Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Začenjam 12. sejo Odbora za izobraževanje, znanost in mladino. Obveščam vas, da je zadržana in se seje ne more udeležiti kolegica Iva Dimic, ki jo nadomešča doktorica Vida Čadonič Špelič.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: prvič, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o glasbenih šolah; drugič, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gimnazijah; tretjič, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju in četrtič, razno. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GLASBENIH ŠOLAH, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po REDNEM POSTOPKU predložila Vlada.

Predlog zakona je bil 5. aprila letos objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. V zvezi s to točko ste prejeli naslednje gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. In sicer predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino. Dodatno pa smo prejeli še obrazložitev k pripombam Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora v zvezi s predlogom novele zakona. Rok za vlaganje amandmajev je bil do četrtka 30. maja letos. V poslovniškem roku pa so amandmaje k 1., 2., 3., 5., 8., 11., 13., 14., 15., 16., 18. in 19. členu vložile Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica. Predlagatelji amandmajev so spremenili oziroma dopolnili amandmaje k 13. in 16. členu. Dokument ste prejeli včeraj. Predlog za amandma odbora k 12. členu so predložile poslanske skupine koalicije in ste ga prejeli včeraj. K tej točki so vabljeni Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Državni svet, Zakonodajno-pravna služba, Zavod Republike Slovenije za šolstvo in Zveza slovenskih glasbenih šol.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, in sicer, dajem besedo državni sekretarki, gospe Janji Zupančič.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo in lep pozdrav vsem skupaj!

Ja, če se posvetimo Zakonu o glasbenih šolah, ta zakon ureja osnovno glasbeno ter plesno vzgojo in izobraževanje v javnih in zasebnih glasbenih šolah, določa programe, ki se izvajajo v glasbenem izobraževanju, natančneje ureja organizacijo dela v glasbenih šolah, opredeljuje postopke vpisa v glasbeno šolo, pravice in dolžnosti učencev, izvajanje preverjanja, ocenjevanja znanja in napredovanje učencev, izvajanje nadzora nad zakonitostjo del ter zbiranje in varstvo podatkov. Cilj predlaganih zakonskih sprememb je ohranjanje in izboljšanje kakovosti izobraževanja glasbenega šolstva v Republiki Sloveniji. Zakonske spremembe, ki jih zakon uvaja, pa sledijo razvoju glasbenega izobraževanja in potrebam po novostih. Na kratko, glavne rešitve, ki jih zakon, novela zakona prinaša; poimenovanje izobraževalnih programov se uskladi, urejajo se postopki izobraževanja na daljavo, ažurira se področje zbiranja in varstva podatkov staršev in otrok, natančneje se določa pristojnosti in kriterije za uvedbo dodatnega pouka, izenačuje se pravice učencev do podaljšanega izobraževanja, določajo se novi predmeti in ureja se redakcija posameznih določb.

Zdaj, mogoče samo nekaj na kratko o podrobnostih. Minister za šolstvo je v letih 2002 in 2003 sprejel pet izobraževalnih programov, s predlogom zakona pa se poimenovanje teh programov poenoti z uradnim poimenovanjem programov. Izkušnje iz obdobja epidemije Covida-19 so izkazale potrebo po alternativnih oblikah izobraževanja, pri čemer se je kot nujno izkazala zakonska ureditev področja izobraževanja na daljavo. V letih od sprejetja Zakona o glasbenih šolah pa do danes se je pojavila potreba po uvedbi izobraževanja s področja jazza in zabavne glasbe, saj ti učni načrti temeljijo predvsem zdaj na področju klasične glasbe in pa zaznana je bila pa tudi potreba po posodobitvi določil vezanih na vodenje evidenc in pa ureditev določenih redakcijskih podrobnosti posameznih zakonskih določb.

Toliko na hitro, hvala.

Hvala lepa.

Zdaj pa dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Sladjani Ješić.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni!

V Zakonodajno-pravni službi smo predlog zakona preučili z vidika ustave, pravnega sistema in nomotehničnega vidika ter pripravili pisno mnenje, v katerem so podane pripombe predvsem ustavno pravne in nomotehnične narave.

Ugotovim lahko, da vloženi amandmaji k spremembi amandmajev in predlog za amandma odbora poslanskih skupin koalicije v večji meri ustrezno upoštevajo nomotehnične pripombe iz mnenja, posredovana so bila tudi pojasnila ministrstva, ki določene predlagane rešitve dodatno pojasnjujejo in jih sprejemamo, vendar pa je kljub temu treba izpostaviti: z vidika načela legalitete in hierarhije pravnih aktov ni ustrezno, da se zakonska materija usklajuje s podzakonsko materijo. To je namreč eden izmed ciljev predloga zakona.

Opozoriti je tudi treba, da ostaja sporna ureditev v zvezi z obdelavo podatka o zdravstvenih posebnostih učenca. Veljavni zakon v 44. členu predvideva trajno hrambo podatkov o učencu, čeprav je glede na namen, hramba tega podatka potrebna le do zaključka izobraževanja v glasbeni šoli.

V zvezi z vodenjem zbirk osebnih podatkov je treba tudi opozoriti, da mora biti skladno z 38. členom Ustave, vsaka obdelava osebnega podatka, primarno določena z zakonom in ne podzakonskim aktom. Nejasna pa ostaja tudi prehodna ureditev, predvsem v delu, ki se nanaša na predmet cimbale. Ta naj bi se uvedel v šolskem letu 2024/2025, čeprav je v predlogu zakona predvideno, da predmetnike in učne načrte v skladu s tem zakonom določi pristojni strokovni svet najpozneje do 1. januarja 2025, kar je glede predmeta cimbale že sredi šolskega leta in takšna prehodna ureditev krni načelo pravne države, predvsem predvidljivost pravne ureditve in pravno varnost. Gre za 17. člen, ki bo tudi odprt za sejo Državnega zbora, tako da, če je predlagatelj pripravljen, se lahko za predmet cimbale določi drugačen rok uskladitve.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa dajem besedo predstavniku Zakonodajno-pravne službe…, - ja, ja, saj sem »falila«, se opravičujem - besedo predstavniku Državnega sveta, profesorju doktorju Radovanu Stanislavu Pejovniku.

Izvolite.

Dober dan!

Hvala, gospa predsednica, za besedo. To pot bom lahko zelo kratek.

Komisija Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino je na 17. seji obravnavala Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o glasbenih šolah. Komisija je ugotovila, da predlog zakona pravilno usklajuje poimenovanje izobraževalnih programov, ureja postopke izobraževanja, zbiranje podatkov, izenačuje pravice učencev do podaljšanja izobraževanja ter določa nove predmete. Komisija predlog zakona podpira in k predlogu zakona ni imela dodatnih pripomb.

Hvala lepa.

Zdaj pa še k predstavitvi mnenj dajem besedo še drugim vabljenim na sejo, in sicer imamo še predstavnice Zavoda za šolstvo? (Ne.) V redu.

Zdaj pa prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih in vloženih amandmajih v okviru druge obravnave predloga zakona. Predlagam, da obravnavo predloga zakona opravimo na način, da razpravljamo o vsakem členu in glasujemo o amandmajih. Pri 1. členu v skladu s prakso opravimo nekoliko širšo razpravo, po glasovanju o amandmajih pa ob koncu glasujemo še o vseh členih skupaj. Se s tem strinjamo? (Da.) Ugotavljam, da ja. Predlog zakona ima 21 členov.

Odpiram razpravo o 1. členu predloga zakona o vloženem amandmaju Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica k 1. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne, torej zaključujem razpravo in glasujemo o vloženem amandmaju poslanskih skupin koalicije.

Glasujemo. Za je glasovalo 11 poslank in poslancev, nihče proti.

(Za je glasovalo 11.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma soglasno sprejet.

Torej odpiram razpravo o 2. členu predloga zakona o vloženem amandmaju poslanskih skupin koalicije. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne.

Glasujemo. Za je glasovalo 9 poslank in poslancev, noben proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odpiram… / medsebojni pogovor/ Odpiram razpravo o 3. členu predloga zakona in vloženem amandmaju poslanskih skupin koalicije. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne.

Glasujemo. Za je glasovalo 7 poslank in poslancev, noben proti.

(Za je glasovalo 7.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odpiram razpravo o 4. členu predloga zakona h kateremu ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne, torej zaključujem razpravo.

Odpiram razpravo o 5. členu predloga zakona o vloženem amandmaju poslanskih skupin koalicije. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.

Glasujemo. Za je glasovalo 7 poslank in poslancev, proti nihče. (Za je glasovalo 7.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odpiram razpravo o 6. in 7. členu predloga zakona, h katerima ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.

Odpiram razpravo o 8. členu predloga zakona in vloženem amandmaju poslanskih skupin koalicije. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Torej zaključujem razpravo.

Glasujemo. Za je glasovalo 7, nihče proti.

(Za je glasovalo 7.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odpiram razpravo o 9. in 10. členu predloga zakona, h katerima ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.

Odpiram razpravo o 11. členu predloga zakona in o vloženem amandmaju poslanskih skupin koalicije. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo in glasujemo o tem amandmaju.

Glasujemo. Za je glasovalo 8, nihče proti.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Zdaj pa odpiram razpravo o 12. členu predloga zakona in o vloženem predlogu za amandma odbora k 12. členu, ki so ga podal poslanske skupine koalicije. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo.

Glasujemo. Za je glasovalo 8, nihče proti.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odpiram razpravo o 13. členu predloga zakona in vloženem amandmaju poslanskih skupin koalicije, ki je bil spremenjen. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Torej zaključujem razpravo.

Glasujemo. Za je glasovalo 8, nihče proti.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odpiram razpravo o 14. členu predloga zakona in vloženem amandmaju poslanskih skupin koalicije. Želi kdo razpravljati? Vidim, da ni želje po razpravi, torej zaključujem razpravo.

Glasujemo. Za je glasovalo 8, nihče proti.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odpiram razpravo o 15. členu predloga zakona in vloženem amandmaju poslanskih skupin koalicije. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

Glasujemo. Za je glasovalo 8, nihče proti.

(Za je glasovalo 8.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Zdaj se nam je pridružil še kolega doktor Matej Tašner Vatovec, ki nadomešča poslanko doktorico Tatjano Greif.

Nadaljujemo. Odpiram razpravo o 16. členu predloga zakona in vloženem amandmaju poslanskih skupin koalicije, ki je bil spremenjen. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne.

Glasujemo. Za je glasovalo 9, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet. Odpiram razpravo o 17. členu predloga zakona, h kateremu ni vloženih amandmajev. Je kakšna želja po razpravi? Ugotavljam, da ne, torej zaključujem razpravo.

Odpiram razpravo o 18. členu predloga zakona in vloženem amandmaju poslanskih skupin koalicije k 18. členu. Ja, saj sem že povedala. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, torej zaključujem razpravo.

Glasujemo. Za je glasovalo 9, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odpiram razpravo o 19. členu predloga zakona in vloženem amandmaju poslanskih skupin koalicije. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zaključujem razpravo.

Glasujemo. Za je glasovalo 9, nihče proti.

(Za je glasovalo 9.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je amandma sprejet.

Odpiram razpravo o 20. in 21. členu predloga zakona, h katerima ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Vidim, da ni želje po razpravi, torej zaključujem razpravo.

S smo zaključili glasovanje o amandmajih.

V skladu s prej sprejeto odločitvijo prehajamo na glasovanje o vseh členih predloga zakona skupaj.

Glasujemo. Za je glasovalo 10, nihče proti.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da so vsi členi sprejeti.

S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu. Sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Poročevalka odbora na seji zbora bom predsednica odbora. Se strinjate? Če ne, bomo spremenili kaj, če bo treba. Okej.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GIMNAZIJAH,

ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada s predlogom za obravnavo po skrajšanem postopku. Predlog zakona je bil 26. aprila letos objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Kolegij predsednice Državnega zbora je na 83. seji, dne 7. maja letos, sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. V zvezi s to točko ste prejeli naslednje gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, in sicer: predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti in mnenje Komisije Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino. Danes smo prejeli še obrazložitev k pripombam Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora v zvezi s predlogom novele zakona.

Rok za vlaganje amandmajev je bil do četrtka, 30. maja letos. V poslovniškem roku so amandmaje vložile poslanske skupine, Poslanska skupina SDS k 1. členu in poslanske skupine Svoboda, SD in Levica k 1., 2., 6., 7., 8. in 10. členu. Predlagatelji amandmajev, poslanske skupine Svoboda, SD in Levica, so spremenili oziroma dopolnili amandma k 2. členu. Dokument ste prejeli včeraj. Danes pa smo prejeli še predlog amandmaja za amandma odbora Poslanske skupine SDS k 2. členu.

K tej točki so bili vabljeni vsi, ki so razvidni iz sklica, ker jih ne bi brala.

Prehajamo na drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, in sicer državni sekretarki gospe Jasni Rojc. Izvolite.

Hvala lepa.

Lepo pozdravljeni! Najprej samo kratko uvodno pojasnilo. Zakon o gimnazijah in Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju sta dva krovna zakona, ki urejata področje srednješolskega izobraževanja. Dva zakona urejata to področje zato, ker splošno izobraževanje, torej gimnazijsko izobraževanje, izvajajo izključno šole, torej vzgojno-izobraževalni zavodi, medtem ko so izvajalci izobraževalnih programov na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja šole in delodajalci. Torej, tudi delodajalci so izvajalci in seveda tu izhajajo določene obveznosti. V tistem splošnem delu v bistvu, ki ureja šolski del in pravice, sta zakona skorajda identična, medtem ko je Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, razširjen seveda še s členi, ki urejajo izobraževanje pri delodajalcu. Vse predlagane spremembe v obeh zakonih, torej pod to točko Zakon o gimnazijah in pa tudi pod naslednjo točko, torej pri Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju, so take narave, da ne posegajo v vsebinski koncept enega ali pa drugega zakona. Omenjam pa tukaj oba zakona zato, ker večina predlaganih sprememb je identičnih in bodo tukaj širše pojasnjene. Pa mogoče, da bom potem samo povedala, da gre za enako spremembo, če se strinjate. V redu, tako.

Torej, prva sprememba se nanaša na izobraževanje pod enakimi pogoji, to je 9. člen Zakona o gimnazijah oziroma 7. člen Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, in je sprememba, v bistvu, predlaga se sprememba zaradi čimprejšnjega izboljšanja uspešnosti dijakov tujcev. Obstoječa ureditev namreč govori o tem, da šola ob prvi vključitvi dijaka tujca v srednjo šolo v začetku šolskega leta organizira intenzivni tečaj slovenščine po ustreznem javno veljavnem programu. Ta je obvezen za dijake, katerih materni jezik ni slovenski, ali za dijake, ki niso končali osnovnošolskega izobraževanja v Republiki Sloveniji in niso uspešno opravili preizkusa znanja slovenščine po skupnem evropskem jezikovnem okviru na ravni A2. Tukaj se ta obveznost obiskovanja tega tečaja širi še na dijake, ki so se v Republiki Sloveniji prvič vključili v deveti razred. Namreč, praksa kaže, da tudi če se je nekdo šolal v devetem razredu, običajno njegovo znanje slovenščine ob vstopu v srednjo šolo ni dovoljšnje, da bi lahko uspešno nadaljeval, razen v primeru, če ni uspešno opravil preizkusa znanja slovenščine na ravni A2. To je pomembno tudi zaradi tega, ker isti člen že danes določa določene pravice in obveznosti, ki izhajajo pač iz poznavanja slovenščine, in sicer so to dodatne ure slovenščine, ki pripadajo tem tečajem, torej tem dijakom, šola jih mora organizirati, so pa prostovoljne za tiste dijake tujce, ki opravijo uspešno preizkus znanja na ravni A2, in obvezne torej v nadaljevanju izobraževanja za tiste dijake, ki ne opravijo uspešno preizkusa. Tako da tukaj gre dejansko, če povzamem, za širitev še na eno skupino dijakov tujcev, to so tisti, ki so se prvič šolali v devetem razredu. To je k 9. členu Zakona o gimnazijah.

Naslednja sprememba je preimenovanje in ureditev evidenc, ki jih vodi ministrstvo. In sicer gre za evidenco o prijavljenih kandidatih v srednje šole in pa evidenco prijavljenih vpisanih v dijaške domove. Tudi ta je enaka v obeh zakonih, to je 44.a člen Zakona o gimnazijah, in enak je 88. člen Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Torej, ti dve evidenci sta v veljavnih zakonih že opredeljeni, uveljavljeni. V bistvu sprememba člena je potrebna predvsem zaradi preimenovanja določenih kategorij v Zakonu o osnovni šoli. Tukaj gre za kandidate za vpis, torej za tiste, ki so končali osnovno šolo. In v bistvu terminološko poenotenje je potrebno tudi zaradi jasnejših opredelitev virov, iz katerih se podatki črpajo.

Naslednja sprememba so merila za izbiro v primeru omejitve vpisa v začetni letnik srednje šole. Torej, tudi ta točka, ta sprememba je enaka v obeh zakonih, in sicer se nanaša na 15. člen Zakona o gimnazijah oziroma 30. člen Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju.

Spremembe v bistvu se nanašajo, prvič, na nujne uskladitve z že veljavno spremembo Zakona o osnovni šoli glede obveznosti opravljanja nacionalnega preverjanja znanja, torej NPZ, za učence 3., 6. in 9. razreda, iz česar potem seveda sledi tudi možno upoštevanje rezultatov nacionalnega preverjanja znanja v 9. razredu kot merilo pri vpisu v tiste srednje šole in v tiste programe, kjer nastopi omejitev vpisa. V obeh zakonih je novost, so spremembe takšne, da se bodo v primeru omejitve vpisa lahko upoštevali učni uspeh v predhodnem izobraževanju, to so ocene 7., 8. in 9. razreda, potem dosežki na nacionalnem preverjanju znanja iz matematike in slovenščine oziroma italijanščine, madžarščine na narodnostno mešanem območju, če je to materni jezik, lahko pa tudi posebni vpisni pogoji, ki so določeni s posameznim izobraževalnim programom, to so pa tisti programi, ki zahtevajo določene dosežke ali pa izkaz neke nadarjenosti, znanja, spretnosti, psihofizičnih sposobnosti. Torej tam, kjer dijaki to opravljajo kot posebni vpisni pogoji v program, se seveda lahko to upošteva potem tudi kot selekcijsko merilo v primeru omejitve vpisa.

Potem imamo pa še eno točko, ki je pa tudi vezana na oba zakona, in sicer je to člen, ki govori o obremenitvi, nanaša se pa na obremenitev dijakov z urami pouka, po domače povedano. Torej, to je 33. člen Zakona o gimnazijah in 66. člen Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Torej, ta člen dejansko omejuje število ur organiziranega vzgojno-izobraževalnega dela v šoli in časovno obremenitev se ob tej spremembi ne spreminja, torej enako ostaja, kot velja, kot že danes velja, največ 30 ur pouka brez športne vzgoje in največ 36 ur vseh oblik vzgojno-izobraževalnega dela. Torej, te obremenitve časovne ne spreminjamo, popravki pa so potrebni zato, ker so se sestavine izobraževalnih programov od uveljavitve zakonov spremenile. Na primer, v gimnazije in poklicne in strokovne šole so bile v tem času uvedene tako imenovane druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela, ki jih zakon ne navaja. Pa predvsem poklicne strokovne šole so se uveljavili strokovni moduli, ki jih tudi Zakon o poklicnem strokovnem izobraževanju ne navaja. Tako da v bistvu gre predvsem za to, da se terminologija dejansko posodobi. Druga zadeva pa, opazili smo, da je bilo veliko težav glede obremenitev izhaja iz tega, ker je bil člen slabo zapisan. Namreč, poleg sestavin izobraževalnih programov so se navajale tudi izvedbene oblike, kot recimo samostojno delo, vaje, terensko delo in tako naprej, kar je, recimo, zapis se je glasil, največ toliko in toliko ur pouka, in vaje, vaje so v bistvu del pouka. Tako da tukaj je prihajalo do nerazumevanja in gre za odpravo teh anomalij.

Kar se tiče pa samo Zakona o gimnazijah, sta pa še dve spremembi, in sicer uvedba novega 9.a člena, ki govori o komisiji za kakovost. In sicer, področje kakovosti v gimnazijah je v preteklosti sicer bilo v zakonu, se je pa pred leti pač člen izločil, zaradi tega, ker je bil zapis enak kot v Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ker je kakovost usmerjena predvsem v sodelovanje z delodajalci in v neko poklicno kakovost, promocijo poklica in tako naprej. In seveda za gimnazije, v gimnazijah ta zadeva ni ustrezna. Tudi sama sestava komisije z delodajalci v gimnazijah se ni uveljavila, seveda zaradi same narave gimnazijskih programov. Tako da ta člen je sicer ostal v gimnazijskih aktih o ustanovitvah, tako da nekatere šole komisijo imajo, ampak ne deluje na enak način kot v poklicnih in strokovnih šolah, medtem ko druge pač so to področje nekako pustile ob strani. Sama stroka, pa tudi druge mednarodne primerjave kažejo, da se področje kakovosti, predvsem temelječe na samoevalvaciji in samo izboljševanju kakovosti, zelo razvija, zelo podpira in tudi daje rezultate. Zato je po našem mnenju pač potrebno kakovost uveljaviti tudi v gimnazijah. Zato smo predlagali uvedbo komisije za kakovosti. In sicer drugače, kot je to v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Ker pa je v gimnazijah pred leti, ko je potekala prenova gimnazijskih programov, to je bilo v letih, projekt, mislim, da je trajal pet let, zaključil se je leta 2014, že deloval šolski razvojni tim, ki se je predvsem ukvarjal z izvrševanjem pedagoškega dela in v bistvu, bom rekla, izboljševanje kakovosti. Na področju kolegialnega podpiranja učiteljev se tukaj pač predlaga strokovni tim, to pomeni tim strokovnih delavcev.

Druga sprememba, ki se navezuje samo na Zakon o gimnazijah, pa je sprememba pri terminologiji v 44.c členu. V trenutno veljavnem Zakonu o gimnazijah je namreč komisija imenovana pritožbena komisija, medtem ko imamo v Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju komisijo za varstvo pravic, njuna funkcija je pa popolnoma identična. Zdaj mi predlagamo, da se tudi v Zakonu o gimnazijah uveljavi ime iz Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, predvsem zaradi težav, ki nastajajo na terenu, na šolah, kjer izvajajo tako gimnazijske kot poklicne strokovne programe, gre praktično za komisijo z enakimi nalogami pa z različnim poimenovanjem in je, pač zato prihaja do zmede. Ugotovili smo pa tudi še eno, bom rekla, terminološko šibkost pri gimnazijah, in sicer v prvem stavku 1. člena v Zakonu o gimnazijah piše, citiram: "Komisija za varstvo pravic ima tri člane, od katerih vsaj eden ni strokovni delavec šole.", medtem ko v Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju piše: "Komisija za varstvo pravic ima tri člane, od katerih vsaj eden ni strokovni delavec te šole". To pomeni pač, seveda je lahko strokovni delavec druge šole, medtem ko v Zakonu o gimnazijah se da razumeti, da sploh ne sme biti nekdo, ki je strokovni delavec na šoli, kar dejansko nima smisla. Tako da tukaj predlagamo, bom tako rekla, popolno izenačitev tega člena z Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju.

Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Zdaj pa dajem predstavnici besedo, predstavnici Zakonodajno-pravne službe gospe Sladjani Ješić. Izvolite.

Hvala za besedo in lepo pozdravljeni.

Tudi ta predlog zakona je Zakonodajno-pravna služba proučila z vidika zakonsko in poslovniško določenih nalog in pripravila pisno mnenje, v katerem so podane pripombe ustavno pravne narave predvsem z vidika načela pravne države iz 2. člena ustave in pravice do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave. Potem so podane tudi pravno sistemske pripombe in pa nomotehnične pripombe ter s tem v zvezi pripombe, ki se nanašajo na prehodno ureditev, predvsem na ustrezno sosledje uveljavitve zakona in zamika začetka uporabe. Vloženi so bili amandmaji in sprememba amandmaja koalicijskih poslanskih skupin, ki pripombe iz mnenja večinoma ustrezno upoštevajo. Vložena so bila tudi pojasnila ministrstva, ki določene predlagane rešitve dodatno pojasnjujejo in jih sprejemamo.

Bi pa izpostavila, da je ministrstvo sicer pojasnilo, zakaj so kontaktni podatki dijakov potrebni za obdelavo v evidenci ministrstva in da se pripravlja Zakon o evidencah, ki bo celostno uredil področje evidenc, ki se sedaj parcialno ureja v področni šolski zakonodaji. Tukaj pa mogoče zgolj opozorilo, da ob sprejemanju nove zakonodaje je treba skrbno pretehtati, kateri osebni podatki so nujni za obdelavo in utemeljiti vsak korak obdelave. Hvala.