Lepo pozdravljeni vsi skupaj.

Pričenjam 45. nujno sejo Odbora za finance. Obveščam vas, da na seji kot nadomestne članice oziroma člani odbora s pooblastilom sodelujejo: poslanec Zoran Mojškerc namesto poslanca Tomaža Lisca, Andrej Kosi namesto poslanca Franca Breznika, poslanec Anton Šturbej namesto poslanca Franca Rosca, poslanec Franci Kepa namesto poslanke Suzane Lep Šimenko, poslanec Jožef Horvat namesto poslanca Jerneja Vrtovca, poslanec Jurij Lep namesto poslanca Jerneja Žnidaršiča in poslanka Sandra Gazinkovski namesto poslanca Lenarta Žavbija.

S sklicem ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Tako prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, IN SICER POBUDO DRUŽBE ADDIKO BANK D.D., LJUBLJANA ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA OCENO USTAVNOSTI 78., 137., 138. IN 144. ČLENA ZAKONA O OBNOVI, RAZVOJU IN ZAGOTAVLJANJU FINANČNIH SREDSTEV.

Predlog za začasno zadržanje izpodbijanih določb Ustavno sodišče je Državnemu zboru dne 24. 5. posredovalo pobudo družbe Addiko Bank d.d., Ljubljana za začetek postopka za oceno ustavnosti navedenih določb Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki je označena z varstvom podatkov in določilo desetdnevni rok za odgovor Državnega zbora glede Predloga za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb. Odboru sta bili v zvezi s predlogom za zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb posredovani mnenje Vlade in Zakonodajno-pravne službe. Za to so izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo. V skladu z 265. členom Poslovnika Državnega zbora bo odbor kot matično delovno telo podal svoje mnenje. K obravnavi te točke so vabljeni Ministrstvo za finance in Zakonodajno-pravna služba. Kot gradivo ste prejeli pobudo na Ustavnem sodišče z dne 24. 5. 2024 pod oznako varstva podatkov, mnenje Zakonodajno-pravne službe ter mnenje Vlade Republike Slovenije. Prosim, da med razpravo upoštevate predpise s področja varstva podatkov ter me vnaprej opozorite, če boste želeli razpravljati o varovanih podatkih, saj bi bilo v takem primeru sejo potrebno zapreti za javnost.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Lenči Arko Fabjan. Izvolite.

Hvala za besedo.

Torej, v predmetni pobudi pobudnica za izpodbijanje določbe, to je, za uvedeni davek na bilančno vsoto bank in hranilnic, s tem davkom povezani prekrškovni določbi in za pooblastilno določbo za izdajo predpisa predlaga začasno zadržanje izvrševanja. Njene navedbe so pri tem osredotočene predvsem na zatrjevano neustavnost same davčne ureditve. Glede na to je v mnenju v zvezi z začasnim zadržanjem poudarjeno, da bi bilo treba predlog zavrniti že, zaradi tega, ker pobuda v tem delu nima vsebin, ki so pomembne za oziroma ki so potrebne za odločanje Ustavnega sodišča. Za samo izpodbijano davčno obveznost in predlagano začasno zadržanje pa je ocenjeno, da pobudnica škodljive posledice zatrjuje zgolj na podlagi svojega mnenja, da je izpodbijana določba kot taka v neskladju z Ustavo. Konkretnih škodljivih posledic z vidika svoje davčne obveznosti pa pri tem ne navaja. Zato pripravljeno mnenje izhaja iz ustaljene ustavno sodne presoje in poudarja, da so pri odločanju o začasnem zadržanju relevantne konkretne škodljive posledice. Ob tem, da pa mora nevarnost za njihov nastanek obstajati v času, ko Ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju. Pobudnica sama pa v predlogu navaja, da naj bi škodljive posledice nastale šele v letu 2025, se pravi, ko ima obveznost oddati davčni obračun in samo plačilo davka. Glede na to je narejen zaključek, da je predlog za zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe v tem trenutku preuranjen in zato je predlagano, da se ta predlog zavrne. Ob tem je pa še v mnenju dodano, da lahko Ustavno sodišče med postopkom ponovno ocenjuje ali so pogoji za začasno zadržanje izpodbijane določbe izpolnjeni. In sicer tako na podlagi predloga same pobudnice kot tudi po uradni dolžnosti. Hvala.

Hvala lepa. Želi besedo predstavnica Ministrstva za finance? Izvolite, magistra Katja Božič, državna sekretarka.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci!

Družba Addiko Bank, d. d, Ljubljana je vložila pobudo za oceno ustavnosti 78., 137., 138. in 144. člena Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki se nanašajo na davek na bilančno vsoto bank in hranilnic. Po mnenju vlagatelja pobude bo končna odločitev ustavnega sodišča lahko učinkovita le, če bo ustavno sodišče izvrševanje izpodbijanih določb predhodno zadržalo. V skladu z veljavno ureditvijo sme Ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona ali drugega predpisa, če bi, zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Kadar Ustavno sodišče odloča o zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega predpisa in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se morebiti ustavno skladne izpodbijane določbe začasno ne bi izvrševale. V zvezi s podanim predlogom za zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb ZORFZFS Vlada meni, da razlogi, ki jih podaja vlagatelj pobude v zvezi z učinkovanjem oziroma izvršitvijo obračuna davka oziroma zadržanjem plačila davka ne izkazujejo nepopravljivih posledic, ki mu grozijo. ZORZFS določa zadostne in ustrezne varovalke za preprečitev negativnih vplivov na bančni sistem v Republiki Sloveniji in na posamezne zavezance za davek. Banka Slovenije bo namreč letno preverjala vpliv davka na stabilnost bančnega sistema. Zavezanci za davek pa bodo plačali davek v odvisnosti od svoje dobičkonosnosti v posameznem davčnem obdobju. Zavezanec za davek v zvezi z izpolnitvijo, torej plačilom davčne obveznosti po predloženem obračunu davka po veljavni ureditvi ni drugače obravnavan, kot zavezanec za davek, ki mu je davčni organ naložil obveznosti z upravnim aktom oziroma odločbo. Zavezanec za davek ima na voljo pravne možnosti za odlog plačila in s tem odlog izvršbe, zato se vlada ne strinja s trditvijo, da pobudnik nima učinkovitega pravnega sredstva s katerim bi lahko izvršitev obveznosti plačila davka zadržal oziroma, s katerim bi lahko učinkovito uveljavljal, da je uvedba davka v nasprotju z ustavo. Pri tem pa vlada še pojasnjuje, da tudi ne bi bilo primerno obračunov davka glede učinkovanja, torej plačila davka obravnavati drugače kot odmerne odločbe. Zakon o davčnem postopku namreč izključuje suspenzivnost pritožbe zoper odmerno odločbo. Glede izključitve suspenzivnosti pa je Ustavno sodišče že sprejelo stališče, da ne gre za nedopusten poseg v pravico do pravnega sredstva, pravico do zasebne lastnine in dedovanja ter lastnino. Vlada poudarja, da bi v primeru zadržanja izvrševanja izpodbijanih določb ZORFZFS za javno korist nastale škodljive posledice. Davki so za državo namreč ena najpomembnejših oblik fiskalnih dohodkov. Ta pomen davkov je Ustavno sodišče že večkrat poudarilo v svojih odločitvah. Davek na bilančno vsoto bank in hranilnic se v pomenu ne razlikuje od drugih davkov. Razlikuje pa se v tem, da gre za davek, ki se zbira v namenskem proračunskem skladu. Obveznost obračunavanja in plačevanja tega davka nastane samo tistim zavezancem za davek, ki so v dobrem finančnem položaju, zato jim z izvrševanjem izpodbijanih določb ne morejo nastati težko popravljive posledice morebiti kasneje ugotovljene neustavnosti izpodbijanih določb. Vlada meni, da navedbe in zatrjevanja vlagatelja pobude glede nastopa nepopravljivih oziroma težko popravljivih škodljivih posledic izpodbijanih določb, ki bi nastale z njihovim izvrševanjem in bi za to upravičevale začasno zadržanje slednjega, niso izkazane. Hvala.

Hvala lepa. Odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja odbora: Odbor se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 30. 5. 2024 ter predlaga, da ob smiselni uporabi 266. člena Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije. Odpiram razpravo o predlogu mnenja. Želi kdo razpravljati? Ja, Andreja Živic, izvolite.

Ja, hvala za besedo, predsedujoča.

Ne vem, mogoče jaz se ne bi glih v pravni del in ustavno presojo pač, členi, ki jih Addiko Bank navaja in je vložila pobudo za oceno ustavnosti se dotikajo členov, kjer se navaja obdavčitev 2 % bilančne vsote. Vendar tukaj se malček z vsebino sem malo pogledala, glede na to, da sem v preteklosti delala na davkih in financah. Tukaj pravijo v pobudi oziroma tudi mnenje ZPS, ki ga bom tudi potrdila, da je davčna odmerna odločba bi se smatrala kot samo obdavčitev. Zdaj samo obdavčitev je, če je nekaj, po zakonu ni nujno, da država odloči odločbo kot je že sekretarka povedala. In imamo kar nekaj davkov in prispevkov, ki se ne izdaja odločba. Jaz mislim, da je to jasno. In zakaj samo obdavčitev? Ker v zakonu je jasno, določeno kdaj in koliko odmeri in plača in seveda na ta način tudi poroča nekako brez, da davčni oziroma Ministrstvo za finance izda odločbo. Tukaj v mnenju, sicer ne vem zakaj, piše, da Addiko Bank bi morala obračunati davek do, 31. 3., kjer je tudi navedeno, da je za davčno oziroma koledarsko leto, ki je enako davčnemu do 21.12 in plača ga do. 30. 4.

Zdaj, ocena ustavnosti. Tudi sami menijo, da izvrševanje, zadržanje izvrševanja ne bi povzročilo škodljivih posledic, kar tudi menim da, ne vem, mi je kar, bom rekla, nekaj, da se davek tudi zbira v namenskem proračunskem skladu in jaz mislim, da Ustavno sodišče bo tukaj veljalo. Hvala.

Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Gospod Jožef Horvat, izvolite.

Hvala lepa. Spoštovana gospa predsednica, kolegice in kolegi, spoštovani predstavnici ministrstva!

Jaz štejem, da je mnenje Zakonodajno-pravne službe napisano strokovno, korektno. Nenazadnje jasno, Državni zbor je tisti, ki je lansko leto na obletnico plebiscita sprejel oziroma malo drugače, na obletnico plebiscita je začel veljati Zakon o obnovi razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev. Vsi tudi razumemo, da je potrebno zagotoviti sredstva za obnovo prvenstveno po lanskih katastrofalnih poplavah. Morda bi danes nekoliko drugače se odločal, če bi že to obnovo kaj videli, vsaj v kakšnem delu, če bi bila vsaj kakšna hiša že zgrajena.

Žal ne. Zdaj, politični pogled na uvedbo novega davka na bilančne vsote bank in hranilnic v višini 2 odstotkov, pa dejansko kaže na to, je nek, po moji oceni, negativni signal tako domačim kot tudi tujim investitorjem, kar pomeni, da če bodo, če boste investirali v Sloveniji, vas čaka nepredvidljivo davčno okolje. Mislim, da to ni dobro, da bi znali ta sredstva najti tudi kje drugje. Ampak ne bom zdaj na dolgo razlagal. Kot rečeno, za investitorje je to porazno slab signal, zato mi tudi tega zakona nismo podprli in tudi danes bom glasoval proti mnenju Zakonodajno-pravne službe. Hvala lepa.

Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Ja, replika. Pardon, Andreja Živic, replika. Izvoli, replika. / medsebojno pogovarjanje/ Oprostite, če lahko?

Ja, ja, gospod Horvat, vem kaj je replika. Ne ne strinjam se samo v tem delu, kjer ste rekel, da bi se strinjal in je prav, da se zagotovi sredstva v proračunu, tudi s strani bank, če bi bilo že kaj zgrajeno. V zakonu jasno piše, začel je veljati 1. 1. 2024 in plačila se bodo natekala šele ob 30. 4. 2025 dalje. Hvala.