En lep pozdrav, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Naj vam uvodoma povem, da bom sejo po pooblastilu predsednika Odbora za zadeve Evropske unije gospoda Franca Breznika kot podpredsednik odbora vodil jaz in s tem pričenjam 80. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Imam eno opravičilo, torej službeno odsotnost gospoda Franca Breznika ter dve pooblastili: kolega Jernej Žnidaršič nadomešča kolega Lenarta Žavbija ter kolega Miha Lamut nadomešča poslanca Gašperja Ovnika.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta.

Vse navzoče tudi lepo pozdravljam!

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

In s tem prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE SVETA O SPREMEMBI DIREKTIVE (EU) 2015/637 O UKREPIH ZA USKLAJEVANJE IN SODELOVANJE, POTREBNIH ZA LAŽJE ZAGOTAVLJANJE KONZULARNE ZAŠČITE DRŽAVLJANOM UNIJE BREZ PREDSTAVNIŠTVA V TRETJIH DRŽAVAH TER DIREKTIVE (EU) 2019/997 O VZPOSTAVITVI POTNE LISTINE EU ZA VRNITEV.

Gradivo k 1. in 2. točki smo prejeli od Vlade 30. maja na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo obeh predlogov stališč v Državnem zboru je danes. Gradivo k točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru.

Sedaj pa prosim ministrico za zunanje in evropske zadeve, gospo Tanjo Fajon, da nam predstavi Predlog direktive in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.

Ministrica, izvolite.

Hvala lepa.

Dobro jutro, vse lepo pozdravljam!

Torej, na mizi imamo Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Sveta o spremembah oziroma o ukrepih za usklajevanje sodelovanje potrebnih za lažje zagotavljanje konzularne zaščite državljanov unije brez predstavništva v tretjih državah.

Jaz bom najprej čisto na kratko povedala, kaj je namen direktive in te spremembe izhodišča za pogajanja. Glavni cilji te direktive so zagotavljanje boljše in lažje konzularne zaščite nezastopanim državljanom Evropske unije, večja pravna varnost za nacionalne konzularne organe, potem okrepljena pripravljenost in odzivanje Evropske unije na konzularne krize, potem boljši pretok informacij med državami članicami in institucijami Evropske unije, obveščanje državljanov o njihovih pravicah ter poenostavljanje postopkov za finančno povračilo založenih sredstev.

Sprememba direktive uvaja tudi manjšo spremembo zaradi direktive Evropske unije 2019/997 o vzpostavitvi potne listine Evropske unije za vrnitev zaradi uskladitve navzkrižnega sklicevanja na finančne postopke. V osnovi ta sprememba direktive določa pogoje, kdaj lahko državljani kljub prisotnosti lastnega predstavništva v državi uveljavljajo pravice do konzularne pomoči druge države članice, to je recimo v primeru, ko pride do začasnega zaprtja veleposlaništva ali odsotnosti ali bolezni uslužbencev ter pogoje o delitvi bremen nudenja pomoči nezastopanim državljanom. Ureja tudi sodelovanje in koordiniranje naloge obveznosti različnih akterjev na lokaciji tudi v času krize. Tako direktiva na novo določa naloge in odgovornost vodenja lokalnega konzularnega sodelovanja. Ureja odnose med državami članicami in delegacijami Unije, ureja pravno podlago za naloge priprave in odzivanja, ki jih v času kriznih razmer izvaja delegacija Unije v sodelovanju z državami članicami in ostalimi akterji. Poudarek daje tudi na formaliziranju tako imenovanih intervencijskih skupin, ki se na prostovoljni bazi s strokovnjaki držav članic lahko aktivirajo v času kriznega odzivanja. Dopolnitve uvaja tudi na področju finančnih obveznosti, ki nastajajo pri nudenju konzularne zaščite v vseh okoliščinah, to je bolj jasna opredelitev postopka povračila finančnih sredstev, predvsem z možnostjo neposrednega povračila denarja državam članicam s strani prosilca.

Ohranja se sicer tudi možnost že veljavne diplomatske poti vračila založenih finančnih sredstev. In še na zadnje stališče, Republika Slovenija načeloma podpira predlog spremembe direktive, imamo pa določene vsebinske pridržke v nekaterih členih. Predvsem na področju, ko pride do dodatne obremenitve, administrativne za države članice, ko gre ali za vodenje različnih evidenc podatkov, distribucijo, vodenje dodatnih statističnih podatkov ter obveščanje javnosti. In pa uvajanje dodatnih pravnih zagotovil državljanom Evropske unije v fazi pritožbe nad nudenjem konzularne pomoči. Republika Slovenija uvedbe novega člena ne podpira tudi z razlogom, ker je temeljna pravna varnost zagotovljena že neposredno v listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Torej to so izhodišča z nekaterimi zadržki, pogajanja pridejo še na vrsto. Hvala lepa.

Hvala lepa, spoštovana ministrica, za predstavitev.

Na 37. seji, 11. junija, je gradivo k 1. in 2. točki obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo ju prejeli. Prosim pa tudi za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta, gospoda Gregorja Koreneta. Izvolite.

Hvala predsedujoči za besedo. Lepo pozdravljeni vsi prisotni. Drži, kot je bilo rečeno 11. 6. na tej 37. seji, je Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve ta predlog stališča obravnavala in poleg, bom rekel, predstavitve, kot tu, je bilo komisiji dodatno pojasnjeno tudi, da predlog direktive prinaša rešitve za situacije, ki so nastale zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije, saj so predstavništva Združenega kraljestva pokrivala številne lokacije, kjer druge države članice nimajo svojega predstavništva. Predlagana direktiva namreč krepi podporno vlogo in omogoča, da takšne lokacije pokrijejo delegacije Evropske unije. Komisija je v razpravi opozorila tudi na primere, ko se državljani Evropske unije sicer nahajajo v državi, ki ima konzularno predstavništvo, a je to lokacijsko bistveno bolj oddaljeno, kot če bi se posamezniki po pomoč obrnili na bližje predstavništvo, ki pa se nahaja v drugi državi. Glede tega so predstavniki ministrstva komisiji pojasnili, da predlog direktive naslavlja tudi to težavo in prinaša možnost, da se je že v začetku mogoče obrniti po pomoč na najbližje konzularno predstavništvo tudi v tujini. Ob vsej opravljeni razpravi in pojasnilih je nato komisija podprla predlagano stališče države. Hvala.

Najlepša hvala tudi za vašo predstavitev.

Sedaj pa odpiram razpravo poslancev in poslank. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ne.

S tem končujem razpravo.

Na glasovanje dajem predlog stališča, ki se glasi: Republika Slovenija podpira Predlog direktive Sveta o spremembi direktive EU 2015/637 o ukrepih za usklajevanje in sodelovanje potrebnih za lažje zagotavljanje konzularne zaščite državljanov Unije brez predstavništva v tretjih državah ter direktive EU 2019/997 o vzpostavitvi potne listine EU zavrnitev ter bo tudi izrazila pridržke do nekaterih vsebinskih predlogov k tema dvema direktivama in ta stališča dajem na glasovanje.

Glasujemo. Navzočih je 13 članic in članov odbora, vsi so glasovali za, nihče proti.

(Za je glasovalo 13.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je stališče sprejeto.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda ter se zahvaljujem ministrici za obisk v teh zgodnjih jutranjih urah v Državnem zboru.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O IZBOLJŠANJU IN IZVRŠEVANJU ZAGOTAVLJANJA DELOVNIH POGOJEV PRIPRAVNIKOV TER BOJU PROTI KOT PRIPRAVNIŠTVO PRIKRITIM REDNIM DELOVNIM RAZMERJEM, DIREKTIVA O PRIPRAVNIŠTVIH.

Gradivo k točki, je bilo v skladu z določili Poslovnika državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide kot matičnemu delovnemu telesu, slednji gradiva ni obravnaval. Prosim gospoda Igorja Faketija, državnega sekretarja na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti da nam predstavi predlog direktive in zlasti predlog stališča Republike Slovenije. Izvolite.

Hvala za besedo in lep pozdrav. Torej Evropska komisija je Direktivo o izboljšanju in izvrševanju zagotavljanja delovnih pogojev pripravnikov ter boju proti rednim delovnim razmerjem, prikritim kot pripravništvo, predlagala, zaradi ocene o problematični uporabi pripravništva v Evropski uniji. Pripravništva so lahko priložnost za mlade, da pridobijo praktične poklicne izkušnje, izboljšajo svoje spretnosti zlasti naslavljajo tiste mlade, pri tem govorimo o kohorti med 15 in 29 let, ki niso ne v izobraževanju, ne o zaposlitvi, ne v kakšni obliki usposabljanja. Ampak vrednost tega pripravništva je odvisna od njegove kakovosti. V skladu z obširno anketo o delovni sili, izvedeno v celotni Evropski uniji, pripravništvo opravlja približno 3,1 milijona mladih. Od tega je približno polovica neplačanih pripravništev. In znotraj tega kar precejšen delež takšnih pri katerih se opaža določene anomalije, recimo veriženje dolgotrajnih neplačanih pripravništev večkrat po več kot šest mesecev in tako naprej.

Torej, ta direktiva naslavlja problem neustreznih pripravniških razmerij, kjer pripravniki nimajo vseh pravic in prikritih delovnih razmerij, kjer so, kot rečeno, kjer pripravništva nadomeščajo redna delovna mesta oziroma redna delovna razmerja. In cilj direktive je zaščititi te pripravnike pred diskriminacijo, izboljšati delovne pogoje z učinkovitim nadzorom in z inšpekcijskimi pregledi. Pristojni organi bodo presojali ali pripravništva izpolnjujejo pogoje, delodajalci pa morajo za to posredovati informacije o pripravništvih. Države članice morajo zagotoviti pravne mehanizme za zaščito pravic pripravnikov in omogočiti učinkovito reševanje sporov. Direktiva torej predvideva sankcioniranje kršitev in prepoveduje zniževanje standardov varstva delavcev. Obenem dovoljuje tudi nekatere ugodnejše določbe za delavce in spodbujanje kolektivnega dogovarjanja. Torej, glavni namen direktive je postaviti neke minimalne zahteve za zaščito in izboljšanje izvrševanja zagotavljanja delovnih pogojev pripravnikov in boj proti rednim delovnim razmerjem prikritim kot pripravništvo.

Republika Slovenija podpira cilje predloga te direktive. V sodelovanju pri oblikovanju končnega besedila pa bomo posebej pozorni na opredelitev pojmov pripravništvo, pripravnik, redno delovno razmerje in redno zaposleni. Namreč, pri opredelitvi elementov, ki so pomembni za presojo ali gre pri domnevnem pripravništvu za delovno razmerje, ocenjujemo, da je treba upoštevati, ali nacionalna ureditev v okviru opredelitve pripravništva že jasno določa da je namen takega oziroma tovrstnega delovnega razmerja izobraževanje oziroma priprava, usposabljanje pripravnika za v bodoče samostojno opravljanje dela oziroma ali nacionalna zakonodaja že določa obveznost delodajalca, da pripravniku zagotovi usposabljanje za samostojno opravljanje dela.

Da bi se izognili morebitnim nejasnostim ali pa bremenom, ki jih bo ta direktiva prinesla, bo Slovenija pozorna na določitev katere informacije vezane na konkretno izvajanje pripravništva bi moral delodajalec predložiti in katere informacije so ključne pri objavah prostih pripravniških delovnih mest, da ne bi ukrepi pomenili nepotrebnega administrativnega bremena, bodisi za delodajalce, bodisi za nadzorne ali pa druge izvajalske organe.

Torej, glede na cilje, ki jih zasleduje predlagana direktiva v luči zaščite pripravnikov in instituta pripravništva, ki ima potencial za zaposlovanje mladih pri katerih je še vedno kljub rekordno nizkim stopnjam brezposelnosti, stopnja brezposelnosti od 15 do 29 let v povprečju dvakratnik tiste v državi, torej z vseh teh vidikov predlagamo, da se predlog stališča podpre.

Poudaril bi mogoče tudi, ker je bilo na seji Državnega sveta, Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve posebej izpostavljen vidik položaja invalidov, ki potrebujejo posebno pozornost, s tega vidika dodatno poudarjam, da področje uporabe direktive zajema tudi invalide, torej tudi to kategorijo delavcev, kar pomeni, da za invalide pripravnike, ki so v delovnem razmerju, velja delovno pravni položaj in obseg delovnopravnih pravic in upravičenj, ki velja tudi za vse ostale delavce oziroma pripravnike. V luči vsega tega torej predlagam, da podpremo stališče Slovenije, ki načeloma podpira to direktivo. Hvala.

Hvala lepa, spoštovani državni sekretar, za predstavitev.

Sedaj pa predajam besedo gospodu Gregorju Korenetu, ki bo predstavil mnenje Komisije Državnega sveta. Izvolite.

Hvala lepa ponovno. Kot že rečeno, ja, na tej isti seji 37. 11. 6. je bil ta predlog stališča obravnavan. Predstavljeno je bilo podobno kot tu in komisija se je kar v nekih vidikih vključila potem v razpravi in v pregled dodatno zahtevala neka pojasnila. Pomembnejšega se mi zdi, da je bilo izpostavljenega v smislu pomena usklajevanja delovno pravne zakonodaje v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. Mnenje komisije namreč je, da so le tako mogoče rešitve, ki jih podpirajo tako delodajalci kot delojemalci. Ob tem je bilo s strani ministrstva dodatno pojasnjeno, da Ekonomsko-socialni svet trenutno še ne deluje, je pa obravnavano stališče usklajeno z drugimi pristojnimi ministrstvi. Kot je že gospod državni sekretar omenil, je bilo izpostavljeno tudi vprašanje iskanja ugodnejših rešitev za ranljivejše skupine, na primer invalide. Komisija je poudarila, da je bilo to vprašanje izpostavljeno tudi v okviru konference o prihodnosti Evrope ter predlagala pač, da država oziroma Republika Slovenija v svojem stališču tudi izpostavi ta aspekt glede ranljivih skupin. In kot je napisano, kot je že poročano, je na to komisija to mnenje, stališče, podprla.

Hvala.

Najlepša hvala.

Sedaj pa odpiram razpravo poslancev in poslank. Želi kdo besedo? (Da.)

Kolega magister Gregorič, izvolite.

Hvala lepa.

Čisto eno majhno vprašanje, ko govorimo tu o pripravnikih, s katerim letom, od katerega leta naprej? Ali velja za srednješolce in tiste na fakulteti ali kaj?

Hvala.