Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam! Najprej bi povedala, da bom sejo, 27. sejo Odbora za pravosodje kot podpredsednica vodila jaz in pričenjam 27. sejo Odbora za pravosodje.

Zadržanih in upravičenih nadomestnih članov ni.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA SKUPNEGA POROČILA O DELU DRŽAVNIH TOŽILSTEV ZA LETO 2023, ki je bilo 15. 4. objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Kot gradivo imamo na voljo še mnenje Državnotožilskega sveta z dne 30. 5. 2024 in mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 11. 6. 2. 2024.

K tej točki dnevnega reda smo vabili Vrhovno državno tožilstvo, Državnotožilski svet, Ministrstvo za pravosodje in Državni svet.

Skupno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2023 je v Državnem zboru posredovala generalna državna tožilka skladno s prvim odstavkom 150. člena Zakona o državnem tožilstvu, Odbor za pravosodje pa ga bo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora.

Pričenjamo z obravnavo skupnega poročila o delu državnih tožilstev za leto 2023. Želi besedo predstavnica Vrhovnega državnega tožilstva, generalna državna tožilka doktor Katarina Bergant? (Da.)

Izvolite besedo, hvala.

Spoštovana podpredsednica odbora, spoštovani poslanci, poslanke, predsednik Državnotožilskega sveta, predstavniki Ministrstva za pravosodje in vsi prisotni!

Sprva bi glede poročila, letnega poročila o delu državnih tožilstev, ki ste ga vsi prejeli, podala prvo splošno oceno, da analiza zbranih podatkov za preteklo leto 2023 in pregled dela državnega tožilstva kot celote, iz predloženega skupnega poročila dokazuje in prikazuje, po mojem mnenju, uspešnost, učinkovitost in gospodarnost državno tožilske organizacije. Zbrani statistični podatki namreč izkazujejo, da smo kljub kadrovski stiski na tožilstvu leta 2023 zaključili uspešno in v okviru vseh zastavljenih ciljev. Dovolite pa mi, da vam sprva pojasnim posamezne segmente oziroma kako se ugotavlja ocena uspešnosti delovanja državno tožilske institucije kot celote. Ta se namreč izvaja preko ugotavljanja izpolnjevanja treh ključnih načel, ki jih s svojim delom zasledujemo. In sicer to je prvo načelo učinkovitosti, ki nam izkazuje, kako smo pridobili največ iz razpoložljivih virov za čim večji učinek glede na količino dela, kakovost dela in porabljen čas, ki smo ga za to potrebovali. Nato iz načela uspešnosti, ki ga pregledujemo s strani uresničevanja ciljev in doseganja načrtovanih rezultatov in načela gospodarnosti, ki nam kaže kako smo bodisi zmanjševali stroške ali pa ostali pri porabi v okviru načrtovanega. Tu bi seveda dodala še četrto pomembno točko, ki pa je kakovost dela, torej ne samo kvantiteta, temveč tudi kvaliteta dela, ki pa se predvsem navzven in v bistvu presoja posredno z uspešnostjo v sodnih postopkih, ki se najbolj rezultira v pridobljeni procentu obsodilnosti oziroma v procentu teh obsodilnih sodb. V preostalem pa to kakovost dela, to se pravi dela, ki ga ne prepustimo v zadevah na sodišče, pa z notranjimi nadzori, ki potekajo na tožilstvu po posebnih pravilih. Zdaj, vrednotenje dela je tako bistveno, upoštevaje vse naštete. Opravljeno prvenstveno s spremljanjem gibanja števila zadev, torej prejetih, rešenih in nerešenih zadev in pa trajanje postopkov, v katerih se ti postopki rešujejo.

Preden se dotaknem same vsebine, pa bi se vseeno na kratko, mi dovolite, dotaknila še same oblike poročila. Kot že več let zaporedoma ugotavljamo in na tožilstvu je način poročanja po pravilniku v obliki letnega poročila, ki datira v leto 2015 statistično in opisno preobširno in zato na eni strani terja zelo velik angažma za njegovo izdelavo, že tako kadrovsko podhranjenega tožilstva. Na drugi strani pa iskreno menim, da je tudi za vas kot zunanjo javnost lahko do neke mere tudi preobširen in kdaj zaradi tega tudi težje razumljiv. Zato na tem mestu resnično pozdravljam odločitev Ministrstva za pravosodje, ki je sledilo pobudam Vrhovnega državnega tožilstva in Državno tožilskega sveta za pristop k spremembam tega pravilnika v obliki Letnega poročila o poslovanju Državnega tožilstva na podlagi katerega, upam, bomo lahko v prihodnjem letu naredili morebiti po obsegu tanjše, a vsebinsko jasnejše Poročilo o delu Državnega tožilstva.

Zdaj, če grem na vsebino. Ključni statistični kazalniki, njihova analiza in ovrednotenje so zapisani v analitičnem, to se pravi v drugem delu poročila. In tudi letos so bili v ta analitični del poročila v posamezna poglavja vključene primerjave po skupinah primerljivih državnih tožilstev, ki jih delimo v okrožja v štiri različne skupine na njihove skupine kot jih, to tudi opredeljujejo merila za uspešnost pregona Državnih tožilstev. Posebne enote, ki se ocenjujejo, pa so nato še Specializirano državno tožilstvo, v okviru njega Oddelek za preiskovanje oseb s posebnimi pooblastili in seveda Vrhovno državno tožilstvo. Zbrani podatki v tabelaričnih oblikah pa nam omogočajo predstavitev informacij z grafi in infografiko, saj se načeloma težko mogoče razumljivi številčni podatki s pomočjo teh grafičnih elementov nazorneje prikažejo in je zato tudi vsebina lažje razumljiva. Ampak kot rečeno uvodoma, pa je bistvo ugotavljanja učinkovitosti kadrovska zasedba v kombinaciji z obsegom dela, ki se ocenjuje predvsem s številom prejetih zadev. In če zdaj preidem na kadrovske podlage. Lahko zaključim, da so bili v drugi polovici leta 2022, torej pred letom poročanja, odpravljeni zastoji imenovanj že izbranih kandidatov za državne tožilce ter da so bila v letu 2023 v vseh postopkih, kjer je bil na Vlado Republike Slovenije poslan predlog za imenovanje državnih tožilcev, so bila ta imenovanja tudi promptno opravljena. Leto 2023 za to lahko označim z letom precejšnjih kadrovskih sprememb. Kot zelo pozitivno pa je oceniti, da je Vlada Republike Slovenije upoštevala izražene kadrovske potrebe državnega tožilstva za nova državna tožilska mesta in jih redno in ažurno izvajala imenovanje državnih tožilcev po končanih izbranih postopkih pred Državno tožilskim svetom. Konec decembra leta 2023 pa je od 268 predvidenih in dovoljenih mest državnih tožilcev po odredbi skupno število državnih tožilcev v Sloveniji znašalo le 208, kar znaša dobrih 77 procentno zasedenost predvidenih in dovoljenih mest in če numerično rečemo, smo končali leto s 60 nezasedenimi tožilskimi mesti, kar je izjemno veliko. V letu 2023 je bilo sicer izvedenih kar 70 različnih postopkov imenovanj, ker pa je v mnogih ali bom rekla, celo premnogih primerih prišlo po dolgotrajnem izbirnem postopku le do napredovanja v višji državno tožilski naziv, se je tudi, zaradi hkratnih upokojitev in odhodov tožilcev na druga delovna mesta dejansko število državnih tožilcev povečalo le za tri nove tožilce. Pri čemer poudarjam, je bilo konec leta 2023 kljub temu število državnih tožilcev manjše kot leto poprej. To je še posebej pomemben podatek tudi, zaradi zaznanega trenda hkratnega povečanja števila prejetih kazenskih ovadb, ki smo jih na Državnih tožilstvih v letu 2023 prejeli kar za 10 % več kot v letu poprej, torej v preteklem letu. In kljub tej slabi kadrovski situaciji na eni strani in povečanemu obsegu prejetih zadev na drugi strani pa so tožilci, kot izkazujejo vsi podatki, vseeno rešili številčno več kot leto poprej. Povečalo se je število vloženih obtožnih aktov, tožilstvo pa je bilo tudi uspešno pri doseganju obsodilnih sodb. Skupno poročilo za leto 2023 torej dokazuje, da smo z dobrim, predanim in strokovnim delom izpolnili zastavljene cilje in dosegli načrtovane rezultate. Zavedam pa se, da je bilo za takšne rezultate, sploh zaradi kadrovskega pomanjkljaja vloženega ogromnega truda, ogromno dela in potrpežljivosti in seveda tudi veliko strokovnega znanja in profesionalnega poguma. Da ne povem, koliko organizacijskih prejema v okviru Državno tožilske uprave in koliko inovativnih organizacijskih in upravljavskih ukrepov so se morali poslužiti vodje Državnih tožilstev.

Dovolite, da vam v nadaljevanju sedaj statistično predstavim naše ključne dosežke v letu 2023. V letu 2023 je bil torej, z izjemo enega tožilstva, zaznan splošen trend povečanja pripada kazenskih ovadb, ki je bil, kot rečeno, na ravni celotne države kar za 10 % večji. Je pa leto 2023 zaznamovalo predvsem povečanje kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja državne meje po 308. členu Kazenskega zakonika, kar je tudi pripisati posledice ukinitve schengenske meje na naši južni oziroma predstavitvi le na naši južni meji. Slednje je tudi resnično vplivalo na izjemno povečan obseg pripornih in s tem nujnih zadev in povečano obremenitev dežurnih služb tožilstev, ki so ozemeljsko na tako imenovani, če rečemo, balkanski migrantski poti. Glede na preteklo leto je pripad s 27 tisoč 498 prejetimi kazenskimi ovadbami, kar za 2 tisoč 683 ovadb večji kot v preteklem letu. Od tega so jih vsa tožilstva rešila 26 tisoč 167, kar predstavlja 95 odstotno obvladovanje pripada, ki je sicer nižji odstotek glede na zadnja peta leta, zadnjih pet let, vendar v primerjavi z lanskim je nižji za 3,8 odstotka, saj je bil lani 98,8 odstoten. Vendar pa gre to obvladovanje po procentih nižje pripisati posledici povečanega pripada, saj je dejansko številčno rešitev več kot v preteklih dveh letih. Z vidika uspešnosti je pomembno tudi, da je bilo število nerešenih ovadb na koncu obdobja sicer ponovno višje kot od leta 2019, glede na preteklo leto pa v tem delu tudi dejansko, bom rekla, beležimo 10 procentno zvišanje. Slednje pa je nujno povezano s kadrovskimi stiskami državnih tožilstev, bolniškimi in drugimi odsotnostmi in tudi seveda povečanja števila narokov na sodiščih, katerih se seveda tožilci morajo udeleževati.

Državna tožilstva so bila v poročevalskem letu prav tako uspešna tudi pri zagotavljanju enotnosti kazenskega pregona, kar je pa tudi eno od glavnih izhodišč politike pregona, ki jo sprejme vsakokratni generalni državni tožilec. Pomembno se mi zdi povedati in poudariti, da so tožilstva sama rešila 71 procentov zadev, ki so jih prejela zoper znane storilce, v 63 procentih so bile sprejete odločitve za zavrženje kazenskih ovadb in v preostalem, v dobrih 36 procentih, pa so se državni tožilci odločili za začetek oziroma pobudo za začetek kazenskega pregona. Od tega je 24,5 procentov z neposrednimi vloženimi obtožnimi akti in v 12 procentih je šlo za zahtevo za preiskavo, pri čemer pa je treba pri številu zavrženj povedati, da tu ne gre zgolj za zavrženje iz razloga, da ni podana procesna predpostavka, da bi tožilstvo sploh lahko začelo kazenski pregon. To je v tistih zadevah, ko oškodovanec, ki vloži kazensko ovadbo, hkrati predlog tudi umakne in zaradi drugih bagatelnih zadev, ampak so v ta procent zajeti tudi vsi alternativni postopki, ki so se uspešno končali, bodisi po uspešno zaključeni poravnavi ali po uspešno zaključenem postopku odloženega kazenskega pregona.

V primerjavi s predhodnimi leti, 2021, 2022, smo zaznali trend povečanja števila zadev, v katerih je bil sprožen pregon. Ta trend se je definitivno obrnil navzgor. V zadnjih štirih letih je tudi delež odstopa od pregona v primerjavi z deležem obtoževanja primerljiv, kar kaže seveda na predvidljivost in konstantnost ravnanja oziroma odločanja. Če pa poskušamo najti razloge, zakaj se povečuje število zadev, v katerih dejansko gremo pred sodišče, pa je to tudi povezano z migrantsko problematiko oziroma s členom 308, kjer, vemo, gre v veliki večini primerov za primere za zadeve v okviru izvrševanja v hudodelskih družbah in za priporne zadeve, ki so seveda zaradi tega tudi zadeve, o katerih odloča v nadaljevanju sodišče in ni moč dobiti oziroma sprejeti drugačne odločitve glede njihove rešitve. Državni tožilci so v zadnjih petih letih tudi na različne načine v povprečju dokončno rešili 63 procentov vseh prejetih ovadb, govorimo o zavrženih, kar pomeni, da te zadeve niso prišle do preiskave in sojenja. Je pa ta trend pa procent v bistvu izjemno konstanten skozi zadnjih pet let, tako da bistvene razlike ali odstopanja v tem segmentu tudi v letu 2023 ni bilo. Torej, na sodišču smo v lanskem letu prepustili 37 procentov zadev, pri čemer pa je od tega zelo velik delež tistih obtožnih aktov, kjer smo hkrati vložili tudi kaznovalni nalog in je bila izdana sodba zgolj na podlagi vloženega kaznovalnega naloga, s čimer smo bistveno razbremenili sodišča, saj v teh zadevah v kolikor ni bilo pritožbe, ni bilo ugovora na kaznovalni nalog dejansko ni prišlo do sojenja. Če pa ob vloženih zadevah na sodišče upoštevamo še vse izjave o priznanju krivde, ki jih podajo obdolženci na predobravnavnem naroku in vse podpisane sporazume o priznanju krivde, ki jih je tožilstvo sklenilo z obdolženci, pa lahko resnično ocenimo, da je tožilstvo razbremenilo sodišče glavnih obravnav in s tem vsebinskih odločanj v kazenskih zadevah in da so dejansko prišlo v sojenje v lanskem letu le v okviru 10 procentov tistega, kar državno tožilstvo prejme. To je pomemben podatek. Zakaj? Ker to kaže na to, da tožilstvo ni organ, ki generira sodne zaostanke. Uspeh obtoževanja pa se izkazuje preko, v teh 10 procentih, kjer bom rekla, gremo v pregon, pa glede na vse sodbe, ki so bile izdane lanskega leta. Tako lahko rečem, da državna tožilstva so v letu 2023 krepko presegla obsodilnost 80 procentov, vsaj ta znak, kar je bil cilj in načrt državnotožilske organizacije, saj smo dosegli v lanskem letu 88,2 procentni delež obsodilnih sodb. Delež oprostilnih sodb je majhen, znaša zgolj 5,3 procente in je precej nižji kot v preteklih letih, kar je nedvomno pomemben podatek o uspešnosti državnega tožilstva v letu 2023. Enako velja tudi za delež zavrnilnih sodb, ki je znašal zgolj 6,5 procentov. Se je pa v lanskem letu sicer nekoliko zmanjšalo število zadev odstopljenih v postopek odloženega pregona. Odstotek poravnav pa ostaja že tretje leto na primerljivi ravni. Rezultati so torej vsekakor zelo dobri. Imamo visoko stopnjo obsodilnosti, kar pa govori tudi v prid zaključku, da državni tožilci ne vlagajo neutemeljenih oziroma obtožb oziroma obtožb, pri tožbah ne vztrajajo, če so možnosti neuspeha pokaže v nadaljevanju poteku postopka. V letu 2023 smo prejeli za 1,7 odstotkov več sodnih odločb. Kar kaže, da se je tudi pri glede mladoletnikov, kar kaže, da se je zmanjšalo število obsodilnih sodb zoper polnoletne storilce povečalo, pa za mladoletne storilce in pravne osebe. To število prejetih, povečanje prejetih bom rekla, sodb glede mladoletnikov pa kaže na en drug, neuspešnost tožilstva, pa vendar na en drug družbeni problem, ki ga imamo z, bom rekla, povečano kriminaliteto s strani mladoletnih storilcev kaznivih dejanj. Če pogledam med sankcije tradicionalno ostaja najvišji delež torej tudi v letu 2023 pogojnih obsodb, ki pa se je zmanjšal v letu 2023 za 5,46 odstotka, in seveda se je na drugi strani zvišal delež izrečenih zapornih kazni in denarnih kazni. Vsa tožilstva so izpolnila te ciljne vrednosti glede izrečenih odstotkov kazni. Pri tem bi dodala, da si tožilci tudi v zadevah, ko na sodišču niso uspeli, prizadevajo svoja stališča uveljaviti s pritožbo. Skupno število pritožb tožilskih je tako nekoliko višje, a ostaja glede na pretekla leta stabilno in primerljivo. Je pa o uspešnosti le-teh težje govoriti zaradi velikega števila vloženih pritožb, o katerih sodišča še niso odločala. Pri tem je treba posebej opozoriti, da so navedeni podatki lahko tudi zavajajoči, saj je pritožb, o katerih sodišča še niso odločila, razmeroma veliko. Glede strukture sankcij, ki so izrečene obsojenim, pa opažam, da so državni tožilci sledili napotkom politike pregona. Za leto 2023 pa je absolutno zaznan trend povečanja števila pripornih zadev, kar je, kot sem rekla, povezano z nezakonitimi migracijami, saj so storilci večinoma tujci, zoper katerega je predlagan in odrejen pripor. Povečanje števila pripornih zadev je izjemno, resnično skokovit; iz 231 zadev v letu 2022 na 526 zadev in predstavlja velik izziv za tožilstva, predvsem za mejna tožilstva, ki so se pa z organizacijskimi in vsebinskimi ukrepi hitro in primerno odzvala na ta velik izziv. Moram pa reči, da se ta trend, žal v povečevanju števila pripornih zadev tudi nadaljuje v letošnjem letu.

V letu 2023 smo zaznali tudi povečanje števila kaznivih dejanj z elementi nasilja, predvsem med družinskimi člani, še posebej nad ženskami ter kar je posebej zaskrbljujoč, je pa porast medvrstniškega nasilja. Povečalo se nam je tudi število zadev organiziranega kriminala ter obsežnejših in zahtevnih zadev tako na okrožnih državnih tožilstvih kot tudi na Specializiranem državnem tožilstvu. Glede na to, da bo v nadaljevanju vodja Specializiranega državnega tožilstva predstavila bistvene poudarke poročila o delu SDT, bi tu jaz zgolj omenila, da so tožilci SDT med drugim v letu 2023 dosegli obsodilne sodbe v izjemno zahtevnih zadevah bančne kriminalitete in kar se mi zdi pomembno poudariti zaradi tega, ker je dejansko Specializirano državno tožilstvo tudi neke vrste, bom rekla, paradni konj organizacije, državnotožilske organizacije, saj na njihovih uspehih tudi večinoma temelji percepcija javnosti o uspešnosti celotne državnotožilske organizacije.

Glede pripada zadev, moram povedati, da nam je dan na podlagi odločitev drugih organov, torej policije, kar je pomembno, predvsem, ko govorimo o področju odkrivanja in pregona gospodarske kriminalitete. Opažamo, da se je struktura kaznivih dejanj zoper gospodarstvo v letu 2023 nekoliko spremenila, tako da v obdobju poročanja prevladujejo kazniva dejanja poslovne goljufije, zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic in kaznivega dejanja davčne zatajitve. Na strani storilcev gospodarskih kaznivih dejanj tako še vedno prevladujejo osebe, ki imajo znanje na posebnih področjih delovnih, finančnih in davčnih predpisov ter obligacijskega in statusnega prava, kar predstavlja izobražene in inteligentne udeležence in da gre tudi pri tem za premišljena ravnanja v primerjavi z drugimi kaznivimi dejanji.

Pri korupcijskih kaznivih dejanjih so državna tožilstva prejela nekoliko manj kazenskih ovadb, kot leto poprej, kar je pripisati predvsem težavam pri odkrivanju teh kaznivih dejanj. K povečanju števila prijav pa moramo ugotoviti, da ni pripomogel niti sprejet Zakon o zaščiti prijaviteljev. Za več kot polovico manjše je tudi število kaznivih dejanj, kot je bilo to odkrito v letu 2021.

Zdaj za leto 2023 bi še vseeno poudarila, da je, tako velja kot za leto 2022, da se je vzpostavilo normalno poslovanje sodišč in tega, s tem tudi tožilstva, saj smo, nismo bili več soočeni s kakršnokoli ustavitvijo javnega življenja kot posledica razglašene epidemije. Posledično se je seveda dvignilo število narokov za glavne obravnave in povečalo tudi število pripornih zadev.

Če se dotaknem še glede trajanja postopkov, kar velja za celotno tožilstvo, Lahko rečem, da se časi reševanja v letu 2023 gledano v celoti, niso bistveno spremenili in da nekje v časovnicah ostajamo v povprečnem času trajanja postopkov izpred preteklih let, primerjava z letom 2022 pokaže le, da se je čas trajanja postopkov od prejema ovadbe do vložitve zahteve za preiskave oziroma posamezna preiskovalna dejanja nekako ostaja primerljiv v preteklem letu. Ta podatek pa je pomemben, saj to je tisti podatek, ki je najbolj odvisen od samega dela državnega tožilstva. Lahko rečem, da so torej tožilstva dosegla vse kazalnike iz meril s katerimi se, bom rekla, ocenjuje njihova uspešnost, predvsem tudi glede da so vsa ostala nad 80 odstotno stopnjo obsodilnosti.

V cilju večje učinkovitosti ali pa še izboljšanje učinkovitosti in pravočasnega reševanja je bila lani tudi poudarjena skrb za enakomerno obremenjevanje državnih tožilstev. Tudi v letu 2023 so bile namreč spremljanje obremenitve tožilstev in po potrebi so bila pripravljena poročila in zadeve so se, bom rekla, med tožilstvi predajale, da so manj obremenjena tožilstva reševala zadeve bolj obremenjenih tožilstev. Tako je bilo v letu 2023 predodeljenih 490 zadev. Torej, kljub slabši kadrovski popolnjenosti bi rekla, da je tožilstvo dejansko ostalo učinkovito in da je ta učinkovitost dejansko rezultat premišljenih organizacijskih ukrepov, ne le vodij tožilstev, temveč tudi Vrhovnega državnega tožilstva, ki je skrbelo za izenačevanje obremenjenosti, tako da smo s povečanimi napori vseh tožilcev in vsega tožilskega osebja skoraj v celoti obvladali pridobljeni pripad.

Če se ob tem tožilskem dnevu dotaknem mogoče še drugih dejavnosti, je bil za leto 2023 hotela mogoče omeniti tudi začetek uporabe portala za pripravo in elektronsko izmenjavo evropskega preiskovalnega naloga in zahtevkov za mednarodno pravno pomoč in dogovor z generalno policijsko upravo, na podlagi katere so se pričeli dogovori o nekem testiranju elektronskega prejema velikih datotek oziroma prilog h kazenskim ovadbam s policije na tožilstvo, ki se v določenem delu v letu 2024 tudi dejansko bolj ali manj uspešno izvaja. V letu 2023 pa smo tudi nadaljevali z aktivnostmi na področju poenotenja predlaganja kazenskih sankcij. Prav tako bi omenila, da v tem segmentu tudi, da je bilo tako ne samo Vrhovno državno tožilstvo, temveč tudi vsa državna tožilstva, posamezni tožilci, izjemno aktivna na mednarodnem področju in to na vseh ravneh.

Naj zaključim, kljub zahtevnim pogojem dela lahko ocenim, da podrobna in obširna analiza dela okrožnih državnih tožilstev, specializiranega državnega tožilstva in Oddelka za pregon oseb s posebnimi pooblastili ter državnega tožilstva kot celote prikazuje in dokazuje, da smo z dobrim in strokovnim delom izpolnili zastavljene cilje in dosegli načrtovane rezultate in bom rekla tudi zadostili pričakovanjem. Zaenkrat se vam zahvaljujem v tem delu za vašo pozornost.

Spoštovana generalna državna tožilka, hvala za besedo. Preden bi predala besedo predstavniku Državnotožilskega sveta bi prebrala samo še pooblastilo, in sicer poslanko magistrico Almo Intihar nadomešča Bojan Čebela.

Sedaj bi pa predala besedo predstavniku Državnotožilskega sveta, magistru Hariju Furlanu. Izvolite besedo.

Hvala za besedo. Kot prvo, državno tožilski svet ocenjuje, da je skupno poročilo po vsebini in obliki sestavljeno v skladu s pravilnikom o obliki letnega poročila o poslovanju državnega tožilstva, hkrati pa opozarjamo na nujnost spremembe navedenega pravilnika, saj je skupno poročilo preobširno, mestoma nepregledno in tudi obremenjeno s posameznimi statističnimi podatki, ki so skorajda neuporabni. Priprave v tej smeri spremembe pravilnika so že stekle, saj se na Ministrstvu za pravosodje ustanavlja delovna skupina, ki bo pač preučila ta pravilnik. Kot naprej, državno tožilski svet meni, da je za nemoteno delovanje državnega tožilstva nujno zagotoviti samostojnost in neodvisnost posameznega državnega tožilstva, to pa ni odvisno zgolj od zakonodaje, temveč je to neobhodno povezano z materialnim položajem državnih tožilcev. In zato tudi tokrat državno tožilski svet ponovno opozarja na nujnost uresničitve odločbe Ustavnega sodišča z dne 1. 6. 2023, kakor tudi dopolnilne odločbe Ustavnega sodišča in sklepa Ustavnega sodišča z dne 30. 5. 2024.

Tako kot v preteklosti ugotavljamo in opozarjamo na izrazito prenizek odstotek zasedenosti državno tožilskih mest. Slednje se je po letu 2015 konstantno zniževal, v letu 22 nekoliko znižal, v letu 23 pa ponovno znižal. To gre velikokrat tudi na račun kandidiranja okrajnih tožilcev v okrožne, zato se zaradi tega se število končni številki ne poveča in mislim, da bo ta problem precej rešen z uvedbo enotnega, enotnega tožilca. Glede neustrezne zasedenosti državnih mest je treba ovrednotiti tudi v povezavi s starostno strukturo državnih tožilcev. Skoraj tretjina tožilcev v tožilski organizaciji je starejša od 55 let. To ni problem, ki bo nastal čez pet ali pa deset let, problemi s tem se s kadrovanjem in nadomeščanjem, se dogajajo že danes. Opažamo, da se na določene razpise za mesta strokovnih sodelavcev ne prijavlja veliko kandidatov oziroma so ti razpisi neuspešni. To je prvo. Drugo je pa tudi, da nam zelo kvaliteten kader odhaja, bodisi s strani strokovnih sodelavcev kot tudi s strani tožilcev. Tako kot generalna, tudi državno tožilski svet poudarja aktivno delovanje državnih tožilcev v razbremenitvi sodišč z ukrepi alternativnega reševanja sporov, odloženih pregonov, sklenjenih sporazumov o priznanju krivde, več kot 70 procentov zadev se je rešilo na ta način in s tem zelo razbremenilo delo sodišč. Hkrati državno tožilski svet podpira prizadevanja vodje državnih tožilcev v smeri dekriminalizacije bagatelnih kaznivih dejanj, saj bi normativne spremembe na tem področju lahko prispevale k učinkovitejšemu koriščenju virov za delo na zahtevnejših zadevah. Izpostavljamo izjemno pomembnost finančnih preiskav s predlogom, da bi bilo nujno treba povečati aktivnosti v smeri zaznave premoženja nezakonitega izvora in s tem okrepiti aktivnosti v smeri povečanja finančnih preiskav, pri čemer je treba povedati, da tožilstvo je organ pregona, in da nezakonito pojav nezakonitega premoženja morajo zaznati v prvi vrsti drugi državni organi, ki so za to usposobljeni, poleg tožilstva seveda. Podpiramo tudi predlog specializiranega tožilstva za ustanovitev enotnega specializiranega sodišča za gospodarska in korupcijska kazniva dejanja. In to, ta predlog, kolikor se spomnim, mislim, da predlagamo vsaj že enih deset let, do tega ni prišlo. Korak naprej k temu, k temu, da bi se prav ti najtežji in najbolj zahtevni postopki hitreje odvili pred sodiščem, bi bilo poleg ustanovitve specializiranega sodišča tudi ukinitev sodne preiskave in uvedba tožilske preiskave. V enem delu imamo že v Zakonu o kazenskem postopku uvedeno kar se tiče dela, ki jih dela evropski, javni, javni evropski tožilec in mislim, da vsaj za te najtežje primere bi bila to praksa, ki jo je bilo treba v prihodnosti preučiti, možnost uresničitve tudi tega predloga. Tako kot je tudi generalna že povedala zaznamo precejšen odmik od pojavnosti pripornih zadev za kaznivo dejanje nezakonitih migracij po členu 308 in tudi pojav porasta medvrstniškega nasilja. Kar se tiče priporov po členu 308. KZ zdaj je treba povedati, da so dejansko storilci, ki jih imamo v priporu največkrat prevozniki, bodisi ti, ki vozijo z avtomobilom, ti, ki peš peljejo, se pravi ti, ki so prav na prvi stopnji kriminalne lestvice. In dejansko s povečanjem kriminalitete, s povečanjem priporom glede na to, da se procesuirajo zgolj ti prevozniki, s tem se ne bo moglo bistveno zajeziti zmanjšanja števila emigracij, ker do organizatorjev glede na število teh prehodov se sploh, pride v zelo redkih, redkih primerih, če tako rečem, bistveno manj kot v preteklosti. Kot je bilo že povedano, kljub povečanemu pripada pripadu, je bil ta reševan z ustrezno visoko stopnjo, to je 95,2 %, kar kaže na stabilnost in strokovnost Državno tožilske organizacije ter državnih tožilcev. In glede na vse navedeno, Državni tožilski svet zaključuje, da so državna tožilstva v letu 32 delovala zakonito, učinkovito in v skladu s sprejeto politiko pregona, ki je bila ustrezno izvajana. Hvala lepa.

Želi besedo predstavnica Ministrstva za pravosodje, državna sekretarka magistrica Andreja Kokalj? Izvolite besedo.

Hvala lepa za besedo. Spoštovana podpredsednica, spoštovana generalna državna tožilka, spoštovane poslanke in poslanci ter ostali vabljeni!

Ministrstvo ugotavlja, da je skupno poročilo o delu državnih tožilstev za leto 2023 pripravljeno skladno z določili Zakona o Državnem tožilstvu in pravilnika o obliki Letnega poročila o poslovanju državnega tožilstva. Skupno poročilo predstavlja pomemben akt tudi za ministrstvo, ker ponuja izhodišča za nadaljnje delo ministrstva na področju pravosodne uprave, zagotavlja materialnih in organizacijskih pogojev za delo tožilstva, kot tudi v delu priprave zakonodajnih sprememb. Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije tudi v letošnjem skupnem poročilu izraža potrebo po spremembi Pravilnika o obliki letnega poročila o poslovanju državnega tožilstva, ki bi skupno, da bi skupno poročilo postalo krajše, predvsem pa bolj pregledno in bi se vanj vključili tudi podatki o oblikah kriminalitete, ki sedaj niso zajete. Skupno poročilo je namreč pripravljeno na 246 straneh, kar je celo nekoliko več kot v lanskem letu. Ministrstvo je z zadevno problematiko obsežnosti skupnega poročila seznanjeno in bo na pobudo Državno tožilskega sveta z dne 15. maja 2024 ustanovilo delovno skupino, v kateri bodo predstavniki ministrstva, Državnega tožilstva in Državno tožilskega sveta. Delovna skupina bo z namenom sistemske uskladitve podatkov v strateških aktih Državnega tožilstva pripravila evalvacijo in spremembe Pravilnika o obliki letnega poročila o poslovanju Državnega tožilstva in Pravilnika o obliki in navodilu za pripravo letnega programa dela državnega tožilstva, kar bo posledično zagotovilo, da bo skupno poročilo kvalitetnejše, preglednejše, predvsem pa bolj razumljivo javnosti. Glede poslovanja Državnega tožilstva v letu 2023 je mogoče ugotoviti, da se pripad zadev v primerjavi z zadnjimi leti povečuje. Skupno je bilo prejetih čez 27 tisoč ovadb, kar pomeni, da je bil pripad na ravni države v primerjavi z letom 2022 večji za več kot 10 odstotkov in se vrača na raven pred epidemijo covid-19. Razlog je med drugim tudi večje število storilcev kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja državne meje po 308. členu KZ1 zaradi ukinitve schengenskega režima na naši južni meji. Posledično se je povečalo tudi število teh zadev v dežurni službi in pripornih zadevah. Prav tako bo treba spremljati trend povečanja števila ovadb zoper mladoletnike, saj je pripad največji v zadnjih petih letih. Državna tožilstva so ob skrajni optimizaciji delovnih procesov rešila več zadev kot leto prej, vendar kljub temu pripad ni bil povsem obvladovan. Dinamika pripada in reševanje zadev izkazuje, da je bila stopnja obvladovanja pripada 95,2 odstotna. Prav tako se je glede na leto 2022 za več kot 10 odstotkov povečalo število nerešenih ovadb in je najvišje od leta 2019. Pozitivno je, da so bile obremenitve najbolj obremenjenih državnih tožilstev zaznane in da je bilo po odredbi takratnega generalnega državnega tožilca na manj obremenjena tožilstva prenesenih kar 490 spisov. Državna tožilstva so v letu 2023 nekoliko manj se posluževala tudi alternativnih oblik kazenskega pregona. A je kljub temu zaznano povečanje števila postopkov poravnavanja. Ministrstvo poudarja tudi pomen izvajanja nadzorstvenih pregledov in doslednejšega vlaganja nadzorstvenih pritožb s strani državnih tožilcev po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Kot pozitivno je izpostaviti, da ostaja delež obtoževanja ustaljen na ravni prejšnjih let, da uspeh obtoževanja oziroma obsodilnih sodb za 88 odstotkov presega ciljno vrednost 80 odstotkov in je primerljiv z deležem iz leta 2022 ter da je v primerjavi z letom 2022 na vseh državnih tožilstvih opazno izboljšanje vrednosti glede denarnih in pogojnih kazni, saj se povečuje število izrečenih denarnih kazni. Pomemben je tudi podatek, da so državni tožilci sami rešili 71,6 odstotka vseh prejetih ovadb, torej brez obremenjevanja sodišč z vsebinskim odločanjem na glavnih obravnavah. Če k temu upoštevamo še pravnomočne kaznovalne naloge, sklenjene sporazume o priznanju krivde in priznanja krivde na predobravnavanih narokih so morala sodišča vsebinsko odločati le v 10 odstotkih vseh prejetih ovadb na državnih tožilstvih, kar je zelo pomembno z vidika razbremenitve sodstva.

Poročilo kot razlog za nedoseganje pričakovanih rezultatov izpostavlja predvsem pomanjkanje kadrovskih virov na določenih državnih tožilstvih in dolgotrajnost razpisnih postopkov, pri čemer Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije v skupnem poročilu kot zelo pozitivno ocenjuje, da je Vlada Republike Slovenije upoštevala izražene kadrovske potrebe državnega tožilstva in razpise za nova državnotožilska mesta ter redno in ažurno izvajale imenovanja državnih tožilcev po končanih izbirnih postopkih.

Aktualna Vlada Republike Slovenije je namreč takoj po nastopu svojega mandata odpravila blokado imenovanja državnih tožilcev, prav tako je prišlo do povečanja skupnega kadrovskega načrta državnega tožilstva za leto 2023 in 2024. Vlada republike Slovenije, je tako od leta 2022 do današnjega dne imenovala 64 državnih tožilcev. Na ministrstvu za pravosodje pa so trenutno v različnih fazah v teku še postopki za 38 državnotožilskih mest, od tega 18 za okrajnega državnega tožilca, kar pomeni, da bo na državnih tožilstvih prišlo tudi do nominalnega povečanja števila državnih tožilcev. Tudi na državnih tožilstvih, ki so v poročilu posebej izpostavljena, da se soočajo z največjo kadrovsko problematiko. Ministrstvo si prizadeva za rešitev kadrovske problematike državnih tožilstev in bo tudi v luči starostne strukture državnih tožilcev ob spremembi Zakona o državnem tožilstvu v drugi polovici leta, vključilo oziroma obravnavalo vsebine, ki bodo naslavljale optimizacijo in racionalizacijo postopkov imenovanj in napredovanj državnih tožilcev ter postopkov za prenehanje državno tožilske funkcije.

Ministrstvo izraža pričakovanje, da bo s popolnitvijo državnotožilskih mest državnotožilska organizacija kot celota in tudi posamezna državna tožilstva, kjer prihaja do negativnih trendov, dosegala pozitivne rezultate poslovanja. Poleg ureditve plačnega sistema in ustrezne finančne stimulacije si je z zagotavljanjem prepoznavnosti, pomena vloge in dela državnega tožilca v javnosti potrebno prizadevati tudi za pridobivanje mladega kadra, da se bodo za ta poklic odločali tudi tisti na začetku svoje kariere in da bodo ostali in nadaljevali delo v okviru državnotožilske organizacije.

Ministrstvo v okviru finančnih zmožnosti in prioritet rešuje prostorsko problematiko in zagotavlja ustrezne razmere za delo državnih tožilstev. V letu 2023 so potekale aktivnosti na tem področju za večino državnih tožilstev. Poteka tudi obnova voznega parka in nabava novih vozil. Ministrstvo obnavlja vozni park državnih tožilstev v skladu z metodologijo postavitve prioritet dodelitve službenih vozil pravosodnim organom, ki določa, da se vsakemu organu v tekočem letu lahko dodeli eno vozilo.

Tudi Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije v skupnem poročilu izpostavlja, da je ministrstvo državnim tožilstvom v zadnjih letih, s sistematičnim in doslednim rednim letnim menjavanjem starih vozil z novimi, zagotovilo veliko izboljšanje voznega parka. Ministrstvo je tako v letu 2023 za najemnine, investicijsko vzdrževanje prostorov, nakup opreme in vozil namenilo nekaj več kot 1,6 milijona evrov. Prav tako je v zadnjih letih potekala intenzivna posodobitev informacijske tehnologije na državnih tožilstvih. Ministrstvo je tako v letu 2023 za nakup tehnične opreme preračunalniki, prenosniki, strežniki namenilo skoraj 240000 evrov z DDV-jem, skupaj s stroški za vzdrževanje IT opreme in stroški nakupa licenčne programske opreme, pa nekaj več kot 712 tisoč evrov z DDV. V letu 2023 sta ministrstvo in Vrhovno državno tožilstvo tesno sodelovala tudi pri izvajanju načrta za okrevanje in odpornost, ki ga je Evropska komisija ustanovila za pomoč državam članicam za lažje okrevanje po epidemiji. VDT ima v načrtu za okrevanje in odpornost dva projekta, in sicer virtualni pomočnik v vrednosti 1,48 tisoč 136,18 evrov in zelena sejna soba v vrednosti 300 tisoč 92,68 evra.

V okviru projekta Virtualni pomočnik se bo izvedlo uvajanje umetne inteligence v podporo delu državnih tožilcev. V okviru projekta Zelena sejna soba pa je predvidena zagotovitev manjkajočih komunikacijsko tehničnih orodij za sodelovanje na daljavo. V letu 2023 je bila za oba projekta izdelana investicijska dokumentacija.

Izpostaviti je tudi, da je v praksi dobro zaživela Hiša za otroke. Razgovori z otroki so izvedeni strokovno in v skladu s protokolom za opravo forenzičnega intervjuja, izvedejo se hitro, drugim udeležencem pa je omogočen dostop tudi po videopovezavi. Obravnava otrok v Hiši za otroke pa tudi bistveno prispeva k odpravi sekundarne viktimizacije otrok ter omogoča kakovostno in učinkovito sodelovanje drugih strank in vključenih deležnikov. Izkušnje staršev in otrok, ki so bili zaslišani v Hiši za otroke pa so zelo pozitivne. Na zakonodajnem področju so bile v letu 2023 izvedene številne aktivnosti s sodelovanjem Državnega tožilstva z ministrstvom. Na kratko bi se opredelila do nekaterih normativnih vsebin, ki so v skupnem poročilu posebej izpostavljene in sodijo v pristojnost ministrstva. Glede Urada za odvzem premoženjske koristi ARO in Urada za upravljanje zavarovanja in odvzetega premoženja AMO se strinjamo, da sta nujno potrebna. V ta namen je ministrstvo v decembru 2023 ustanovilo operativno delovno skupino, katere naloga je, da pripravi usklajen predlog vzpostavitve centralnih organov s pristojnostmi na področju iskanja in odvzema premoženja ter na področju upravljanja premoženja nezakonitega izvora. Delovna skupina obravnava problematiko na rednih mesečnih sestankih, konec maja pa je potekalo večdnevno intenzivno delo na pripravi pravnih podlag. Ocenjujemo, da je bil na tem področju narejen korak naprej. Glede stališča Vrhovnega državnega tožilstva, da je šesturni rok določen v 149. členu ZKP za zadržanje in privedbo z maksimalnim podaljšanjem za 12 ur, za izvedbo zaslišanj prič v okviru nujnih preiskovalnih dejanj v postopkih, ki se nanašajo na kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje po 308. členu KZ1 občutno prekratek je problem naslovljen s predlogom novele ZKPP, rešitev pa je usklajena z Vrhovnim državnim tožilstvom in policijo. Tako bo šesturni rok iz prvega odstavka 149. člena ZKP mogoče podaljšati na 24 ur. Pri čemer imajo v času zadržanja vse pravice, ki takšnemu ukrepu pritičejo. Da bi še dodatno pospešili postopek, pa dopuščamo tudi možnost tolmačenja preko videokonference, saj gre praviloma za osebe, ki ne govorijo slovensko. Predlog ZKP je prejšnji teden že prestal obravnavo na Odboru za pravosodje. V zvezi s predlagano dekriminalizacijo bagatelnih kaznivih dejanj oziroma njihovo opredelitvijo za prekrške velja izpostaviti izrazito negativne izkušnje več tujih držav, pri katerih je nedomišljena dekriminalizacija vodila do resnih kršitev javnega reda in povečanja tovrstnih kaznivih dejanj, s čimer je bila povzročena resna škoda kazensko pravnemu sistemu. Opredelitev nekaterih kaznivih dejanj za prekrške bi sicer razbremenila državna tožilstva, vendar pa bi dodatno obremenila policijo torej sama po sebi ne bi vodila k sistemski rešitvi problema. Ministrstvo pozdravlja, da je državna tožilska organizacija v letu 2023 ob angažiranosti vodij Državnih tožilstev in državnih tožilcev ter z optimizacijo poslovnih procesov leto zaključila uspešno in stabilno ter so bile naloge izvedene strokovno. Ministrstvo ocenjuje, da je sodelovanje z državnim tožilstvom dobro tako na področju priprav in usklajevanj predpisov kot tudi pri drugih odprtih vprašanjih. Za tako dobro sodelovanje si bomo prizadevali tudi v prihodnje. Hvala lepa.

Hvala lepa, spoštovana državna sekretarka, magistra Andreja Kokalj. Želi besedo sedaj tudi predstavnik Državnega sveta, gospod Jožef Školč? Izvolite besedo.

Hvala lepa. Spoštovana predsedujoča, poslanke, poslanci in vsi prisotni na seji. Jaz vas bom seveda razočaral in ne bom prebral vsega tega, kar smo zapisali. In vam lahko rečem samo to, da se je Komisija Državnega sveta za državno ureditev seznanila s temi izčrpnimi poročili, v enaki vsebini seveda kot tukaj in bila pozorna na nekaj problemov, ki so jih tam predstavili bodisi tožilci, tožilski svet oziroma ministrstvo. Tudi mi delimo mnenje, da je verjetno smiselno poseči v ta način poročanja. Drugo ravno tako Državni svetniki pač so zaskrbljeni zaradi tega, ker različni ukrepi ne prinesejo tega, da bi se država, da bi se te tožilske vrste popolnile in da je tudi težko pridobiti kader za delo v teh pisarnah in tudi sicer v državni upravi. Tako da je veliko vprašanje, ali je to samo povezano z načrti, koliko delovnih mest lahko ima posamezni organ, ali je potrebno postoriti še kaj tretjega. Na to vezano je tudi izvrševanje te znamenite odločbe Ustavnega sodišča glede, glede plačil sodnikom in plač, ki so vezane na ta sistem. Potem je tu bilo tudi nekaj želja po tem, da se v večji meri skrbi za izboljšanje materialnih pogojev za delo, delo tožilcev in da morebiti tudi pride do tega enotnega specializiranega sodišča za gospodarska in korupcijska kazniva dejanja, o čemer se tudi že dalj časa govori.

Tako da to so, to so poudarki, ki vam jih dajemo v premislek, nasvetov kako bi pa to razrešili, pa žal tudi mi nimamo. Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod Jožef Školč. Sedaj predajam besedo članicam in članom odbora, želi kdo razpravljati? Vidim, da ja, gospod Jože Tanko, izvolite besedo.

Ja, hvala lepa za besedo. Mogoče samo nekaj vprašanj, ki so povezane s temi poročili.

Zdaj, leta 2014 je moj nekdanji poslanski kolega Vinko Gorenak v eni razpravi povedal, da imajo v Avstriji 2,6 tožilca na 100000 prebivalcev, v Italiji 3,8, v Nemčiji 6,2, v Sloveniji 9. Zdaj imate v kadrovskem načrtu, ne vem, mislim, če sem prav videl, napisano, da rabite 268 tožilcev, kar pomeni, da bo ta številka prišla tam na približno 13 na 100000 prebivalcev. Zdaj, v Avstriji je en tožilec na letni ravni prejel 2800 zadev in spisal 353 obtožnih predlogov. V Sloveniji je v tistem času tožilec prejel 519 zadev in spisal 71 obtožnih predlogov. Jaz mislim, da kadar delate, bom rekel take kadrovske načrte oziroma projekcije kaj se rabi bi morda dali za podlago kakšno analizo z, bi rekel evropskim okoljem. Ker iz teh podatkov, se vidi na nek način, da je za tožilce v Sloveniji ali da bistveno odstopa število tožilcev v Sloveniji. In pa, da je učinkovitost tožilstva kar nižja kot je v državah.

Zdaj druga stvar, na katero bi opozoril, je ta problem gospodarske kriminalitete. Vi imate sicer to na strani 11 v tem uvodnem pojasnilu. To so tudi predmet Specializiranega državnega tožilstva. In jaz sem sicer vprašal Vlado 15. marca letos, koliko je bilo na področju postopkov odvzema premoženja nezakonitega izvora uvedenih in koliko osebam je bilo premoženje odvzeto. In Vlada je v odgovoru napisala, da je od uveljavitve zakona leta 2013 pa do skupaj 2024 do izdaje odgovora, to je bilo pa 16. aprila, bilo vloženih tožb 40 na tem področju, kar zadeva tožbe glede odvzema premoženja nezakonitega izvora in da je bilo v tem obdobju s temi tožbami izterjanih 2 milijona 116 tisoč evrov. Zdaj, pri nas govorimo, ne vem, o sumih korupcije v zdravstvu na ravni tam približno 10 do 15 odstotkov obsega sredstev zdravstvene blagajne, se pravi okrog 400 milijonih evrov predvsem pri dobavah raznega materiala. Zdaj tu bi opozoril, da je Vlada v tem času ukinila tudi Zakon o primerljivih cenah, ker bi se pač to primerjalno primerjalo z evropsko ravnjo, ampak kot vidimo kakšnih posebnih postopkov na tem področju ni. Podobno je pri javnih naročilih v zdravstvu, pri javnih naročilih pri investicijah. Govori se o velikih oškodovanjih, o velikih podražitvah. Kakšnih posebnih postopkov na ravni, ne vem, policije, tožilstva in posledično kazenskih postopkov pa očitno ni, ker je to, bi rekel v 12 letih strašno malo. Zdaj, če to izračunamo, to je 2 milijona na 12 let, je približno zaplenjenih, kaj pa vem, približno, ne vem, 100, 150 tisoč evrov na leto, kar je minoren znesek ob vseh teh številnih sumih, zgodbah, dogajanjih. Tako da je na tem področju pravzaprav, bi rekel aktivnost, vsaj iz podatkov, ki sem jih dobil, aktivnost precej nizka oziroma šibka. Zdaj, glavni poudarek ste v teh zadevah dali tem migrantskim zgodbam v 308. členu Kazenskega zakonika. Zdaj najbrž se ta politika odprtih vrat ne obrestuje: odstranitev ograje, ne vem, umik policije za mejo, slabše varovanje meje in tako naprej. To je podobno, kot če bi imel, ne vem, non-stop odprto hišo in bi potem ugotavljal koliko je teh kaznivih dejanj, vlomov, odtujevanja in tako naprej. V tem primeru je pač na nek drug način podobno. In zdaj, tu najbrž bi moralo biti tudi iz razprave in ugotovitev, ki se bodo oblikovale ob obravnavi teh poročil, najbrž tudi kakšno priporočilo kakšnemu organu glede urejanja odnosov na meji, ravnanja z migranti, z ilegalnimi migranti, da se razume, in tako naprej in tako naprej. Tu se strinjam z gospodom Furlanom, ki pravi, da so dosegljivi samo, bom rekel, šoferji oziroma kurirji tisti, ki to nosijo oziroma bom rekel, če vzamemo recimo primer drog dilerji, se pravi tisti najnižja raven izvajalca na tem področju in da je težko priti do jeder. Ampak najbrž obstajajo mehanizmi, najbrž obstajajo tudi možnosti uporabe posebnih prikritih ukrepov, da se do teh ljudi pride v hierarhiji. Zdaj, jaz upam, da ni to zdaj samo del tega poročila in jamranje koliko je tega in koliko se, koliko se zdaj tožilstvo s tem obremenjuje, ampak da bi moralo iz tega priti tudi še kakšen drug, še kakšno drugo priporočilo oziroma kakšno drugo napotilo tudi kakšnemu državnemu organu oziroma Vladi.

Zdaj, iz tega poročila tudi sledi, da je velika večina ovadb vloženih na predlog oškodovancev, se pravi, praktično 90 ali plus procentov, vsaj tako se vidi. Zdaj, glede na to, da gre za mnoge stvari, za velike probleme, o katerih sem prej govoril, je to pravzaprav malo, da policija pripravi, ne vem, manj kot 10 procentov ovadb, vse ostalo pa so na pobudo oškodovancev. To pomeni, da v bistvu presoja organa, ki je prvi tisti, ki obravnava neko kaznivo dejanje ali pa neko oškodovanje, pač ni ustrezna. Po moje, po mojem razumevanju bi moralo biti stopnja tega bistveno večja kar zadeva odločitev, da se sproži ovadba.

Pa še ena stvar. Zdaj, nekaj govora je tukaj tudi glede zavrženja na tožilski ravni. Zdaj, dobro je bilo povedati oziroma obrazložiti, kako to izgleda tudi na evropski ravni ali so tudi tam tožilci tako popolnoma neodvisni kot pri nas, da se odločijo o tem, kaj bodo sprocesirali in kaj ne. Ali je treba na tej stopnji uvesti tudi še kakšen nadzorstveni mehanizem.

Zdaj, na sodišču, če si tam, imaš možnost pritožbe, imaš možnost karkoli, na tej tožilski ravni, na tej ravni tožilstva, pa te pritožbene možnosti ni, nobene. Se pravi, ko se tožilec odloči, da stvar zavrže, jo zavrže in se nimaš kam prijaviti, kam. Tako, da bi mogoče, bi rekel, na teh nekaj stvari le dobili nekaj odgovorov.

Hvala lepa zaenkrat.