, da več denarja v zdravstvo ne bo rešilo problemov, ne bo približalo storitev pacientu, ampak drugačna organizacija dela.

Tisti, ki delajo v zdravstvu, to so zdravniki in ostalo osebje ter njihove organizacije, svarijo, da ta poseg ne bo skrajšal čakalnih vrst, da bo takšen poseg, kot ga je napovedala ta Vlada, samo podaljšal čakalne vrste in da bodo, citiram enega od zdravnikov, "nastradali pacienti". Kako pa naj še bolj nastradajo, ko se čakalne vrste dejansko povečujejo? Imam podatek, da so se v enem mesecu podaljšale za nedopustno dobo čakanja za 2 tisoč 717 ljudi. To so pacienti, to so čakajoči, ki niti diagnoze nimajo, pa jih njihov zdravnik napotuje na enega od specialističnih pregledov.

Torej, ne glede na to, kaj gospod predsednik Vlade in tudi Ministrstvo za zdravje dela in napoveduje, se čakalne vrste podaljšujejo. Morda boste rekli, da nimamo pravih podatkov. Morda je to tudi res, vendar, če je kaj naloga Ministrstva za zdravstvo in NIJZ, je seveda izčiščenje čakalnih seznamov, da bomo končno vedeli na eni strani, koliko ljudi čaka predolgo, koliko nedopustno dolgo, koliko dopustno dolgo, za katere storitve in najbolj pomembno, kako bomo najprej ta problem rešili, ki se mu reče enostavno, da bo pacient dobil storitev takrat, kadar jo rabi, ker jo vsak dan plačuje, ne takrat, ko bo prišel na vrsto, takrat je že lahko prepozno. V Novi Sloveniji nimamo nič proti, ureditev razmer. Podpiramo, da se točno ve kdo kaj dela. Vendar, in koliko zasluži? Vendar ne na račun pacienta, ker to, kar se vedno znova v Novi Sloveniji sprašujemo, ali je res pacientu, ki rabi zdravnika, ali mu je res pomembno, kje je ta zdravnik zaposlen, ali v javnem zavodu ali pri koncesionarju ali morda celo pri privatniku? Mi si samo želimo, da bi vsaj za obdobje, dokler se čakalne vrste ne spravijo na neko realno, neko realno številko, da se angažirajo vse kapacitete v zdravstvu. Ker mnogokrat, ko smo o tem govorili, so mi predstavniku ministrstva povedali, da ni dovolj zdravnikov in ostalega zdravstvenega osebja. Torej rabimo dopoldne in popoldne njihove usluge za to, da bi obdržali javno mrežo javnega zdravstva, kar je zame storitev, ki jo vsi plačujemo preko zdravstvene zavarovalnice in jo je dolžna zdravstvena zavarovalnica plačati tistemu, ki to storitev opravi, seveda po jasno določeni ceni. Zaradi tega smo želeli vlado opozoriti, naj se ponovno ne prenagli, naj se, preden bo šla v take drastične spremembe, pogovori s predstavniki na eni strani zdravnikov in ostalega medicinskega osebja, na drugi strani s predstavniki pacientovih pravic. In seveda naj skuša doseči soglasje. V tem trenutku tega soglasja ne vidimo. In zaradi tega smo tudi predlagali to razpravo in ta dva sklepa s katerimi želimo, da se prvo, kot sem rekla, vsi, ki sem jih naštela uskladimo, ker smo usklajeni bomo lahko dosegli želene cilje, na drugi strani, da res krepimo javno zdravstvo. Kajti ta žal ne red v zdravstvu oziroma predolge čakalne vrste paciente preusmerjajo v popolnoma privatne, popolnoma privatnim ponudnikom zdravstvenih storitev. Ker veste, kadar si zdrav imaš veliko želja, kadar si bolan pa imaš samo eno in to je zdravje. In žal se dogaja, da ljudje več ne gledajo, koliko kje je treba zdravstveno storitev plačati, ampak si jo enostavno plačajo, ker ne morejo več trpeti ali bolečin, ali so samozaposleni in morajo iti v službo, ali jih grdo gledajo njihovi delodajalci. To se pravi, zelo, zelo veliko razlogov je. Prvo je pa seveda zdravje nacije, naroda, da nekaj naredimo, da se čakalne vrste skrajšajo in da se resnično posvetimo osnovi, za kar imamo zdravstvene storitve in navsezadnje Ministrstvo za zdravje, da takrat, ko smo bolni, dobimo zdravnika. Temu so namenjeni tudi ti sklepi. In prepričana sem, da jih boste, če ste dobronamerni in če z nami delite skrb za pacienta, da jih boste tudi podprli. Najlepša hvala.

Hvala predlagateljici. Sedaj predajam besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za zdravje, gospodu Marjanu Pintarju. Izvolite.

Spoštovana predsednica, hvala za besedo, spoštovane poslanke in poslanci, cenjeni gostje!

Danes sedimo na seji odbora, kjer je Poslanska skupina NSi zahtevala sklic nujne seje zaradi obravnave izhodišč za pripravo novele Zakona o zdravstveni dejavnosti. Predlagatelj se pri tem v prvi vrsti sklicuje na prispevek STA z dne 15. 5., v katerem je tudi navedba predsednika Vlade, da so šla izhodišča v koalicijsko usklajevanje in bodo v naslednjih tednih - podčrtujem - v naslednjih tednih tudi javno razgrnjena. Čeprav predsednik Vlade govori o naslednjih tednih je poslanska skupina potrebovala zgolj pet dni, da je v Državni zbor poslala zahtevo za sklic nujne seje Odbora za zdravstvo z dramatičnim naslovom Prve točke. Zahteva za sklic te seje se začenja z nekaterimi neresničnimi navedbami. Ni resnična navedba, da bi zaradi smernic, ki sploh še niso bile javno razgrnjene. Pet kirurgov šempetrske bolnišnice dalo odpoved. Iz preverjenih virov lahko zatrdimo, da so bile omenjene odpovedi vročene pred citirano izjavo predsednika Vlade. Tudi ni resnična navedba, da s stavkajočimi zdravniki Vlada ne vodi dialoga in jih poskuša z zavlačevanjem in neizpolnjevanje obljub zlomiti. Vlada se odziva na čisto vse, čisto vse pobude za dialog z zdravniki. In Sindikat zdravnikov vseskozi vabi k nadaljevanju pogajanj v okviru zdravstvenega stebra. Predlagatelji te seje vladi očitajo, da je z novelo Zakona o zdravniški službi bistveno omejila zdravniško stavko, kar naj bi vodilo kolaps slovenskega zdravstva. V resnici pa je Vlada pred posledicami stavke zgolj zaščitila najbolj ranljive skupine, kar je kot utemeljeno prepoznalo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije. Čeprav so izhodišča za pripravo novele Zakona o zdravstveni dejavnosti še vedno predmet usklajevanja, lahko na tem mestu izpostavimo nekatere ključne razmisleke, ki predstavljajo osnovo za načrtovanje zakonskih sprememb. Cilj, ki ga zasledujemo, je urejen zdravstveni sistem, v katerem so na prvem mestu pravice pacientov in zagotavljanje strokovne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave ob primerni dostopnosti. Ob spremljanju izvajanja veljavnega zakona v praksi ugotovimo, da so določena področja organizacije in izvajanja zdravstvene dejavnosti pomanjkljivo oziroma neustrezno urejena ali pa sploh niso urejena. V prvem koraku želimo z novelo zakona nasloviti predvsem vsebine, ki jih prepoznavamo kot najbolj pereče in jih bom na kratko predstavil v nadaljevanju.

Najprej področje dovoljenj za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Že novela zakona iz leta 2017 je bistveno posegla v področje dovoljenj za opravljanje zdravstvene dejavnosti. V praksi se je izkazalo, da je to področje še vedno premalo natančno in mestoma tudi neustrezno urejeno. Izhodišča za to predvidevajo, da se bodo dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti lahko izdajala le vlagateljem, ki bodo zdravstveno dejavnost opravljali v svojem imenu in za svoj račun. S tem bi se izognili trenutni praksi, ko samostojni podjetniki na podlagi pogodb civilnega prava izvajajo dejavnost v prostorih drugih izvajalcev, pogosto javnih zdravstvenih zavodov z njihovo opremo in njihovim materialom. Po sprejetem razporedu dela gre za odnos, ki ima vse značilnosti delovnega razmerja in skladno z veljavno delovnopravno zakonodajo ni dopusten. Na ta način tovrstni subjekti dejansko nastopajo kot podizvajalci programa, ki ga financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Samo v letošnjem letu je Ministrstvo za zdravje prejelo kar 39 vlog zdravniških espejev za delo pri javnih zdravstvenih zavodih. Danes je registracija zdravstvene dejavnosti pri Ajpesu možna celo brez izdanega dovoljenja Ministrstva za zdravje za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Nekateri espeji celo izvajajo zdravstveno dejavnost brez izdanega dovoljenja Ministrstva za zdravje. Izhodišča za to prinašajo razmislek, da bi dokazilo o registraciji pri Ajpes začelo veljati šele z dnem pridobitve dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Navedeno pomeni, da bi bilo dovoljenje Ministrstva za zdravje predpogoj za polno registracijo in dejansko opravljanje zdravstvene dejavnosti. Z novelo iz leta 2017 je bil vpeljan tudi institut odgovornega nosilca, ki zaradi pomanjkanja ustreznih strokovnjakov v praksi še ni popolnoma zaživel. Uveljavitev tega se je že večkrat prestavila. Izhodišča za to predvidevajo, da bi odgovorne nosilce vrste zdravstvene dejavnosti na primarni in sekundarni ravni določali na podlagi tako imenovanega skupnega debla specializacije. Izključno na terciarnem nivoju bi upoštevali tudi bolj podrobne specializacije. Smernice predvidevajo tudi vzpostavitev križnega šifranta med vrsto zdravstvene dejavnosti tako imenovanim VZD, in vrstami zdravstvenih storitev VZS, ki sodijo v njen okvir, kar bi prineslo tudi nujno potrebno večjo preglednost. Na področju koncesij Smernice predvidevajo postopek podaljšanja koncesije, in sicer tako, da se po izteku izvede nov javni razpis. Čeprav že veljavni zakon določa, da pravni promet s koncesijo na noben način ni dovoljen, bi skladno s smernicami jasneje opredelili kaj pomeni na primer statusno preoblikovanje koncesionarja. Zaradi potreb vzdrževanja javne mreže. Na podlagi regionalnega principa je potrebno tudi bolj natančno opredeliti območja izvajanja zdravstvene dejavnosti, torej določitev kraja, kjer izvajalec lahko opravlja svojo dejavnost. Smernice predvidevajo, da se zdravstveni delavec, ki deluje v mreži javne zdravstvene službe, vključuje tudi v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva. Na novo bi uredili tudi definicijo specialistične bolnišnične dejavnosti, izvajalce, ki jo izvajajo, in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati. Prenovili bi tudi pogoje za opredelitev statusa splošne bolnišnice. Zdravstvenim zavodom v mreži javne zdravstvene službe bi radi omogočili večje sodelovanje, zaradi boljše izrabe kadrovskih in materialnih virov. Skladno s smernicami bi v novem poglavju uredili tudi temeljne pogoje opravljanja laboratorijske dejavnosti. Definirali kaj obsega ta dejavnost in vzpostavili pravne podlage za sprejem pravilnika, ki bi to področje lahko podrobneje uredil. Sočasno bi uredili tudi nekatera druga področja zdravstvene dejavnosti, ki doslej niso bila zadostno regulira, na primer psihoterapija. Skladno s smernicami bi bolj jasno opredelili tudi status zasebnega zdravstvenega delavca, ki bi imel status samostojnega podjetnika posameznika. Posledično je treba poenotiti tudi podatke o Registru zdravstvenih delavcev oziroma evidence dovoljenj za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Skladno s smernicami bi opredelili tudi pravno podlago za določitev najvišjih cen zdravstvenih storitev, da bi s tem preprečili oškodovanje najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Namen ureditve je, da bi spodbujali dodatno delo v zdravstvenem zavodu, kjer je zdravstveni delavec zaposlen. Delavcem, ki želijo delati več, bi tako omogočili, da to delo lahko opravljajo pri lastnem delodajalcu v obliki dopolnilne zaposlitve, za kar ne bi potrebovali dovoljenja oziroma posebne pogodbe. Skladno s smernicami bi določili tudi dodatne pogoje za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, to je, da niso presežene najdaljše dopustne čakalne dobe in da je realiziran program Zavoda za zdravstveno zavarovanje za tiste vrste zdravstvenih storitev, ki jih delavec opravlja. Bolj jasno bi želeli opredeliti, kdaj lahko zdravstveni delavec, zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, opravlja zdravstvene storitve pri drugem javnem zdravstvenem zavodu, seveda ob predhodnem soglasju delodajalca. Pogoj o neodklanjanju nadurnega dela pri delodajalcu bi veljal tudi za tako imenovane varovane kategorije, starejši delavci, starši in tako dalje. Če delavec odklanja nadurno delo v javnem zavodu, kjer je zaposlen, ne more dobiti soglasja za tovrstno delo pri drugem izvajalcu. Oboje predstavlja dodatno obremenitev. Predvidene so tudi izjeme, v katerih bi direktor lahko izdal soglasje za delo pri drugem izvajalcu tudi brez izpolnjevanja vseh naštetih pogojev; gre za dela in naloge, ki so velikega pomena, kot so na primer neprekinjeno zdravstveno varstvo v drugem javnem zdravstvenem zavodu, paliativna oskrba, delo pri organizaciji Rdečega križa ali gorski reševalni službi, delo pri Slovenija Transplant. Skladno s smernicami bi zdravstveni delavec, ki je zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, lahko s soglasjem direktorja opravljal zdravstvene storitve izven matičnega zdravstvenega zavoda, vendar le pri drugem javnem zdravstvenem zavodu. Za tovrstno delo so predvidene tudi dodatne stimulacije. Načrtujemo dodatne stimulacije v okviru možnosti, ki jih ponuja zakonodaja.

Upam, da sem uspel odgovoriti na ključne dileme in pojasniti, da načrtovane spremembe zakona postavljajo v središče prizadevanj pacienta in njegovo pravico do dostopnega, varnega in kakovostnega zdravstvenega varstva. Cilj načrtovanih zakonskih sprememb nikakor ni kolaps slovenskega zdravstva, kot neutemeljeno navajajo predlagatelji. Cilj načrtovanih sprememb zakona je okrepiti javno zdravstvo bolj jasna ločitev med javnim in zasebnim zdravstvom lahko k temu le še dodatno pripomore. Gre za odločitev, za katero so se koalicijske stranke opredelile že pred volitvami, za njo prejele podporo volivk in volivcev na volitvah in jo tudi zapisale v koalicijski pogodbi. Lahko se strinjamo tudi s predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, da je pri zakonski razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva potrebna previdnost. Predlagatelje prve točke dnevnega reda današnje seje bi zato vljudno prosili, da nam dajo nujno potreben čas za tovrstne presoje. Za obravnavo načrtovanih sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti bo gotovo še veliko priložnosti, ko bodo izhodišča za novelo zakona v naslednjih tednih sprejeta, usklajena in, kot je najavil predsednik Vlade, tudi javno razgrnjena. Ko bo pripravljeno besedilo zakona in bo dano v javno obravnavo, in ko bo razprava o zakonu potekala v Državnem zboru tudi pred tem organom. Hvala lepa.

Hvala. I

Imate proceduralno? Predlagam, da damo vse skozi, pa potem na koncu. Ja, hvala.

Zdaj dajem besedo preostalim vabljenim k današnji 1. točki. Najprej dajem besedo predstavnikom Mladih zdravnikov Slovenije, in sicer gospe Larisi Kragelj. Razprava je omejena na 5 minut, in to velja za vse ostale.

Najlepša hvala za besedo.

Spoštovane poslanke in poslanci, cenjeni gostje, predvsem pa vse državljanke in državljani! Mladi zdravniki Slovenije združujemo več kot tisoč 900 članov in smo kot drugi državljani in državljanke pred parlamentarnimi volitvami leta 2022 verjeli predvolilnim obljubam in nastopu Roberta Goloba. Naša interna anketa pred volitvami je pokazala, da je za Gibanje Svoboda glasovalo 30 odstotkov naših članov, kar je primerljiv delež kot v celotni populaciji. Iz naših vrst je na Ministrstvo za zdravje odšla državna sekretarka, dve članici sta sodelovali v delovnih skupinah Ministrstva za zdravje in v Strateškem svetu za zdravstvo. Po dveh letih Vlade Roberta Goloba se sprašujemo, ali so nas prevarali. Danes bi vam radi predstavili deset polomij te Vlade na področju zdravstva. Ker je naš govor časovno omejen, si lahko razširjeno različico skupaj z viri ogledate na spletni strani Mladih zdravnikov Slovenije.

Prvič, Gibanje Svoboda je pred volitvami obljubljalo, da bo zdravstvena reforma prioriteta te Vlade. Socialni demokrati so obljubljali 30 dni do specialista, Levica okrepitev zdravstvenega sistema in širitev košarice pravic; vse našteto in več piše tudi v koalicijski pogodbi. 53 poslancev koalicije je januarja 2023 podpisalo zavezo vsem državljanom Slovenije, v kateri piše, da naj bi do 1. januarja 2024 dobili delujoči e-karton, imeli delujoč plačni steber, rešeno problematiko neopredeljenih pacientov, prenovljeno mrežo nujne medicinske pomoči, modernizacijo, vodenje javnih zavodov in tako naprej. Nič od tega se ni zgodilo.

Drugič, napovedali so ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Namesto tega smo dobili nov obvezen prispevek ter največji zabeležen minus s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje v celotni zgodovini. V bodoče lahko pričakujemo še dodatne dvige tega davka, hkrati pa o reorganizaciji in posodobitvi delovanja ZZZS, kaj šele o tem, da bi denar sledil pacientu, ni ne duha ne sluha.

Tretjič, ob najavi Bešič Loredanovega interventnega zakona za krajšanje čakalnih vrst smo opozorili na to, da je potrebno jasno opredeliti ciljne storitve ter urediti možnost dodatnega nagrajevanja zaposlenih v državnih ustanovah, ki bi naj te storitve dodatno opravili. Naša opozorila žal niso bila slišana.

Četrtič, kljub vsem obljubam, delovni pogoji, ki bi zadržali kader v javnem sistemu, še vedno niso urejeni. Srednje medicinske sestre so še vedno na minimalni plači, iz bolnišnic odhajajo tehnično osebje in čistilke. Zdravnikom je vlada dala pisno zavezo o ureditvi plač do 1. januarja 2024, ki jo brez sramu krši. Kar je privedlo do najdaljše zdravniške stavke v zgodovini Slovenije. S kadrovsko podhranjenostjo se srečujejo vsi zahodni zdravstveni sistemi, ki pa so razvili bogato tradicijo privabljanja tujih kadrov in ob zaostrenih pogojih doma postajajo vedno bolj privlačna opcija za naše zdravstvene delavce. Z vsakim odhodom se razmere za preostale člane tima eksponentno poslabšajo, kar neizogibno vodi v nove odhode, izgorelost in zapuščanje poklica.

Petič, proti zdravnikom Vlada aktivno ustvarja negativno javno mnenje. Totalno vojno, ki bo osamila in izčrpala zdravnike, je napovedal že minister Bešič Loredan. Aktualna ministrica je ob začetku stavke najela piar agencijo. S tem krhajo zaupanje med bolnikom in zdravnikom, ki je ključno za uspešen izid zdravljenja, obenem pa večajo možnost nasilnih dogodkov proti vsem zdravstvenim delavcem. Za dimno zaveso kriminalizacije zdravnikov pa se dogaja marsikaj drugega.

Na primer – šestič -, po tekočem traku gredo mimo nas evropska sredstva, ki bi jih lahko uporabili za prenovo in izgradnjo kritične infrastrukture ter opremo. Po informacijah zaposlenih na MZ je temu tako, ker financiranje iz evropskih sredstev onemogoča korupcijo. Iz financiranja iz evropskih sredstev je izpadla recimo mariborska Infekcijska klinika, ocena vrednosti projekta se je potem povečala s 54 na kar 105 milijonov evrov. Neznano kam je izginilo tudi 50 milijonov evrov, ki so bili sprva namenjeni obnovi UKCL, nato pa nakupu drage opreme.

Sedmič, prenova UKC Ljubljana, financirana iz proračuna, je ustavljena, saj se je Ministrstvo za zdravje naknadno odločilo dodati protipotresno zaščito, za katero se prej kljub opozorilom stroke ni odločilo. Ob tem je potrebno celo rušiti že narejeno. Odgovornosti seveda ni prevzel nihče. Zaradi del ima UKC za 120 postelj manjšo kapaciteto. Za piko na i pa smo prejšnji teden iz medijev izvedeli, naj v primeru lažjih poškodb naslednji dve leti namesto urgentnega centra Ljubljana obiščemo urgentne centre v drugih mestih.

Osmič, izpostavimo še urgentne centre, saj smo Mladi zdravniki sodelovali pri načrtu prenove mreže urgentnih centrov ter od blizu opazovali, kako je vse skupaj padlo v vodo. Zaradi neurejenega področja je tudi vse manj zanimanja za specializacijo iz urgentne medicine. Na zadnjem razpisu se je na 29 mest prijavilo le pet kandidatov. Podobno zanimanje izkazujejo najmlajši zdravniki tudi za družinsko medicino in ostale stroke primarne ravni, kjer je aktualna ministrica še poslabšala pogoje dela.

Devetič, ta Vlada in ta koalicija sta omogočili, da gresta na referendum vprašanje evtanazije in legalizacije še ene droge, za narod, ki se že sedaj uvršča v sam evropski vrh glede samomorilnosti in zasvojenosti. Glede na to, da Vlada ni sposobna urediti bolj preprostih področij, se sprašujemo, ali je pametno zaupati uzakonitev usmrtitve, pri čemer vemo, da celo Kanadi in Nizozemski ni uspelo zapisati zakonov, ki bi preprečili strašljive zlorabe in fenomen spolzkega klanca.

Desetič. Za konec bi lahko omenili daljšanje čakalnih dob, vladanje z odloki, sprejemanje zakonov po hitrem postopku, nastavljanje kadrov iz Gen-I-ja v svete zdravstvenih zavodov, množične odhode kadra z Ministrstva za zdravje pod aktualno ministrico, a vendarle moramo opozoriti na to, kaj se še pripravlja. Trenutno sta v javni obravnavi Zakon o digitalizaciji in Zakon o kakovosti v zdravstvu, ki oba predvidevata ustanovitev vsak svoje dodatne agencije za kanaliziranje javnih sredstev v žepe izbrancev. Napovedali so Zakon o razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva, ki bo brez izboljšanja pogojev v državnih in občinskih ustanovah od tod pregnal mnoge strokovnjake v privatno zdravstvo. Naj zaključim s citatom Aleksandra Solženicina, na katerega smo pomislili ob zadnji visoko leteči zavezi te vlade, da bo leta 2027 na Primorskem študiralo medicino prvih sto študentov: "Vemo, da lažejo. Oni vedo, da lažejo. Oni vedo, da vemo, da lažejo. Mi vemo, da oni vedo, da mi vemo, da lažejo, pa še zmeraj lažejo." Hvala.

Izvolite, postopkovno, Robert Janev.

Hvala, predsedujoča.

Če preskočim dejstvo, da je prekoračila petminutni rok, mislim, da se je dotikala zdaj pravkar ta razpravljavka tematike, ki ni danes na dnevnem redu. Mislim, da je to skrajno abotno in zavržno. Mislim, da so Mladi zdravniki imeli čas v času covida marsikaj urediti, pa niso. Tako jaz prosim, da jo opozorite, da današnja tema ni to, kar je ona v določenih vsebinah izpostavila; nenazadnje so bile te vsebine z Ustavnim sodiščem tudi jasno obrazložene, pojasnjene.

Hvala za postopkovni predlog. Tudi brez vašega predloga bi gostjo opozorila na enako. Torej, govorila je predvsem o drugih zadevah, ki niso zapisane v današnjem sklicu seje. Zdaj o razlogih, ker moram biti objektivna, ne bom komentirala in razpravljala, imam pa res svoje mnenje.

Dajem naprej besedo za razpravo naslednjim razpravljavcem, in sicer: v.d. direktorici Tatjani Jevševar, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije. Izvolite.

Najlepša hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem! Veseli smo bili povabila na to sejo, zato da lahko tudi na tem mestu povemo tiste zadeve, s katerimi nenehno opozarjamo regulatorja in tudi financerja zdravstvenega varstva v Sloveniji, z upanjem, da bodo v novi zakonodaji te, bom rekla, anomalije odpravljene.

Prihajam iz Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, ki že 60 let spremlja delovanje zdravstvenega sistema v Sloveniji. Spremlja izvajalce javnega zdravstva, delujoče v javni zdravstveni mreži, ki so po obdobju po letu 1992 javni zdravstveni zavodi na eni strani in na drugi strani koncesionarji. Tretji deležnik v tem sistemu so seveda zasebniki, ampak ti nas ne zanimajo. Namreč, financirajo se direktno iz žepa samih prebivalcev države, torej niso predmet naše obravnave in naših analiz. Res pa je, da imamo v svojih vrstah kot članstvo ne samo vse javne zdravstvene zavode v Sloveniji, tudi predstavnike koncesionarjev obeh ravni, sekundarnega in primarnega nivoja zdravstvenega varstva. Zato neposredno poznamo njihove prednosti, slabosti, težave in seveda tudi predloge za spremembe, kot tudi seveda iz javno dostopnih informacij s portala Zavoda za zdravstveno zavarovanje, NIJZ in vseh deležnikov, ki delujejo v zdravstvu. Ko smo bili seznanjeni z izhodišči za pripravo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti, smo na eni strani to razumeli, da smo bili v določenih segmentih slišani. Namreč, najmanj dve leti oziroma bistveno več opozarjamo na temeljno anomalijo v javni zdravstveni mreži, kar se tiče izvajalcev. In sicer, imamo izvajalce dveh hitrosti, na eni strani javne zdravstvene zavode, na drugi strani koncesionarje, ki so v sistemu, bom rekla, imajo popolnoma ali pa zelo, zelo različne pogoje delovanja. In ta izhodišča nakazujejo v smer krepitve javne zdravstvene mreže na nivoju javnih zdravstvenih zavodov oziroma v smeri izenačevanja teh pogojev, na kar tudi opozarjamo. Do sedaj, do leta 2024, sta bila oba ta dva sektorja koncesionarjev in javnih zdravstvenih zavodov predvsem neenaka na segmentu oblikovanja odhodkov, prihodki sta za oba sektorja bili enaki. Način financiranja je določen prej s splošnim dogovorom, sedaj z uredbo. Definitivno so vsi pogoji pridobivanja prihodkov bili enaki, na nivoju odhodkov se seveda to bistveno spreminja. In sicer, če pogledamo samo to, da javni zdravstveni zavodi kot del javnega sektorja delujejo skladno z določili Zakona o javnih financah in njihovimi podzakonskimi akti, ki bistveno, bom rekla, vpliva na togost delovanja v smislu bolj zaostrenih pogojev upravljanja, medtem ko na drugi strani koncesionarji delujejo po principih Zakona o gospodarskih družbah, kar predstavlja seveda veliko bolj fleksibilno upravljanje teh zavodov, predvsem pa nagrajevanje svojih zaposlenih. Tudi pogoji zaposlovanja se v določeni meri razlikujejo, zato so neprimerno bolj fleksibilni in se lažje prilagajajo novostim, ki jih tudi uvaja sam sistem. Da je temu res tako, lahko povem samo tri primere, ki so aktualni zadnji dve leti. Prvi je bil ta stresni test, povečanje dostopnosti skrajševanja čakalnih dob, ko je prišel v sistem, 200 milijonov. Takrat se je prav zaradi te boljše fleksibilnosti na nivoju koncesionarjev zgodilo to, da je 14 procentov vseh izvajalcev v javni zdravstveni mreži pridobilo 36 procentov vseh razpoložljivih prihodkov, prav zaradi te fleksibilnosti. Mogoče nisem dovolj poudarila ali pa sploh nisem, absolutno nimam nobenih težav s tem, da so, da so boljši pogoji na nivoju koncesionarjev. Opozarjam samo na to, da je to izhodiščni problem, ki prinaša v javni zdravstveni mreži z istimi javnimi prihodki zdravstvo dveh hitrosti, in to seveda ni, bom rekla, sprejemljivo za sistem, zdravstveni sistem v Republiki Sloveniji, ker ima izjemno hude posledice in ima lahko seveda na dolgi rok, pa bom rekla, res hude posledice. O njih ste že vi zelo grobo govorili, tako da jih ne bi ponavljali.

Torej, če omenimo zakonodajo, je seveda posledica tega tudi motiv delovanja. Dejstvo je, da je motiv v javnih zdravstvenih zavodih predpisan z zakonodajo. Presežek prihodkov in odhodkov, izključno namen je predpisan in samo za razvoj dejavnosti se lahko porablja. Na drugi strani pri koncesionarjih seveda sami odločajo o tem, njihov motiv je dobiček. In če povem samo še primer, na tej strani, ko je bil uveden v lanskem letu sistem financiranja določenih storitev. Po realizaciji oziroma vseh storitev po realizaciji, je samo primer rentgenskih storitev oziroma diagnostike na področju magnetne resonance prikazal, da se je neprimerno, plačilo je seveda teh storitev za vse izvajalce enako, ta primer je pa pokazal to, da zaradi fleksibilnosti obnašanja, možnosti obnašanja koncesionarjev, so oni opravili neprimerno več manj kompleksnih teh preiskav in zato seveda več, s tem pridobili seveda večji prihodek, medtem ko so javni zdravstveni zavodi - in tukaj bi izpostavila oba klinična centra -, Onkološki inštitut, opravljali bistveno manj storitev, neprimerno večje, večje kompleksnosti. Še večji absurd je pa v tem, da je kalkulacija, kot sem že omenila, in plačilo enako, pri čemer je tako, da seveda ob zahtevnejših preiskavah, ki so tudi veliko bolj zahtevne z vidika stroškov, je tudi preostanek presežka prihodkov nad odhodki neprimerno drugačen kot pri manj kompleksnih. Torej, gre za dvakratno anomalijo na tem segmentu med obema sektorjema javnega sektorja in med obema sektorjema izvajalcev.

Naj pa omenim anomalijo, ki pa se, bom rekla, nakazuje oziroma se je začela s 1. 1. 2024, ko je bil v proceduralni parlamentarni proceduri uveljavljen amandma 44. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki predpisuje, da za izvajanje neprekinjenega zdravstvenega varstva so zadolženi javni zdravstveni zavodi, medtem ko se tej določbi ni prilagodil model financiranja vseh izvajalcev in je ostal enak. Kar pa pomeni, da ta model financiranja v storitvenem modelu vključuje tudi del za plačilo neprekinjenega zdravstvenega varstva, kar pomeni, da so enakovredno udeleženi pri tem tudi tisti izvajalci, ki ne izvajajo neprekinjenega zdravstvenega varstva. In to je zadnje opozorilo, ki smo ga prav danes posredovali regulatorju in seveda tudi plačniku. In seveda pričakujemo, da bo to tudi upoštevano.

Torej, Združenje zdravstvenih zavodov v izhodišču opozarja na neenakost delovanja izvajalcev javne zdravstvene službe v Republiki Sloveniji. Pričakujemo, podpiramo ta izhodišča, ker jih razumemo tako, da so usmerjena v pacienta, tako s prioritetami oziroma enakomernimi izenačevanji pogoji delovanja obeh, vseh izvajalcev javne zdravstvene službe in v smislu tem obeh sektorjev. Torej javnih zdravstvenih zavodov na eni strani in koncesionarjev na drugi strani. To ambicijo in to, bom rekla, pričakujemo ko bomo seznanjeni s predlogom zakona. Izkoriščamo pa to priložnost, ko so oblikovana izhodišča, ki so vendarle še v procedurah priprave na zakon, da izkoriščamo možnost, da regulatorja in plačnika oziroma vse deležnike v zdravstvenem sistemu opozarjamo na temeljne anomalije, ki pa bi lahko povzročile tudi tisto najhujšo grožnjo, kar pomeni razpad javnega zdravstvenega varstva, ki seveda si vsi želimo in tudi verjamemo, da se to ne bo zgodilo. Hvala lepa.