Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam, sedaj, 74. - samo trenutek, - izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter vabljeni na sejo sta objavljeni na e-klopi.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Kolega Reberšek, vi ste želeli postopkovno, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Jaz vem, da zdaj vsi v tej dvorani veste, da ste kršili Poslovnik Državnega zbora, brez ene izjeme, ki zdaj tule notri sedi. Jaz vem, da vi to veste in se mi zdaj vsi tudi posmehujete. Gre se za kršenje Poslovnika Državnega zbora. Gre se za to, ker smo, za kršenje pravil, ki bi se jih morali vsi v tem hramu demokracije držati, sploh pa bi se jih morali držati tudi predsednica Državnega zbora.

In če je bila do sedaj, do danes, vedno, kadar je bila vložena pobuda za referendum smo o njej odločali šele 30. dan, to je bila do zdaj vedno parlamentarna praksa v skladu s Poslovnikom, nikoli pa se ni to odločalo isti dan. In prej je ministrica Tanja Fajon rekla, da to tragedijo nizkotno zlorabljamo. To tragedijo nizkotno zlorabljate vi v koaliciji, v vladi Roberta Goloba. Priznanje Palestine s strani Slovenije ne prinaša miru v Palestini, ne prinaša. Zakaj tako govorim? Ker je Palestino priznalo že več kot 140 držav, pa dol še vedno ni miru. Se pravi, da je več kot očitno, da gre za vaš piar diplomacijo, za vaš politični piar tik pred evropskimi volitvami, ker s svojim delom, kot sem rekel, nimate kaj pokazati in vi zlorabljate Poslovnik Državnega zbora, kršite Poslovnik, kršite zakone, seje imamo pa tekoče en za drugim, se pravi, koalicijski valjar gre čez vse in potem boste vi rekli, da mi to zlorabljamo. Vi zlorabljate in te seje, ki si sledijo zdaj po tekočem traku, so več kot dokaz za to. Gre za zlorabo Poslovnika in mi smo čakali v času prejšnje Vlade…

Samo trenutek, prosim, da konča…

…Vi pa zlorabljate Poslovnik, zlorabljate Poslovnik, bom večkrat ponovil, da bodo vsi ljudje razumeli. In še enkrat, vaše osebno mnenje, predsednica Državnega zbora, ne more biti nikoli in nikdar nad Poslovnikom Državnega zbora.

In ker gre za očitno kršitev poslovnika 184. člena, skladno z drugim odstavkom 65. člena, napovedujem odsotnost vseh članov Poslanske skupine Nova Slovenija, ne bomo sodelovali pri obravnavi te točke, nimate izpolnjenih poslovniških in pa zakonskih določil / znak za konec razprave/ in očitno je v Svobodi dovoljeno vse.

Hvala.

Hvala lepa.

Zdaj, bom dala vam takoj besedo, samo dovolite, bom seveda jaz zelo elokventno in lepo in počasi razložila, kaj je na celi zadevi, ampak gospod Reberšek, nas bo zdaj zapustil. Kolega Sajovic, se opravičujem, kolega Sajovic, ste želeli postopkovno? (Da.)

Izvolite.

Ja, hvala lepa.

Mi je žal, da nas gospod Reberšek zapušča, zgodbe ni razumel, kajne. Ko se peljem v službo, piše EU poženi. Očitno je zdaj zgodba drugačna: EU, mi ti nastavljamo ovire in drva. Ne gre za proceduro, gre za ženske, otroke, ki umirajo in trpijo, mogoče pa za tiste, ki so napovedali obstrukcijo, sveti sedež je priznal Palestino že dolgo nazaj, z njo sklenil tudi dogovor. In predlagam postopkovno, da si preberejo nekaj misli, kaj o tej zgodbi o Gazi misli papež.

Hvala lepa.

Dobro, dajmo zdaj določiti dnevni red, ker ga še nismo.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 74. izredne seje Državnega zbora, predlog katerega ste prejeli danes, 4. junija, s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika. Predlogov za širitev ni, zato predlagam, da se za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo zdaj na odločanje o dnevnem redu in prosim vas, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. 50 poslank in poslancev je navzočih, vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 50.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 74. izredne seje Državnega zbora določen.

Moram vas pa tudi obvestiti o tem, da sem dobila pisno obvestilo, napoved obstrukcije s strani Poslanske skupine SDS, da bodo obstruirali današnjo to sejo in potem tudi oziroma da so obstruirali tudi Odbor za zunanjo politiko oziroma sejo tega odbora.

Zdaj pa je prav, čeprav poslancev opozicije ni v dvorani, pa bi bilo dobro, da bi bili, ampak verjamem, da nas spremljajo preko ekranov, ker mislim, da vseeno pa ni tako, da jih ne bi zanimalo, kaj se dogaja, in sicer, zakaj je danes tak kot je. Jaz sem vam dolžna pojasnilo, sem ga tudi napovedala in bom vam zdaj tudi to obrazložila.

Najprej se je treba vprašati ali je sklep o priznanju Palestine akt, glede katerega je sploh mogoče razpisati posvetovalni referendum; to je naše vprašanje. Postopka priznanja neodvisnosti in suverenosti določene države naš zakon o zunanjih zadevah eksplicitno ne določa. Postopka priznanja države, država, države natančno ne določa niti noben drug zakon ali akt Republike Slovenije. Zakon v drugem odstavku 3. člena določa le, da lahko vlada na predlog Ministrstva za zunanje zadeve predlaga Državnemu zboru, da se opredeli do določenega zunanjepolitičnega vprašanja. Takšno pravno podlago so vsebovali vsi dosedanji akti o priznanju držav, ki jih je sprejel Državni zbor na predlog vlade. Bolj kot za pravni akt pri priznanju države gre za politični akt, ki ne bo imel neposrednih posledic za prebivalce naše države, torej prebivalce Republike Slovenije. Gre za politično vprašanje, izraz politične volje, ki ima zunanje politične posledice. Priznanje pa ne pomeni, in to je bilo danes tudi v razpravah rečeno, da se neka država s priznanjem ustanovi ali da ne obstaja, ker je na primer Slovenija ne priznava; s priznanjem se samo sporoča pripravljenost neke države, da naveže prijateljske odnose, izmenja diplomatski predstavništvi in začne uveljavljati odnose sodelovanja. Mimogrede, tudi to je bilo rečeno, ko je bila Slovenija pred 32 leti sprejeta v Organizacijo združenih narodov, je bila palestinska oblast med prvimi, ki je Slovenijo priznala. Posamezen akt je vedno treba presojati vsebinsko ne glede na njegovo poimenovanje. Čeprav torej Državni zbor priznanje sprejema s sklepom, je ta sklep v primeru priznanja države zgolj ugotovitev obstoja določenih dejstev. Pri priznanju države gre za enostransko simbolično deklaracijo politične volje, pri čemer je priznanje lahko tudi konkludentno, na primer s sklenitvijo mednarodne pogodbe, z vzpostavitvijo diplomatskih odnosov in podobno. Slovenija je na primer s Palestino to storila 10. maja 2024, ko je na zasedanju Generalne skupščine OZN podprla polnopravno članstvo Palestine v OZN. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi v 26. členu določa, da lahko Državni zbor razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane. Priznanje druge države ne zadeva prebivalcev Slovenije, pač pa bolj zadeva prebivalce nekega drugega območja, torej območja v tujini, ko neki mednarodni entiteti priznava državnost. In še to: nobena država na svetu nobena še ni razpisala referenduma o priznanju katerekoli države. Sama izpeljava referenduma o priznanju neke države pa bi po mnenju uglednih mednarodnih pravnikov ustvarila vtis nezaupanja v lastno suverenost in poskus izogibanja lastni odgovornosti. Toliko o pravni naravi Akta o priznanju Palestine. Sicer večinsko mnenje je, da bi bil posvetovalni referendum možen. Zdaj pa okrog 30 dnevnega roka. o katerem je bilo toliko besed danes. Naj najprej poudarim, da gre za poslovniški, ne zakonski rok, kot je napačno govoril Janez Janša. Gre za rok, ki je določen v tretjem odstavku 184. člena Poslovnika, pri čemer nihče ne ve, čemu je ta rok pravzaprav namenjen. Jaz sem spraševala ugledne ustavne pravnike, nihče mi ni vedel povedati čemu je namenjen, zagotovo pa to ne more biti ohlajanje glav, ker se s tem pravzaprav razvrednoti poslanke in poslance. Poleg tega sem ugotovila, da se ta člen različno razlaga. Parlamentarna praksa ga že dolgo razlaga tako, da mora od vložitve predloga za referendum preteči 30 dni, da ga je potem sploh mogoče obravnavati na seji, kar po mojem mnenju, osebnem, tako mnenje imam sicer že od začetka mandata, ni prav. Tolmačiti ga je treba tako, da je treba predlog za referendum uvrstiti na sejo v 30 dneh po tem, ko je vložen. Ampak v to ustaljeno parlamentarno prakso nisem posegala. Menim pa, da je sedaj nujno, da se v to prakso poseže. Namreč, večkrat sem tekom mandata zaznala, da ravno zaradi tega 30-dnevnega roka prihaja do zlorabe pravice do posvetovalnega referenduma. Namreč vsaka pravica, še posebej pa pravica, ki je dana politikom, se mora uporabljati v skladu s svojim namenom in namen posvetovalnega referenduma ni, da nek dokument leži v predalu 30 dni, ampak je njegov namen določen v Zakonu o referendumu in ljudski iniciativi, to je, da se preveri volja volivk in volivcev glede določenega vprašanja iz pristojnosti Državnega zbora. To je namen posvetovalnega referenduma. Kot je večkrat poudarilo tudi Ustavno sodišče v več svojih odločbah, zloraba pravice pomeni uveljavljanje ali izvrševanje neke pravice v nasprotju z namenom, zaradi katerega pravico postavlja pravni red. Zloraba pravice zato ne more in ne sme uživati pravnega varstva, tako je tudi reklo Ustavno sodišče. Čeprav na primer zakon o referendumu in ljudski iniciativi nima posebnih določb o prepovedi zlorabe pravice, taka prepoved izhaja iz ustavnih načel, ki Republiko Slovenijo opredeljujejo kot pravno državo. In kako vemo, da je bila v primeru Predloga za razpis posvetovalnega referenduma v današnji konkretni zadevi ta pravica kršena oziroma zlorabljena, gospod Janez Janša je jasno in glasno povedal, čemu je uporaba njihove pravice namenjena, ohlajanju glav in temu, da Vlada razmisli v roku 30 dni. Gospa Alenka Jeraj je na srečanju sorodnikov izraelskih talcev povedala, da bo SDS uporabila vsa sredstva, da se prepreči priznanje Palestine. Jaz sem bila na tem srečanju zraven. Danes je bila zloraba demonstrirana tudi z dejanji, saj je skupina poslank in poslancev Poslanske skupine SDS že vloženi predlog pred začetkom seje umaknila, bojda iz tehničnih razlogov, nato pa potem ko je bil že določen dnevni red seje, ponovno vložila tak predlog, vse z namenom, da se zaobide določbe glede dnevnega reda seje. In čeprav je evidentno, da so predlagatelji zlorabili pravico do posvetovalnega referenduma, bomo mi boljši in bomo odločali o njihovem predlogu, ne bomo pa sledili njihovemu namenu, ki je neetičen in nemoralen in ne sledi namenu, zaradi katerega sploh posvetovalni referendum obstaja. Torej, ne bomo odločanje o predlogu za posvetovalni referendum odložili za 30 dni. Na tak način so namreč poslanci SDS želeli zlorabiti svojo pravico, tega pa kot predsednica Državnega zbora ne bom dopustila. Da mora ravno predsednik Državnega zbora preprečiti zlorabe, smiselno izhaja tudi iz besed pravnika Jana Zobca, tega, ki ga večkrat navajajo tudi poslanci SDS, sicer zapisanih v zvezi z zakonodajnim referendumom. Več primerov zlorabe predloga za posvetovalni referendum smo imeli v tem obdobju. Zadnji je bil glede zakona oziroma novele Zakona o parlamentarni preiskavi. Tam nisem intervenirala, ker sem bila predlagateljica. Naj zdaj samo še dve stvari povem. Glede resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji, o kateri smo pred nedavnim odločali, gre torej za zadevo, ko je Državni zbor odločal o političnem aktu, resoluciji, nekaj podobnega kot danes, preden je bilo odločeno na posvetovalnem referendumu in takrat je SDS, kolikor je meni znano, zahtevala, da se sprejme resolucija preden so njeni poslanci podprli predlog za razpis posvetovalnega referenduma. Sama sicer menim, da je bil postopek speljan pravilno, ravno zaradi narave akta resolucije, čeprav so bili pomisleki, pa ne glede poslovniških določb, ampak zakonskih določb, in sicer 28. člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Ampak resolucija, kot smo takrat povedali, ni odločitev, ki bi ustvarjala pravno zavezujoče posledice. In tukaj poudarjam, enako je s priznanjem druge države, ki je pravzaprav sporočilo oziroma deklaracija o ugotovitvi obstoja nekih relevantnih dejstev. Zaradi vsega navedenega, predvsem pa tudi zaradi nejasnosti in različnega tolmačenja bom nemudoma predlagala, da Komisija za Poslovnik ustrezno naslovi določbo tretjega odstavka 184. člena tako, da se pravica do posvetovalnega referenduma ne bo več zlorabljala za zavlačevanje zakonodajnega postopka v Državnem zboru. Jaz se vam iskreno zahvaljujem za to, da ste me sedaj poslušali.

In sedaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZA RAZPIS POSVETOVALNEGA REFERENDUMA O PREDLOGU SKLEPA O PRIZNANJU NEODVISNOSTI IN SUVERENOSTI DRŽAVE PALESTINE.

Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je v obravnavo zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec. Dopolnilne obrazložitve ne bo. Predlog za razpis posvetovalnega referenduma je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za zunanjo politiko in sprašujem oziroma dajem besedo predsedniku odbora, kolegu Predragu Bakoviću za predstavitev poročila. Izvolite.

Hvala za besedo, spoštovana predsednica. Spoštovana ministrica, kolegice, kolegi.

Odbor za zunanjo politiko je pripravil, je kot matično delovno telo pripravil poročilo k Predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o Predlogu sklepa o priznanju neodvisnosti in suverenosti države Palestine. Odbor za zunanjo politiko je na 24. nujni seji 4. 6. 2024 obravnaval predlog za razpis posvetovalnega referenduma o Predlogu sklepa o priznanju neodvisnosti in suverenosti države Palestina, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev, prvopodpisana Jelka Godec. Odbor se je tako seznanil s predlogom Poslanske skupine SDS za razpis posvetovalnega referenduma z dne 4. 6. z zahtevo poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica za sklic izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije z dne 4. 6. 2024 in z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 4. 6. 24. Pred začetkom seje je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke z dopisom napovedala obstrukcijo 23. nujne seje Odbora za zunanjo politiko in tudi 74. redne seje Državnega zbora. Na seji odbora je obstrukcijo 23. nujne seje odbora za zunanjo politiko in 74. izredne seje državnega zbora napovedala tudi poslanska skupina Nova Slovenija. Zaradi napovedane obstrukcije Poslanske skupine SDS dopolnilna obrazložitev s strani predstavnika predlagatelja gospoda Janeza Janše ni bila podana. Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je predstavila mnenje Vlade in poudarila, da Predloga za razpis posvetovalnega referenduma ne podpira. Vodja Zakonodajno-pravne službe Nataša Voršič je obrazložila institut posvetovalnega referenduma in predstavila vsebinske poudarke mnenja do Predloga za razpis posvetovalnega referenduma. Članice in člani odbora o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma niso razpravljali. Odbor je po končani razpravi na podlagi drugega odstavka 184. člena Poslovnika Državnega zbora glasoval o naslednjem predlogu mnenja: Odbor za zunanjo politiko meni, da je predlog za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu sklepa o priznanju neodvisnosti in suverenosti države Palestina primeren. Navzočih je bilo devet članic in članov odbora, za predlagano mnenje ni glasoval nihče, proti pa je glasovalo devet članov in članic odbora, tako odbor mnenja ni sprejel. Hvala lepa.

Hvala lepa. Zdaj pa sprašujem predstavnika oziroma predstavnico Vlade, če želi besedo? Boste besedo? Izvolite, potem za govornico. Imate 5 minut. Za govornico, prosim, spoštovana ministrica.

Hvala lepa, predsednica. Jaz bom samo na to točko podala tudi ustno mnenje Vlade Republike Slovenije, ki je bilo že delno povzeto. Vlada Republike Slovenije meni, da gre v primeru priznanja države Palestina primarno za vprašanje, ki je vezano na mednarodno delovanje Republike Slovenije in se neposredno ne nanaša na vprašanje, ki je širšega pomena za državljane Republike Slovenije, kot je to opredeljeno v 26. oziroma 27. členu Zakona o referendumu in ljudski iniciativi. V prvi vrsti gre pri priznanju države za vprašanje priznanja pravice naroda do samoodločbe, v konkretnem primeru palestinskemu ljudstvu. Gre za zunanjepolitično dejanje, ki je utemeljeno na mednarodnem pravu in Slovenije kot odgovorne članice mednarodne skupnosti. Do danes je državo Palestino priznalo 146 držav. Palestina je od leta 2012 tudi država opazovalka Združenih narodov.

Vlada Republike Slovenije obsoja terorizem, priznava legitimno pravico Izraela, da se brani v okviru mednarodnega prava ob upoštevanju načela sorazmernosti. Priznanje Palestine ni posledica terorističnega dejanja Hamasa, temveč priznanje temeljne pravice palestinskega ljudstva do samoodločbe, ki je osnovna človekova pravica, priznavana vsem narodom, vključno z Izraelci in Palestinci. Humanitarna situacija v Gazi je katastrofalna in se dnevno slabša. Sever Gaze se sooča z lakoto. Meddržavno sodišče je odredilo Izraelu, naj nemudoma ustavi vojaške aktivnosti in odpre prehode za humanitarno pomoč, vendar Izrael operacijo nadaljuje z enako intenzivnostjo. Dostop do pomoči dodatno ovirajo napadi, uničena infrastruktura in pomanjkanje goriva. Palestinska oblast je na robu finančnega zloma, saj Izrael ne izpolnjuje obveznosti izplačevanja davčnih prihodkov. Od oktobra lani je bilo v povračilnih napadih ubitih več kot 35 tisoč 200 Palestincev, vključno z več kot 13 tisoč 400 otroki in skoraj 500 na Zahodnem bregu, ranjenih pa več kot 84 tisoč ljudi.

Vlada Republike Slovenije verjame, da bo priznanje Palestine pripomoglo h krepitvi njene demokratične institucije in spodbudilo politične reforme. Suverena država bo imela večje možnosti in večjo odgovornost za razvoj učinkovitih institucij, ki bodo služile interesom svojega prebivalstva. Kot priznava, kot priznana država Palestina, bo deležna večje mednarodne pozornosti, kar bo okrepilo pritisk na njeno vodstvo za izboljšanje preglednosti in učinkovitosti upravljanja.

Priznanje Palestine krepi ugled Slovenije kot države, ki spoštuje mednarodno pravo in resolucije Združenih narodov. Hkrati izvaja pritisk na obe strani, na Izrael, da preneha z napadi na Gazo, in na Hamas, da izpusti talce. Obenem delujemo za mir in za rešitev dveh držav. Priznanje Palestine krepi tudi možnosti za poglobljeno sodelovanje z drugimi državami, vključno z arabskimi, zalivskimi in afriškimi, ki prav tako podpira mirno rešitev izraelsko palestinskega konflikta.

In glede na vse navedeno Vlada Republike Slovenije ocenjuje, da je sedaj primeren trenutek, da Slovenija suvereno prizna državo Palestino. Vlada Republike Slovenije ne podpira Predloga za razpis posvetovalnega referenduma o priznanju neodvisnosti in suverenosti države Palestina.

Hvala.