Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Začenjam 79. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Na začetku vas naj obvestim, da so zadržani in da se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: kolega Andrej Kos ima danes dopust, tako da je upravičen. Na seji, kot nadomestni člani odbora s pooblastili pa sodelujejo: kolegico Andrejo Rajbenšu nadomešča kolega magister Dean Premik, ki ga prav tako lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter seveda predstavniki Vlade in Državnega sveta, vse navzoče vas lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje tega odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga torej prejeli s samim sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O BOJU PROTI SPOLNI ZLORABI IN SPOLNEMU IZKORIŠČANJU OTROK TER GRADIVO SPOLNE ZLORABE IN NADOMESTITVI OKVIRNEGA SKLEPA SVETA 2004/68.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 23. maja 2024 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je danes. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za pravosodje kot matičnemu delovnem telesu. Slednji gradiva ni obravnaval.

Tako, sedaj bom prosil pri tej točki državno sekretarko, magistro Andrejo Kokalj z Ministrstva za pravosodje, da nam predstavi predlog direktive in zlasti pa predlog seveda stališča Republike Slovenije.

Izvolite.

Hvala lepa, predsednik, za besedo.

Spoštovani predsednik, spoštovani poslanci in poslanke!

Pred vami je Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter gradiv spolne zlorabe otrok in nadomestitvi okvirnega sklepa prenovitev. Gre za enega ključnih dokumentov na področju pregona kaznivih dejanj s področja spolnih zlorab otrok v Evropski uniji, katerega prenovitev je bila napovedana že s strategijo Evropske unije za učinkovitejši boj proti spolni zlorabi otrok iz junija 2020. Obstoječ kazensko-pravni okvir je zastarel, sploh glede tehnoloških in drugih razvojev, ki v kontekstu spolnih zlorab in spolnega izkoriščanja otrok postaja ključni dejavnik. Pravna podlaga v predlogu direktive ostaja enaka kot v obstoječi direktivi iz leta 2011, člena 82/2 in 83/1 Pogodbe o delovanju EU, ki predstavljata minimalno harmonizacijo, predlog tudi ne spreminja strukture obstoječe direktive. Republika Slovenija podpira cilje in namen predloga direktive, ki vzpostavlja evropski pravni okvir za inkriminacijo vseh oblik spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok, vključno z zlorabami, ki so posledica tehnološkega razvoja prvi sklop predlaganih sprememb direktive naslavlja nove tehnologije, saj je izrazito narasla njihova uporaba pri izvrševanju teh kaznivih dejanj. Predlog tako uvaja dopolnjeno definicijo, ki bo naslovila tudi realistične podobe nastale z uporabo novih tehnologij. Prizadevali si bomo, da bo definicija dovolj jasna, in da bo z njo pokrit razvoj novih tehnologij. Pomembna novost je inkriminacija pretakanja zlorab otrok v živo. Trenutna dikcija predlaganega člena je zelo nejasna, zato si bomo prizadevali, da bo imela jasno določen pravni okvir.

Drugi sklop predlaganih sprememb direktive se osredotoča na nejasnosti, ki vodijo do različnega tolmačenja, novi predlog tako uporablja novo terminologijo, hkrati pa vsebuje tudi dopolnitve v zvezi z modelom soglasja, privolitve ter tudi prepoved preganjanja žrtev glede nove terminologije, ki je zajeta in spreminja izraz otroška pornografija v izraz gradivo spolne zlorabe otrok, to podpiramo. Predlagano je novo besedilo, ki uvaja model soglasja za spolna ravnanja med otroci, ki lahko že privolijo v spolnost, in odraslimi. Predlog stališča smo oblikovali izhajajoč iz rešitev v nacionalni zakonodaji. Podpiramo, da se na evropski ravni uvaja model soglasja tudi v primerih, ko je otrok že dopolnil starost, ko lahko privoli v spolnost. Izpostavili bomo pomen uvajanja modela soglasja na vseh področjih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Prizadevali si bomo tudi, da bi bilo besedilo, ki opredeljuje model privolitve, ustrezneje opredeljeno, konkretno, da bi bilo bolj določno kaj pomeni privolitev oziroma kdaj le ta ne more obstajati. Enak pristop bomo zavzeli tudi glede člena, ki vpeljuje model privolitve med vrstniki. Zavzemali se bomo, da bi bilo načelo privolitve jasneje opredeljeno, ali v normativnem delu ali v uvodnih izjavah. Tretji sklop predlaganih sprememb direktive se nanaša na zagotavljanje koherentnosti s pravnimi akti na področju kazenskega prava, ki so že sprejeti ali so v teku pogajanj. Predlog tako v primerih spolne zlorabe otrok zvišuje kazni, vpeljuje pa tudi sankcije za pravne osebe. Koherentnost z drugimi pravnimi akti na kazensko pravnem področju, ki so že sprejeti ali pa so še v teku pogajanj, je zelo pomembna. Predlagan strožji okvir kazenskih sankcij načeloma podpiramo, potrebno pa ga bo uskladiti z okvirom, ki je vzpostavljen z novimi kazenskopravnimi direktivami. Prizadevali si bomo, da bi rešitev sledila že dogovorjenim rešitvam v kazenskopravnih direktivah ter da se bodo spoštovale tudi nacionalne pravne ureditve. Pri zasledovanju koherentnosti si bomo prizadevali tudi, da bodo določbe, ki naslavljajo pravice žrtev, usklajene z drugimi relevantnimi direktivami, da ne bi prišlo do prekrivanj ali odstopanj, ki bi vodila do neenake obravnave žrtev kaznivih dejanj. Četrti sklop predlaganih sprememb direktive naslavlja boljše zagotavljanje koordinacije med deležniki, ki je po mnenju Evropske komisije eden večjih izzivov na tem področju, zato je predlagana tudi sprememba, ki naslavlja delovanje organizacij, ki delujejo v javnem interesu na tem področju. In jih izvzema iz kazenskega pregona. Pozdravljamo dopolnitve glede boljše koordinacije med deležniki. Do pooblastil, ki jih nov predlog daje organizacijam s sedežem v državi članici, ki delujejo v javnem interesu proti spolni zlorabi otrok in jih odobri pristojni organ države članice, pa bomo zagovarjali zadržan in premišljen pristop. Poudarjali bomo pomen spoštovanja nacionalne ureditve in izpostavili, da harmonizacija v tem primeru ni primerna.

V petem sklopu so zajete spremembe, ki se dotikajo obstoječih izzivov glede preprečevanja pregona in preiskave. Zastaralni roki, nove obveznosti delodajalcev, da zahtevajo izpis iz kazenske evidence za bodoče zaposlene, čezmejna izmenjava teh podatkov, nov predlog določbe o pravici do odškodnine. Načeloma smo naklonjeni, da se v direktivi določijo tudi zastaralni roki, ki naj bodo ustrezno dolgi glede na težo kaznivega dejanja. Prav je tudi, da se upošteva dejstvo, da se prijave spolnih zlorab v otroštvu v veliki meri podajo v odrasli dobi. Izpostavili pa bomo, da lahko ob izrazito dolgem zastaralnem roku postane problematično pridobivanje dokazov, ki so ključni za izvedbo kazenskega postopka, ter da je potrebno upoštevati težo kaznivega dejanja. Nadalje bomo opozorili, da je potrebno ustrezno nasloviti vidike odškodnine žrtvam teh kaznivih dejanj in pri iskanju rešitve slediti že obstoječim rešitvam v drugih primerljivih direktivah, kot sta Direktiva o pravicah žrtev kaznivih dejanj in Direktiva o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Le tako ne bo prihajalo do neenake obravnave žrtev kaznivih dejanj. Prav tako menimo, da je potrebno ohraniti določeno stopnjo prožnosti in navezave na rešitve v nacionalnih zakonodajah glede postopka v katerem se odloča o odškodninskih zahtevkih. Predlagana določba je v predlaganem besedilu nesorazmerna saj preveč posega v nacionalno ureditev, predvsem glede določanja elementov odškodnine ter določanja posebnih zastaralnih rokov. Poudarili bomo, da je potrebna dovoljšnja prožnost, da se spoštujejo tudi nacionalne pravne ureditve. Pričakujemo dolgotrajna in zahtevna pogajanja, tako na ravni iskanja kompromisa med državami članicami, še posebej pa v času trialogov.

Pri oblikovanju tega predloga stališča Republike Slovenije smo izhajali iz štirih ključnih predpostavk iz nacionalnega pravnega okvira, z vidika razvoja področja, ki ga predlog naslavlja, z vidika koherentnosti z drugimi kazenskopravnimi akti na evropski ravni ter tudi z vidika zasledovanja načela sorazmernosti.

Toliko za uvod z moje strani, v nadaljevanju pa sem s sodelavko seveda na voljo za dodatna pojasnila. Hvala lepa.

Najlepša hvala, gospa državna sekretarka Andreja Kokalj.

Nadaljujemo, torej na 36. seji 28. maja 2024 je predlog stališča obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo ga prav tako tudi prejeli.

Sedaj bom prosil za predstavitev mnenja člana komisije, gospoda Gregorja Koreneta.

Gospod Korene, izvolite.

Hvala lepa predsednik za besedo.

Lepo pozdravljeni vsi prisotni!

Drži, kot rečeno, na 36. seji 28. 5. je, Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve obravnavala predlog stališča in poslušala predstavitev tudi predloga direktive. Komisija je ugotovila, da gre za enega ključnih dokumentov na področju pregona kaznivih dejanj s področja zlorabe otrok v Evropski uniji, ki je bila napovedana že s strategijo Evropske unije za učinkovitejši boj proti spolni zlorabi otrok junija 2020. Ugotavlja še, da obstoječi kazensko-pravni okvir ostaja zastarel, zlasti v povezavi s tehnološkim razvojem, ki v kontekstu spolnih zlorab in spolnega izkoriščanja otrok postaja eden izmed ključnih dejavnikov. Komisija je potem v razpravi preverila še možnosti v povezavi s kaznivimi dejanji zoper spolno nedotakljivost otrok, ter se pozanimala o možnosti uvedbe sistema obveščanja pristojnih organov o povratnikih pri teh kaznivih dejanjih. Glede tega je bilo s strani ministrstva pojasnjeno, da direktiva določb o tem ne vsebuje. V njem so izrazito poudarjeni zgolj dostopni integracijski programi za vse obsojence in morebitne storilce. Splošna uvedba takšnega sistema bi verjetno po mnenju ministrstva presegla pristojnosti unije, zato bi bilo mogoče takšen sistem uvesti zgolj v nacionalni zakonodaji, ne pa v okviru te direktive. Po resnici pač vseh dilem in o odgovorih na vprašanja je komisija nato sklenila, da predlog tega stališča podpre.

Hvala lepa.

Gospod Korene, najlepša hvala tudi za vaše mnenje.

Tako, sedaj bom odprl razpravo kolegic in kolegov.

Preden pa začnem, naj povem tudi, da kolega Tomaža Laha nadomešča kolegica Katarina Štravs, ki jo lepo pozdravljam na današnji seji.

Tako sedaj kot predsednik odpiram razpravo kolegic in kolegov.

Kolega Gregorič, se je prijavil. Kolega Gregorič, izvolite.

Hvala lepa, predsednik.

Najlepša hvala tudi predstavnici Vlade oziroma ministrstva za predstavitev.

Spolnosti izjemno zavržno dejanje, vsega obsojanja vredno, ampak žal je v družbi prisotno že dlje časa. Vesel sem, da se kazni, zagrožene kazni povišujejo, kot vidim so možne kazni od 1 do 12 let, da se upošteva tudi obtoževalne okoliščine, da je predvidena, da so predvidena odškodnina žrtvam, da so predvideni zastaralni roki od 20 do 30 let. Zanima me pa, kdaj ocenjujete, da bo ta direktiva, kdaj bodo zaključena pogajanja, kdaj bo stopila v veljavo in koliko časa bomo imeli za prenos določenih določb v Kazenski zakonik, slovenski in druge zakone? Pa imam pa še vprašanje, ker toliko, pa nisem natančno pogledal, ali se uporablja beseda, pojem pedofil v tem dokumentu, kajti na Europolu, kjer sva s kolegico Almo prisotna dvakrat na leto, je to, bi rekel, tema stalnica in Europol na zahtevo države članice spremlja pedofilske mreže preko njihovih sistemov umetne inteligence, za to ima Europol mandat, in sicer z analizo velikih podatkov preko SMS in emailov. Tako da, še enkrat, to so huda zavržna dejanja in jaz upam, da bo ojačana direktiva kmalu objavljena. Hvala.

Izvolite kolegica, pa jaz sem še prijavljen, če še kdo, pa se bo prijavil.

Kar izvolite.

(?) GOSPA ___: Ja, predsedujoči, najlepša hvala za besedo.

Tukaj se moram pridružiti kolegu Gregoriču. Torej ja, res je, vprašala pa bi državno sekretarko, če mogoče kaj ve o tem programu. Na primer, Madžarska je v sodelovanju z Evropsko komisijo izrecno poudarila, da bi bilo treba pedofile kaznovati. Ali kaj veste o tem? To se navezuje na Gregoričevo zadevo, in da je za preventivo tudi vzpostavljen program za ozaveščanje otrok in staršev, ki se imenuje Child proteciton program, kjer gre za analitično platformo namenjeno pregonu otroškega kriminala. Včasih je to potekalo enkrat na teden, danes pa to ozaveščanje poteka dvakrat na teden, in je že opaziti velik napredek. Seveda gre za občutljivo področje, kjer je tudi lahko prihaja do možnosti zlorabe podatkov, zato je to področje kazenskega prava in ga je potrebno obravnavati od primera do primera in nikakor ne gre za avtomatizem. Torej nekatere članice so že zaprosile za večjo angažiranost pri deljenju informacij. Monitoring poteka na območju Evropske unije online sledenje, SMS-ov, pri tem seveda je potrebno upoštevati najvišje možne standarde varnosti data podatkov in tukaj je umetna inteligenca lahko v veliko pomoč, predvsem pri prepoznavi teksta, fotografij, torej treba je odtipkati ključne besede, ki lahko menda po podatkih Europola že prepoznajo osebo, celo video, ki se nanaša na to temo, torej spolno izkoriščanje. Zanima me, če kaj veste o tem? Hvala.

Najlepša hvala.

Sam kot predsedujoči bom namenil nekaj stavkov. Strinjam se, mislim, da se vsi strinjamo, da gre za eno najbolj zavržnih dejanj, ki je sploh možno, je pa spolna zloraba otrok, lahko bi rekel tudi ogroža javno varnost v Evropski uniji in predstavlja tudi kršitev temeljnih pravic otrok, ki jih zagotavlja nenazadnje tudi evropska listina. Je tudi javnozdravstveni problem, predvsem na resnih duševnih, telesnih, zdravstvenih težavah kasnejših otrok v življenjskem obdobju kasneje, ko prihajajo v starost, nenazadnje tudi ekonomsko breme za posameznike, družine, družbe. Mnogi in tudi sam ugotavljam, da je naznanjanje teh dejanj znatno prenizko, saj veliko žrtev, ki je izrazito mlajših, ne zmorejo spregovoriti zaradi svoje nizke starosti in okoliščin same zlorabe. Glede na to, da se pogosto zgodi tudi v družini ali drugih zelo znanih okoljih, možnost za preiskovanje in pregon spletnega prenosa spolne zlorabe otrok v živo So pa seveda zelo omejene. Strinjam se tudi s tem, da lahko tu umetna inteligenca izrazito pripomore. Ključniki so tisti, ki jih tudi nenazadnje uporabljajo številne pedofilske združbe in seveda gre za izrazito organiziran, sofisticiran kriminal pedofilskih družb v Evropi in tega ni malo. Tako da, sam kot predsedujoči Odboru za zadeve Evropske unije seveda pozdravljam sam predlog, ki je pred nami, tudi stališče Republike Slovenije. V zadnjem delu tega stališča ste izrazili tudi nekatere dvome, kar se tiče samih rešitev, ki so vezane na neke pristojnosti, ki močno posegajo v tudi našo zakonodajo na tem področju. Jaz mislim, da je zakonodaja kar se tiče pedofilije in pa spolnega izkoriščanja otrok, mladoletnikov, vzorno urejena v Sloveniji da, in bi bili morda lahko na tem področju celo vzor marsikateri evropski državi. Je pa tako kot ste napisali v zadnjem delu stališča, da si boste prizadevali, da bodo določbe, ki naslavljajo pravice žrtev, usklajene z drugimi relevantnimi direktivami, predvsem to je pomembno, se mi tudi zdi, ker to imamo večkrat, da prihaja do, da ne prihaja do prikrivanj ali odstopanj, ki bi vodila do neenakega obravnavanja med različnimi kategorijami žrtev kaznivih dejanj. Tudi potreben nazdržan, premišljen pristop k samim pooblastilom, ki jih nov predlog, torej sam predlog direktive daje organizacijam s sedežem v državi članici, ki delujejo v javnem interesu proti spolni zlorabi otrok in jih odobri pristojni organ države članice. Tudi to se mi zdi smiselno, da imate takšno stališče. In pa seveda tudi pomen zbiranja podatkov za pripravo ukrepov in pa seveda politik, vendar moramo vedno paziti, tu smo vedno, ne samo sam, ampak tudi kolegice in kolegi nekako pozorni, da ne povečuje se neko administrativno breme kljub temu, da zasledujemo plemenite cilje, kakorkoli je, če se odkriva, če se najde čim večji krog teh, lahko bi rekel osumljencev, vsaj v prvi fazi in tistih, ki počnejo taka gnusna kazniva dejanja.

Tako, da toliko z moje strani. Torej sam seveda ta predlog direktive podpiram, podpira ga tudi Slovenska demokratska stranka. Mislim, da je pomembno narediti en pomemben korak naprej pri nekem usklajevanju vseh 27-erice na tem področju in da te informacije, in pa tudi uporaba modernih tehnologij, kot je rekla pred tem kolegica, pomaga k temu, da se več takih kaznivih dejanj vsaj že naznani in pa kasneje tudi seveda odkrije in sankcionira. Toliko z moje strani.

Če še želi kdo pri tej točki? Vidim, da ni, ker je mislim, da strinjanje s to temo vseh poslanskih skupin tako veliko, da ni kaj dodati.

Tako da zaključujem razpravo. Zaključujem seveda razpravo poslancev, dajem pa seveda še zadnjo besedo državni sekretarki Ministrstva za pravosodje.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Hvala lepa za vaša vprašanja, pa bi dala samo kratek odziv na vsako od vprašanj. Glede, glede vprašanja glede vprašanja, poslanec Gregorič, besede pedofil se ne uporablja v direktivi, uporabljena je beseda storilec. Prav tako glede samih pogajanj. Pogajanja predvidevamo, da bodo dolgotrajna, da bodo zahtevna, natančnega roka zaključka v tej fazi vam še ne moremo sporočiti, bo pa potem, ko bo sprejeta, nekako v roku treh let prenos direktive v nacionalno zakonodajo.

Kar se tiče delovanja in vprašanj, vezanih na Europol, bi mogoče izpostavila, da predlog te prenovljene direktive ureja kazensko-pravni okvir, torej ne ureja nekako delovanja Europola, delovanja policije ter tudi pristojnosti Europola, katerega vloga pa nedvomno je izrazito in izjemno pomembna. Prav tako je, kot ste že sami izpostavili, pomembna tudi preventiva in ozaveščanje. Predlog direktive, ki je pred vami, pa vsebuje tudi določene elemente, ki bodo povečale tudi možnosti za preventivno vlogo in za vlogo ozaveščanja. To bi bilo na kratko vse z moje strani.

Najlepša hvala gospe državni sekretarki na Ministrstvu za pravosodje.

Gospod Gregorič, če želite. Samo sem zaključil razpravo, saj ste slišali. To je bilo zadnje dejanje, ne morem več zdaj dati ampak, sem zaključil razpravo. Evo dajem, tega ne daje noben predsednik mene. Če bi jaz bil poslanec / nerazumljivo/, me kar prekinejo, ampak glejte, to je spet, pokažem svojo demokratično držo. Izvolite še enkrat, če je zelo pomembno.