Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, dobro jutro!

Pričenjam 70. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji članice in člani odbora: tako sem prejel pooblastilo, in sicer, poslanec Anton Šturbej nadomešča poslanca Žana Mahniča, poslanec Rado Gladek nadomešča poslanca Janeza Janšo in pa poslanka Andreja Rajbenšu nadomešča poslanca Dušana Stojanoviča.

Lepo pozdravljam vse navzoče!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora.

7. 6. Ste prejeli predlog za širitev dnevnega reda s točkama 1.a in 1.b, zato najprej glasujemo o predlogu za širitev s točko 1.a.

Glasujemo. Navzočih je 10 članic in članov odbora, za je glasovalo 10, proti nihče.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Sedaj pa glasujemo še o predlogu za širitev s točko 1.b.

Glasujemo. Navzočih je 10 članic in članov odbora, za je glasovalo 10, proti nihče.

(Za je glasovalo 10.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je tudi ta predlog sprejet.

Tako je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem in z izglasovanima širitvama.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO. Kot ste seznanjeni, je ta točka uvrščena na dnevni red seje Odbora za zunanjo politiko na podlagi prvega odstavka 3. člena Zakona o zunanjih zadevah. Tako kot vedno, bi izbrali en sklop vprašanj, potem pa bi besedo za odgovore predal gospe ministrici.

Še enkrat bi rad opozoril / oglašanje iz ozadja/ - ja, se opravičujem, državnemu sekretarju, ja - še enkrat bi opozoril glede poteka te točke. Naj vas spomnim na smiselno uporabo 245. in 246. člena Poslovnika glede postavitve vprašanj, ki ne sme trajati več kot 3 minute, odgovor predstavnika Vlade traja 5 minut. Tako kot običajno, lahko poslanec na seji postavi dve vprašanji, torej največ dve ustni vprašanji, možno je tudi dopolnilno vprašanje poslanca, ki lahko traja 2 minuti in pa odgovor predstavnika Vlade, ki lahko traja 3 minute.

Tako, da bi seveda sedaj že predal besedo kolegom poslankam in poslancem. Želi kdo besedo? (Ne.) Ugotavljam, da ne.

Zato prehajamo na 1.A TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O PARTNERSTVU MED EVROPSKO UNIJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI TER ČLANICAMI ORGANIZACIJE AFRIŠKIH IN KARIBSKIH IN PACIFIŠKIH DRŽAV NA DRUGI STRANI.

Predlog zakona je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora z dne 31. 5. 2024. 7. junija ste prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe in 11. junija 2024 tudi mnenje Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve.

Tako pričenjam z drugo obravnavo Predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo o tem predlogu zakona. Torej, sedaj pa dajem besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, gospodu Marku Štucinu.

Izvolite.

Hvala lepa, spoštovani predsedujoči.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Torej, pogajanja o sporazumu o partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter članicami Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav na drugi strani oziroma govorimo o tako imenovanem Samojskem sporazumu, so se začela junija 2018, decembra 2020 je bil dosežen politični dogovor med Evropsko unijo in Organizacijo afriških, karibskih in pacifiških držav. V besedilu novega partnerskega sporazuma aprila 2021 pa je bil potem ta sporazum parafiran.

Za Republiko Slovenijo je sporazum podpisal veleposlanik Iztok Jarc 15. 9. 2023 v Bruslju. Sporazum določa okvir političnega, gospodarskega in sektorskega sodelovanja med Evropsko unijo in Organizacijo afriških, karibskih in pacifiških držav za naslednjih 20 let. Novost, kot veste, gre za v bistvu na nek način nov Kotonujski sporazum, je skupni okvir in trije regionalni protokoli, kar bo omogočalo doslej največjo regionalno osredotočenost.

Zdaj, regionalni protokoli bodo imeli lastne strukture upravljanja za vodenje in usmerjanje odnosov z Evropsko unijo tudi preko skupnih regionalnih parlamentarnih odborov. Vzpostavljen bo tudi krovni skupni okvir z močno parlamentarno razsežnostjo v okviru skupne parlamentarne skupščine. Zdaj, strateški interesi Evropske unije v novem partnerskem sporazumu so predvsem vzpostavitev geopolitičnega in gospodarskega partnerstva, usmerjenega v oblikovanje mirnih, stabilnih, dobro vodenih, uspešnih ter odpornih držav in družb, pospeševanje napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja in agende 2030, oblikovanje učinkovitih zavezništev na mednarodnih prizoriščih za spodbujanje globalnih ukrepov. Ti cilji so preoblikovani v bolj specifične cilje za vsako posamezno prednostno področje, na primer sodelovanja na področju okoljskih in podnebnih izzivov.

Zdaj, skladno sporazumom, si bosta obe strani prizadevali za krepitev gospodarskih odnosov ter trajnostno gospodarsko rast in razvoj. Sporazum bo še naprej služil kot pravna podlaga za sklepanje širitev in poglabljanje gospodarskih partnerskih sporazumov. Zdaj, področje trgovine je sicer v izrecni pristojnosti Evropske komisije. Sporazum prispeva k napredku na področjih človekovega razvoja in dostojanstva ter odprave revščine, z upoštevanjem vseh vidikov enakosti spolov, dostojnega dela in zaposlovanja ter socialne zaščite. Poudarek je tudi na uresničevanju človekovih pravic, vladavini prava, demokraciji in dobrem upravljanju, prav tako pa so posebej naslovljene migracije. Poseben poudarek je na varovanju okolja in naslavljanju podnebnih sprememb vključno z vlogo gozdov in njihovim trajnostnim upravljanjem, podnebno odpornostjo, varovanjem ekosistemov ter pravico do pitne vode. Sklenitev sporazuma za Slovenijo predstavlja pomemben okvir za uresničevanje slovenskih interesov na področju zunanje političnega, gospodarskega in razvojnega sodelovanja ter tudi na drugih sektorskih področjih, kot so recimo okolje, socialna politika, kultura z državami AKP. Gre za, naj samo poudarim, za 79 držav, tega je 47 afriških, 16 karibskih pa 15 pacifiških. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam. Sedaj pa prehajamo na razpravo poslank in poslancev ter glasovanje o posameznih členih predloženega zakona. Jaz predlagam, da po končani razpravi glasujemo o vseh členih skupaj. Če kdo temu nasprotuje, naj pove? Ugotavljam, da ne. Tako da dajem besedo kolegicam poslankam in poslancem. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje o vseh členih predloga zakona.

Glasujemo. Ugotavljam, da je navzočih 12 poslank in poslancev, za je glasovalo 12, proti nihče.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da so členi sprejeti.

Ker k predlogu zakona ni bil sprejet noben amandma, Odbor za zunanjo politiko predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona obravnava v predloženem besedilu in ga tudi sprejme. Odbor bo zboru poročal pismo pisno.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Vsem sodelujočim lepo zahvaljujem.

Prehajamo na 1.B TOČKO DNEVNEGA REDA, KI JE PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO FEDERATIVNE REPUBLIKE BRAZILIJE O IZMENJAVI MEDSEBOJNEM VAROVANJU TAJNIH PODATKOV.

Predlog zakona je bil objavljen na spletnih straneh Državnega zbora dne 6. 6. 2024. 7. junija ste prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe, 11. junija pa ste prejeli mnenje Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve. Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona o kateri bomo opravili razpravo o predlogu o predlogu zakona. Želi predlagatelj zakona podati dopolnilno obrazložitev? Gospa Urška Kalan, pomočnica direktorja Urada Vlade Republike Slovenije, izvolite. Spoštovani predsedujoči.

Hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, lep pozdrav.

S sklenitvijo bilateralnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Federativne Republike Brazilije o izmenjavi in medsebojnem varovanju tajnih podatkov bo ustvarjena primerna podlaga za izvajanje nalog državnih organov in poslovanja gospodarskih subjektov, ki pri svojem delu izmenjujejo tajne podatke na različnih področjih bilateralnega sodelovanja. V omenjenem sporazumu so določena načela varovanja tajnih podatkov. Tako sporazum predpisuje, da pogodbenici zagotavljata prejetim tajnim podatkom enako raven varovanja kakor s svojim lastnim tajnim podatkom enakovredne stopnje tajnosti. Prav tako se pogodbenici s sporazumom zavezujeta, da tajnih podatkov ne bosta uporabili za druge namene, kot jih je namenila pogodbenica izvora tajnih podatkov ter da tajnih podatkov ne bosta brez privolitve pogodbenice izvora tajnega podatka znižala ali preklicala stopnje tajnosti. Določeno je tudi varovanje tajnih podatkov v komunikacijsko informacijskih sistemih. Tajni podatki se lahko prenašajo le po zaščitenih komunikacijskih sistemih, ki jih odobrita obe pogodbenici. Dostop do tajnih podatkov je dovoljen le tistim posameznikom, za katere velja načelo potrebe po seznanitvi, so za to pooblaščeni v skladu s predpisi ter so ustrezno varnostno preverjeni. V ta namen pogodbenici medsebojno priznavata dovoljenja za dostop do tajnih podatkov in varnostno dovoljenja organizacij. Sporazum ureja tudi prenos tajnih podatkov med pogodbenicama, ki poteka po diplomatski poti ali v skladu z dogovorom med pogodbenicama. Za obiske med pogodbenicama, ki vključujejo dostop do tajnih podatkov, je potrebno predhodno dovoljenje nacionalnega varnostnega organa gostiteljice, opredeljeni so tudi postopki in ravnanje pri pogodbah s tajnimi podatki. Pogodbenici morata zagotoviti, da se tajni podatki posredujejo izvajalcu šele takrat, ko se zagotovi, da je izvajalec zmožen podatke ustrezno tudi varovati. Sporazum opredeljuje pristojna nacionalna varnostna organa za izvajanje sporazuma in nadzor nad njim. Le-ta se medsebojno obveščata o veljavnih notranjih predpisih, ki urejajo varovanje tajnih podatkov ter o vseh spremembah v zvezi z njimi. Na podlagi zaprosila si nacionalna varnostna organa pomagata pri izvajanju postopkov varnostnega preverjanja. Sporazum ureja kršitev varovanja tajnosti in sicer nacionalni varnostni organ v državi katerega se je pojavila kršitev varovanja tajnosti, o tem čim prej pisno obvesti nacionalni varnostni organ druge pogodbenice in zagotovi sprejem vseh ukrepov v skladu z notranjimi zakoni in predpisi, da omeji posledice kršitve. Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Federativne republike Brazilije o izmenjavi in medsebojnem varovanju tajnih podatkov je 11. aprila 2023 v Rio de Janeiro v Braziliji podpisal minister za obrambo, gospod Marjan Šarec.

Hvala lepa. Sedaj prehajamo na razpravo kolegic poslank in poslancev, glasovanje o posameznih členih predloženega zakona in seveda glasovanju o posameznih členih. Predlagam, da po končani razpravi glasujemo o vseh členih skupaj. Kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne. Sedaj dajem besedo kolegicam poslankam in poslancem. Želi kdo razpravljati? Ja, kolega Gregorič, izvolite.

Hvala gospod predsednik. Mene zanima, koliko podobnih sporazumov že imamo in kdo je, kdo je odgovoren za izvajanje tega sporazuma v Sloveniji? Hvala.

Najlepša hvala za vprašanje. Trenutno imamo sklenjenih 28 sporazumov. To je edini sporazum z južnoameriško državo. Prvi odgovoren za izvajanje tega zakona je pa Nacionalni urad za varovanje tajnih podatkov, to je naš urad.

Hvala lepa za odgovore. Želi še kdo? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.

Prehajamo na glasovanje o vseh členih predloga zakona.

Glasujemo. Ugotavljam, da je navzočih 14 poslank in poslancev, za je glasovalo 14, proti nihče.

(Za je glasovalo 14.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da so členi sprejeti.

Ker k predlogu zakona ni bil sprejet noben amandma, Odbor za zunanjo politiko predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona obravnava v predloženem besedilu in ga tudi sprejme. Odbor bo zboru poročal pisno.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda. Se sodelujočim lepo zahvaljujem.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - MEDNARODNA DEJAVNOST DRŽAVNEGA ZBORA.

Pod to točko nismo prejeli gradiva, zato jo zaključujem.

Prehajamo še na 3. TOČKO - RAZNO. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ne.

Potem tudi to točko zaključujem in s tem tudi 70. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Želim vam lep dan.