Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Pričenjam 17. sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da so seje zadržani in se ne morejo udeležiti naslednja članica odbora, gospa Suzana Lep Šimenko. S pooblastili na seji pa sodelujejo: gospoda Francija Kepo nadom…, gospod Franci Kepa nadomešča gospoda Franca Rosca, gospa Sandra Gazinkovski nadomešča poslanca Uroša Brežana, doktor Vida Čadonič Špelič nadomešča poslanca Jožefa Horvata.

S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora z eno točko - Predlog zakona o Kobilarni Lipica, druga obravnava. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

In sedaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O KOBILARNI LIPICA, DRUGA OBRAVNAVA, EPA 1440-IX.

Predlagatelj zakona je Vlada.

K obravnavi te točke so vabljeni: Vlada, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet. Dodatno pa je bila vabljena direktorica Kobilarne Lipica Tatjana Pucer Vošinek.

Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance in pojasnila Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport v zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.

Rok za vložitev amandmajev se je iztekel v sredo, 29. 5. 2024. V poslovniškem roku so amandmaje k predlogu zakona vložile poslanske skupine Svoboda, SD in Levica, in sicer k 5., 6., k naslovu poglavja k 5., k 9., k. 11., 12., 15., 44., 45., 50., 51., 52., 53., 54., 55., 62. on k 63. členu predloga zakona z dne 28. 5. 2024.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona in sedaj dajem besedo predstavniku Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, državnemu sekretarju Matevžu Frangežu.

Izvolite, beseda je vaša.

Najlepša hvala.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, najlepša hvala za to priložnost!

Vesel sem, da po tem, ko smo se v bistvu z idejo o novem Zakonu o Kobilarni Lipica začeli ukvarjati konec leta 2022, da smo sedaj končno pri tem odločilnem koraku, ko bo Odbor za gospodarstvo obravnaval predlog zakona, upam, sprejel predlagane amandmaje in ga potrdil in nato bo sledil še zadnji korak, torej obravnava in sprejem na plenarni seji Državnega zbora. Ta časovnica, bom povedal, da smo to materijo gnetli precej dolgo časa. Se pri tem intenzivno pogovarjali z različnimi skupinami deležnikov, že preden smo zakon zarisali v člene, smo se o rešitvah in pričakovanjih pogovarjali z zaposlenimi v sedanjih obeh družbah, torej Holdingu Kobilarna Lipica in Kobilarne Lipica, z različnimi civilnimi iniciativami, ki obstajajo okoli Kobilarne Lipica, z lokalnimi skupnostmi na Krasu, s stroko, biotehniško, veterinarsko, zootehniško stroko. Nenazadnje opravili izjemno produktiven zahteven in poglobljen proces medresorskega usklajevanja. Upal bi si trditi, da je to pravzaprav eden od zakonov, ki so šli skozi največ sit in krogov usklajevanj med različnimi resorji. No, končno opravili tudi javno obravnavo in znotraj javne obravnave tudi poseben posvet o rešitvah zakona v sami Kobilarni Lipica, to smo izvedli 5. decembra lani. Preden je zakon prišel na vaše klopi, smo po nekaj krogih koalicijskih usklajevanj Predlog Zakona o Kobilarni Lipica predstavili tudi opozicijskim poslanskim skupinam, kajti menimo, da je Kobilarna Lipica naš nacionalni simbol, in da je pomembno, da se okoli rešitev strinjamo vsi, da dosežemo široko soglasje.

Najprej, za kaj gre. Gre za lipicanca, ki ostaja poudarjeno bistvo Kobilarne Lipica, prav tako pa varovanje črede lipicanskih konj, skrb za tradicijo reje in vzgoje po metodah klasične jahalne šole, Kobilarno Lipica in njeno skrb za kulturne in naravne vrednote pa želimo kot zgled tržiti po vsem svetu kot enega od osrednjih nacionalnih in evropskih simbolov. Zakon prinaša različne nove rešitve, ampak vsaka rešitev je in mora biti pretehtana skozi vprašanje, ali z zakonskimi rešitvami krepimo standard varovanja lipicanca, črede lipicanskih konj in spleta naravnih in kulturnih vrednot, ki jih imamo v Lipici. Opisal sem proces vključevanja javnosti, torej intenziven proces več krogov pogovorov z različnimi skupinami deležnikov, začenši s civilnimi iniciativami, z zaposlenimi in lokalnimi skupnostmi na Krasu, intenziven medresorski proces in sama javna obravnava v Lipici. Že ob samem nas, torej začetku zakonodajnega procesa pravzaprav takrat, ko smo začeli snovati rešitve, smo se pogovorili s temi skupinami deležnikov in takrat nekako oblikovali skupaj izhodišča.

Prvič, da izboljšamo model, ki bi omogočil nadaljnja vlaganja v Kobilarno Lipica, da integriramo načela korporativnega upravljanja Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, da pristopimo k preučitvi ponovne enovitosti organiziranja, torej pričakovanj tako zaposlenih kot civilnih družb, da obe družbi na enem dvorišču spet združimo pod eno streho, in da premislimo o omejujočem modelu ločitve na javno službo in tržne dejavnosti in s tem povezana pravila državnih pomoči, pri vsem skupaj pa mora biti v ospredju pravzaprav to ravnotežje interesov, ki sem ga izpostavil že na začetku.

Zdaj, poudariti moram s pogledom naprej še eno stvar. Čez šest let, leta 2030, bo Kobilarna Lipica praznovala 450. obletnico. Takrat moramo vsi skupaj poskrbeti, da Kobilarna Lipica sije v vsem svojem sijaj, da odpravimo strukturne pomanjkljivosti, ki jih Kobilarna Lipica kot nacionalni simbol in kot državna kobilarna ima, tako v dejavnostih, ki so povezane z in za konje, z varovanjem drugih kulturnih in naravnih vrednot v prostoru, kot tudi pomanjkljivostmi, ki jih ima sam poslovni model, in ki nedvomno rezultirajo tudi v tem, da ima družba, ki upravlja z Lipico, tudi poslovno izgubo. Ob tem imamo, je vse kar je na območju Kobilarne Lipica last Republike Slovenije in sedanji model predstavlja celo vrsto omejitev, da država kot lastnica tega premoženja s svojim premoženjem ustrezno gospodari, ga vzdržuje, obnavlja, postavlja v želen funkcionalni namen. Torej iz tega so izvedeni cilji zakona, izboljšanje torej upravljanja Kobilarne Lipica tako, da bodo v polni meri upošteva upoštevana načela korporativnega upravljanja OECD za upravljanje družb v državni lasti. Iz tega izhajajoč nov model upravljanja, prenova organiziranosti in dvig strokovnih meril, tudi tistih meril, ki določajo, kdo je lahko član nadzornega sveta, kdo je lahko član uprave, kdo je lahko član strokovnega sveta, posledično omogočiti vlaganje Republike Slovenije v njeno premoženje, torej tudi v objekte za turistično dejavnost. Vzpostaviti razvojno ravnotežje med skrbjo in trženjem kulturnih in naravnih vrednot z doseganjem sinergij ob jasnem primatu javnega interesa, okrepiti vključenost in transparentnost upravljanja in strokovnega dela in zavarovati Kobilarno Lipica kot trajno in izključno premoženje Republike Slovenije. V tem pogledu smo definirali poslanstvo Kobilarne Lipica, torej ohranjanje genetske pestrosti in razvoj črede lipicanskih konj, ohranjanje in razvoj lipicanca, konjeništva in klasične jahalne šole, varovanje kulturnih in naravnih vrednot ter predstavljanje, izobraževanje javnosti o teh vrednotah in vizijo. Vizija, torej postati svetovno prepoznavna matična kobilarna lipicancev, ki bo spet poudarjeno to ravnotežje, sožitje med konji, ljudmi, tradicijo in okoljem, najboljši zgled za skrb in gospodarjenje s kulturnimi naravnimi vrednotami, in ki jih bomo tržili z vrhunskimi storitvami za ljubitelje, obiskovalce in goste. V tem pogledu je definiran status kot matična kobilarna lipicancev, ki je predmet posebne zaščite in varovanja Republike Slovenije, ki je v trajni in izključni lasti Republike Slovenije s prepovedjo prodaje premoženja z zakonsko natančno določenimi izjemami in postopki, ki jih zakon definira v primerih, kadar je po posebnih postopkih in na način torej premoženje mogoče prodajati.

Zdaj, ta slikica je zelo pomembna. Vi veste, da je danes veljavni zakon uveljavil na eni strani javno službo, na drugi strani turistične dejavnosti. Javna služba organizirana v eni družbi, tržne dejavnosti v drugi družbi, kar iz vrste poslovnih in funkcionalnih razlogov ni povsem optimalno. Hkrati pa ta model skladno z načelom, da takšna družba ne sme ustvariti več kot 20 odstotkov tržnih prihodkov na trgu, sicer se to razume kot tržna disfunkcija, kot nedovoljene državne pomoči, skratka celotna ta problematika ustvarja kar eno kompleksno vzdušje, zato smo skupaj z medresorskim premislekom pristopili k pripravi novega modela in bistvo tega modela so kulturne in naravne vrednote. Za to, Lipica je za to, Lipico varujemo, to je tisto, kar je javni interes v Lipici. Kaj pa je? Kaj pa so torej kulturne in naravne vrednote? To je spomeniško območje, torej posestvo, čreda lipicanskih konj, grajene strukture, pravice intelektualne lastnine, tradicionalna reja in vzreja in klasična šola. In potem smo te kulturne in naravne vrednote razdelili na dve funkciji: eno je skrb in gospodarjenje s kulturnimi naravnimi vrednotami in na drugi strani je trženje teh kulturnih in naravnih vrednot. Iz tega je izveden model upravljanja, kot ga imate na sliki, torej na eni strani skrb in gospodarjenje, kulturnih in naravnih vrednot, doslej je bila to javna služba in to dejavnost Kobilarna Lipica izvaja v imenu in za račun Republike Slovenije. To je tisto, kjer se uresničuje javni interes. Na drugi strani pa imamo torej trženje kulturnih in naravnih vrednot, kar pa Kobilarna Lipica opravlja v svojem imenu in za svoj račun in so doslej tržne dejavnosti, oboje pa povezujejo investicije v premoženje Republike Slovenije. S tem prenovljenim modelom si upamo trditi, odpravljamo zaznane strukturne slabosti, Kobilarno Lipica povezujemo v eno močno celoto, opremljenost z vsem potrebnim za to, da odpravimo te primanjkljaje, ki jih Kobilarna Lipica v ravnanju ima.

Naj tukaj povem, da nismo kritični do rešitev, ki so bile v preteklosti sprejete. Predstavljamo si, da čeprav govorimo o novem zakonu, ki pa v mnogih točkah dobesedno povzema rešitve uzakonjene doslej, nadgrajuje in jih izboljšuje skladno s cilji, ki sem jih že navedel. Ta prenovljen model omogoča, da Republika Slovenija kot 100 lastnica Kobilarne Lipica, predvsem pa premoženje v njej, neposredno investira v posestvo Kobilarne Lipica, ki je v zakonu tudi posebej identificirano, in torej te investicije izvaja v svojem imenu in za svoj račun oziroma za to pooblasti agenta, torej družbo Kobilarna Lipica, da to opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije. Vse to omogoča, da na enem dvorišču spet postavimo enega gospodarja, torej da gremo v model enovitega organiziranja, do česar bomo prišli tako, da bo, če boste poslanke in poslanci sprejeli zakon, Holdingu Kobilarne Lipica pripojili hčerinsko družbo Kobilarna Lipica in v naslednjem koraku preimenovali Holding Kobilarna Lipica v Kobilarno Lipica, to pa bo družba, ki bo imela vse značilnosti pravne osebe javnega prava, pri čemer bo nova, tako nastala družba tudi univerzalna pravna naslednica dosedanje Kobilarne Lipica. Pomembno je, da v zakonu določamo nepridobiten značaj, torej družba ne izplačuje dobička, pač pa ustvarjen presežek nad odhodki vlaga nadalje v razvoj dejavnosti.

Zakonsko so definirane naloge skrbi in gospodarjenja z naravnimi kulturnimi vrednotami, ki so po svoji naravi bolj ali manj enake dosedanji javni službi, vendar pa pri tem ne gre za javno službo že zaradi prej omenjenega načela 80: 20. Na ta način uveljavljamo model, ki je skladen s pravili državnih pomoči, no, za uporabo in trženje premoženja Republike Slovenije v Kobilarni Lipica pa bo Kobilarna Lipica v državi letno plačevala 3 odstotke ustvarjenih prihodkov iz naslova trženja. Konsolidirali smo dokumente v tri ključne dokumente, desetletna razvojna strategija, načrt upravljanja spomeniškega območja za obdobje 5 let in pa letni program. In naredili nekaj pomembnih sprememb v organiziranosti. Skupščina družbe ostaja Vlada Republike Slovenije. Veste, da so se v preteklosti pojavljale ideje, da bi Kobilarno Lipica prenesli v upravljanje Slovenskega državnega holdinga, takrat se je cela vrsta javnosti, začenši z lokalnimi skupnostmi na Krasu, tudi mnogimi poslanci iz tega območja temu uprla, tako da skupščina ostaja vlada, družba pa bo imela šestčlanski nadzorni svet, kjer bo tri predstavnike imenoval ustanovitelj, enega lokalne skupnosti oziroma občina Sežana, dva predstavnika pa zaposleni. Novost pa je uprava, kjer v bistvu prihaja do manjšega odstopa pri poimenovanju tega organa od siceršnjih določil Zakona o gospodarski družbi, želimo imeti upravo kot kolektivni organ, kjer sedijo generalni direktor oziroma generalna direktorica in dva direktorja, torej, za konjerejo in konjeništvo in za turizem. Zakaj? Ravno zaradi tega, da se vzpostavi to ravnovesje različnih vidikov, da pa je seveda generalni direktor v tem pogledu kot tisti, ki vodi upravo, s svojim ravnanjem odločilen pri tem, da pretehta v ustrezno smer. Kaj zasledujemo tukaj? Vrhunske storitve konjereje in konjeništva, skladno s tradicijo, skladno z izročili klasične jahalne šole, zasledujoč pri tem največjo dobrobit konj. Na drugi strani pa vendarle večjo odprtost Kobilarne Lipica različnim javnostim, tudi lokalnim skupnostim in ljudem v njih. Z večjo prepletenostjo Kobilarne Lipica z okoljem, v katerem je ta nastala, in posledično seveda tudi izvajanje turističnih dejavnosti na tem področju, da zamejimo in vzpostavimo ustrezno ravnanje. Kot veste, se je v preteklosti glede Kobilarne Lipica odpirala cela vrsta izrazito strokovnih specializiranih vprašanj, kjer je težko soditi, kaj je res in kaj ne, če nisi za to res visoko in specializirano usposobljen. V tem pogledu smo oblikovali petčlanski strokovni svet, da upravi in nadzornemu svetu pomaga pri reševanju zelo strokovnih vprašanj povezanih torej s samo konjerejo in pa konjeništvom, torej ozko specializiranimi dejavnostmi, ki zahtevajo najvišji standard znanja in ravnanja. Hkrati pa smo v izogib politični trgovini postavili zelo visoke pogoje in merila za članstvo v nadzornem svetu in hkrati preverili, funkcijo nominacije, torej presoje, kateri kandidati, ki se odzovejo na javni poziv - podčrtam javni poziv - za kandidatke in kandidate ustrezajo tem merilom, poverjeno Slovenskemu državnemu holdingu. Slovenskemu državnemu holdingu poverjamo še eno nalogo, in sicer, da kvartalno presodi poslovni performans Kobilarne Lipica in skupščini, torej Vladi, pripravi tudi priporočila za potrebno poslovno ukrepanje. Torej, definirali smo javni interes, to je skrb in gospodarjenje s kulturnimi naravnimi vrednotami. Oba vidika upravljanja sta združena v sinergično celoto, katere bistvo so konj, tradicija, krajina, torej kulturne in naravne vrednote. Prehajamo v enovitost organiziranja z eno družbo, ki pa ima nepridobiten značaj, izboljšamo model za izvajanje investicij v premoženje Republike Slovenije in vzpostavljamo bistveno višja strokovna merila in postopek nominacije oziroma akreditacije članov nadzornega sveta ter vključenost načela korporativnega upravljanja OECD.

Toliko torej o ključnih rešitvah v zakonu.

Zdaj pa, če dovolite, zelo na kratko, ena osebna izkušnja. Pred dobrima dvema letoma, ko sem postal državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport - to sem postal bolj po naključju in manj po neki osebni želji, na povabilo ministra Hana, in priznam, da sem takrat si predstavljal vsebine, ki so povezane z industrijo, z inovacijami za podjetništvo, nekako v paketu, ker sem odgovoren tudi za turizem, pa je prišla tudi Kobilarna Lipica. Kobilarne Lipice nisem poznal dolgo, čeprav sem jo obiskal, torej, dobro, čeprav sem jo obiskoval kot turist. Hkrati pa sem v bistvu zelo hitro spoznal, da sem kot državni sekretar, odgovoren za turizem, odgovoren tudi za ta izjemen biser, skupaj z ekipo, tako na ministrstvu in Direktoratu za turizem, predvsem pa z vodstvom Kobilarne Lipica. V tem pogledu nas povezuje zdaj dve leti različnih ukrepov za to, da bi Lipica res zasijala. Predstavljam si, da bomo 450. obletnico Kobilarne Lipica zasnovali in praznovali v okoliščinah, ki bodo res odpravile te slabosti, ki jih Lipica danes ima. Da Lipica res zasije, ne kot samo nacionalni simbol, pač pa kot ena od osrednjih, izjemno zanimivih, čudovitih evropskih destinacij, kot ena od unikatnih državnih kobilarn po Evropi in edina torej kot matična kobilarna lipicancev; seveda, prosim, to besedo "edina" črtajte, ker je bil lapsus.

Jaz bi se na koncu zahvalil ekipi Direktorata za turizem. No, moram pa reči, da je pri tem zakonu res veliko energije vložila tudi Alenka Marolt, pred dnevi imenovana nova generalna direktorica Direktorata za razvojna sredstva. Njej, Direktoratu za turizem, predvsem pa številnim javnostim, ki so pri nastajanju zakona doslej sodelovali, se za ta napor res zahvaljujem. Prepričan sem, da s sprejetim zakonom - upam, da bo sprejet - res izboljšujemo te stvari in da slovenskemu Krasu in Lipici dajemo s tem zakonom res izjemno pomembno doto.

Hvala lepa državnemu sekretarju za uvodno obrazložitev k predlogu zakona.

In sedaj sprašujem Zakonodajno-pravno službo, gospo Heleno Rus, ali želi podati mnenje Zakonodajno-pravne službe? (Da.)

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika svojih pristojnosti in pripravila pisno mnenje. Pripombe so se nanašale predvsem na določbe, ki urejajo družbo, ki bo upravljala s Kobilarno Lipica, ter na prihodnjo ureditev. Prav tako smo podali pripombe, ki so bile namenjene večji jasnosti in določnosti ter notranji skladnosti predloga zakona. Amandmaji koalicijskih poslanskih skupin upoštevajo večino naših pripomb, glede drugih pa je ministrstvo podalo pisna pojasnila. Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, turizem in šport, gospod Branko Tomažič? (Da.)

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala, predsedujoča za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci, predstavniki Vlade!

Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je prejšnji teden obravnavala Predlog zakona o Kobilarni Lipica. Komisija predlog zakona podpira. V razpravi smo državni svetniki poudarili in opozorili: podpiramo, da se družba zopet združuje, saj je v času, ko družba ni bila razvita, razvoj nazadoval. Tudi pred petimi leti smo bili proti razdolževanju v Državnem svetu. Turizem je zaradi Lipice, lipicancev, konjev, zanimiv, za celoten Kras je zelo pomemben. In obratno, konji rabijo turistične dejavnosti, z roko v roki za isti cilj, z enotno celovito ponudbo. Menili smo, da se z novim zakonom ne bo ničesar rešilo, spremenilo, če se ne bo poskrbelo za strokovno vodenje in nadzor, dober menedžment. In prav to je glavni problem trenutnega stanja - zelo slabo vodenje posestva, lahko rečemo, tudi za turizem. Ne mislim zadnjih dveh let, ampak večletnega, lahko bi rekli tudi 15 ali pa 20 let. Spraševali smo se, zakaj se več ne zgledujemo po dunajski kobilarni, češki, madžarski, ki so nas v marsičem prehiteli. Po sedanjem vodenju je bilo opaziti več pomanjkljivosti tako pri vodenju kobilarne in skrbi za konje, kot tudi pri trženju celotnega kompleksa. Vodilo mora biti, da se na vodilna mesta postavi strokovnjake in ne politično ustrezne posameznike, ki zadostujejo različne interese; celo v kabinetih predsednika države ali predsednika vlade v preteklosti se je kadrovalo. Opozorjeno je bilo, da po 25 letih vodenja konjev smo padli. Sprašujemo se, ali nas je lahko sram, kako smo nazadovali s klasično šolo jahanja, turističnim jahanjem, vzgojo mladih konj. Pri selekciji se ne sledi bolj uporabnemu konju za dresuro ali vprego ali za potrebe športa. Ne spremlja se dela s konji za ocenjevanje uspešnosti konja ali ocenjuje uspešnost napredka pri dresuri, kakor tudi uspešnost jahačev, prepuščeno je stihiji. Zagotoviti je potrebno tudi kontinuiteto vodenja in ne da se ključni ljudje menjavajo z vsako novo politično opcijo. Pogrešamo tudi neke vrste poslovni načrt, ki bi bil lahko priloga zakonu, saj so pri tako velikem posestvu in bogato zastavljenem upravljanju ključni prihodki in stroški. Pozdravili smo cilje zakona, med katerimi so tudi nove investicije, saj so bile v preteklosti močno podhranjene, tudi v turističnem delu, kot sta to na primer golf igrišče in bazenski kompleks. Prihodki od dejavnosti so premajhni, kar je zaskrbljujoče. Kobilarna kot celota v turističnem delu bi morala biti samozadostna, z malo pomoči države, in ne obratno. Preveč sredstev bo šlo za vse organe upravljanja, upravo, nadzorni svet, strokovni svet. In tudi, če lahko rečem, smo se dotaknili samo pri 1. členu, da ne podpiramo tričlanske uprave.

Toliko z naše strani. Hvala.

Hvala lepa predstavniku Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.

In se vam, gospod, opravičujem, da nisem prej povedala celotnega vašega naziva.

Sedaj pa nadaljujemo. Odboru predlagam, da po končani razpravi o členih, v skladu s tretjo alinejo 128. člena poslovnika, glasujemo skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ugotavljam, da ne.

Prehajamo na razpravo o členih predloga zakona ter razpravo in glasovanje o amandmajih, ki jo bomo opravili na podlagi predloženega dokumenta.

V razpravo dajem člene od 1 do 4, h katerim ni bilo vloženih amandmajev. Pri tem dopuščam tudi širšo razpravo. Odpiram razpravo. Želi kdo od poslancev besedo? (Da.)

Gospod Rado Gladek, izvolite, beseda je vaša.

Ja, predsednica, hvala za besedo.

Državni sekretar, direktorica oziroma predstavnica Lipice, kolegice in kolegi! Saj bom kratek. Tudi mene oziroma takoj na začetku bom povedal, da bom zakon podprl, ker resnično upam, da bomo uspeli končno ta naš biser spraviti v neko stanje, ki nam bo v ponos. Imam pa tudi jaz kar nekaj pomislekov, zelo podobnih, kot jih je predstavnik Državnega sveta navedel, ki so jih imeli člani odbora Državnega sveta v razpravi.

Mene dejansko skrbi ta poslovni del. Državni sekretar je pač lepo predstavil to vodstveno obliko oziroma ta strokovni del. Jaz upam, resnično upam, da bo tudi ta obljuba, kar se tiče vmešavanja politike v Lipico, umaknjena oziroma je ne bo, da bo dejansko stroka vodila ta naš ponos. Me pa skrbi ta turistični del, no. Po eni strani govorimo, da bo to družba, ki ne bo namenjena pridobivanju profita, kar je po eni strani razumljivo, ampak vseeno me malo skrbi ta turistični del, glede na to, da imamo že na marsikaterem drugem področju v Sloveniji, kar se turizma tiče, precej težav ravno pri turističnih podjetjih, ki so v državni lasti. Tako imam skrb, kako oziroma koliko bomo pa v tem turističnem delu uspešni v Lipici. Lipica oziroma turistični del je le ena taka posebnost. Vsi vemo, da je ogromna težava pridobivanje ustreznih kadrov v to dejavnost, da teh kadrov primanjkuje. In tukaj mogoče malo pogrešam, jaz se moram opravičiti, jaz takrat nisem bil na tej predstavitvi, ki ste jo imeli po poslanskih skupinah, ker sem bil zadržan; ne vem, mogoče ste takrat kaj več okrog tega govorili. Ampak ta poslovni del tudi mene skrbi. Ali bo država kljub obljubam, da bodo strokovni, kompetentni ljudje vodili Lipico, ali bomo dejansko uspeli najti te prave ljudi, ki bodo v prvi vrsti s srcem oziroma ki jim bo Lipica pomenila veliko več kot samo osebni dohodek? Ali bomo te ljudi resnično našli, jih bomo znali motivirati, jih bomo znali navdušiti, da bodo tam pustili svoje srce. Ker edino na ta način bo Lipica končno na dolgi rok uspešna. Saj pravim, jaz bom zakon podprl, ampak po eni strani recimo imamo uspešen primer enega drugega slovenskega bisera, ki je bil, bi rekel, dan v najem oziroma upravljanje zasebni družbi, pa je zasebna družba dokazala, da zna iz turističnega bisera, pomembnega za Slovenijo, narediti uspešno zgodbo. Jaz razumem, da tukaj v Lipici je podobna težava kot v marsikaterih kompleksnejših sredinah, ker nikoli ne veš, mislim, ali je konjeništvo odvisno od turističnega dela ali obratno. To je dejansko nek preplet, in jaz upam oziroma verjamem, da namen je dober. Tudi želim, da bi ti cilji uspeli, ampak, kot rečeno, imam pa pomisleke oziroma premalo vem o tem poslovnem delu, kot je predstavnik Državnega sveta navedel. Pričakoval bi oziroma želel bi predstavitev nekega poslovnega načrta, kjer bi bilo to bolj jasno precizirano, pa tudi bolj osnovano, kakšni so dejanski načrti oziroma neka realna pričakovanja za vsaj neko kratkoročno obdobje.

Toliko, hvala.

Hvala lepa.

Naslednja ima besedo gospa Andreja Živic.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo.

Spoštovana predsedujoča, spoštovani vsi!

In v tem imenu bi tudi pozdravila direktorico Kobilarne Lipica, gospo Tatjano, in vse ostale. Seveda, državnemu sekretarju tudi hvala za celovito predstavitev zakona. Mislim, da je to po vrsti že četrti, in mogoče za razliko od državnega sekretarja, sem pa sama pa že dolgo Lipico in odnose v njej in samo Lipico kot tako tudi že zelo dolgo poznam, ker prihajam tudi iz tistih krajev. In sem ponosna na to, da danes obravnavamo predlog zakona s kar velikimi spremembami pri upravljanju in vodenju. Zavedam se in moramo se vsi zavedati, da bo Lipica odvisna ne samo od tega novega zakona oziroma Zakona o Kobilarni Lipica, temveč tudi od nas vseh, upravljanja, vodstva, vseh zaposlenih, lokalne skupnosti in predvsem tistih, ki bodo morali nesebično skrbeti za naše edinstvene lipicance in venomer iskati ravnotežje med dobrobitjo lipicanca in med tistim, kar želimo ponuditi ljudem in konec koncev svetu. Glede na to, kot sem že omenila, da poznam Lipico že od malih nog - mislim, da zdaj državnega sekretarja tukaj ni, ne vem, ali mi bo lahko odgovoril. In poznam več dogajanj… / oglašanje v ozadju/