Spoštovane kolegice in kolegi! Nadaljujemo sejo Odbora za zadeve Evropske unije in Odbora za zunanjo politiko, ki je sedaj seveda odprta za javnost.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, KI BO V LUKSEMBURGU 25. JUNIJA 2024.

Tudi pri tej točki prosim državno sekretarko, gospo Sanjo Štiglic z Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta. Izvolite, gospa državna sekretarka.

Najlepša hvala. Spoštovani! Dovolite, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo 25. junija v Luksemburgu.

Glavna točka tokratnega zasedanja bo obravnava osnutka sklepov Evropskega sveta, kar sem podrobneje predstavila že pri 1. točki dnevnega reda te seje.

Zato predlagam, da preidem k naslednji točki zasedanja, in sicer je na zasedanju sveta predvidena orientacijska razprava o Predlogu direktive o določitvi harmoniziranih zahtev glede preglednosti zastopanja interesov, ki se izvajajo v imenu tretjih držav na notranjem trgu Evropske unije.

Evropska komisija je direktivo objavila decembra 2023 v okviru svežnja o zaščiti demokracije. Pričakuje se, da bodo na zasedanju podane politične usmeritve za nadaljnjo obravnavo predloga direktive, ki ima dva splošna cilja, in sicer zagotoviti pravilno delovanje trga EU za dejavnosti zastopanja interesov v imenu tretjih držav ter zagotoviti visoko raven preglednosti in zmanjšati tveganje tujega vmešavanja v demokratične procese v Evropski uniji.

Slovenija bo tako kot v dosedanjih razpravah zastopala stališča, ki jih je Odbor Državnega zbora za zadeve Evropske unije sprejel marca letos. Slovenija podpira cilje direktive, a hkrati izpostavlja dvom v njeno ustreznost z vidika obsega in deklariranega cilja direktive ter predlaganih sredstev za njegovo dosego. Izraža tudi zaskrbljenost zaradi administrativnih in finančnih posledic predloga, katerega temeljni element je vzpostavitev nacionalnih registrov. Opozarjamo, da v predlog ni vključeno zastopanje interesov mednarodnih organizacij in velikih družb, ki lahko znatno vplivajo na politike držav. Izpostavljamo tudi pomembnost upoštevanja učinkovanja predloga na civilno družbo.

Svet za splošne zadeve bo v okviru postopka v skladu s prvim odstavkom 7. člena pogodbe o EU opravil zaslišanje Madžarske. Vsebina obrazloženega predloga, ki predstavlja pravno podlago za razpravo sveta, se navezuje na 12 različnih področij, med drugim na delovanje ustavnega in volilnega sistema, neodvisnost sodstva, korupcijo, svobodo izražanja, pravice pripadnikov manjšin in podobno. Tokratno zaslišanje bo zaradi resnega tveganja za kršitve skupnih vrednot EU zajemalo vsa vprašanja, izpostavljena v obrazloženem predlogu. Cilj pa je, da države članice dobijo celovito sliko o aktualnem stanju v državi, zato pričakujemo razpravo o širšem naboru aktualnih vprašanj. Slovenija nadaljevanje postopka v skladu s prvim odstavkom 7. člena podpira, saj predstavlja eno ključnih varoval spoštovanja temeljnih vrednot EU, obenem pa omogoča konstruktiven dialog z obravnavano državo članico.

Pod točko Razno bo belgijsko predsedstvo predstavilo svoje poročilo o napredku v razpravi o prihodnosti Evrope. Poudarek je na notranjih reformah EU, ki so potrebne za zagotovitev absorpcijske zmogljivosti v luči prihodnjih širitev Unije in za izboljšanje zmožnosti ukrepanja EU v novi geopolitični realnosti. Ob robu zasedanja sveta bosta predvidoma potekali tudi prvi medvladni konferenci z Ukrajino in Moldavijo. Hvala lepa.

Najlepša hvala, spoštovana državna sekretarka.

Tako sedaj odpiram razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati? Kolega Kosi je prvi prijavljen, kolega Gregorič drugi. Kolega Kosi, izvolite.

Hvala za besedo.

Zdaj bi se osredotočil predvsem na to zaslišanje Madžarske. Tukaj v gradivu je navedeno, da Slovenija podpira odločitev belgijskega predsedstva, da v okviru postopka po prvem odstavku 7. člena pogodbe EU opravi zaslišanje Madžarske. Postopek predstavlja eno ključnih varoval za spoštovanje temeljnih vrednot Evropske unije kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, vladavine prava in človekovih pravic. Zdaj zanimivo, da Slovenija to podpira, sami pa izvajamo prav to, kar očitamo Madžarski. Torej depolitiziramo in čistimo janšiste RTV in policije in tako naprej, torej čistimo vse, kar nam ni pogodu, / nerazumljivo/ zdaj v teh dveh letih, odkar imamo Svobodo v Sloveniji, izvajamo hišne preiskave na, torej na RTV oziroma na Novi 24 TV, potem kršimo poslovnik Državnega zbora za doseganje svojih ciljev, potem zdaj se spravljamo politično tudi na ustavnega sodnika in ga hočemo izničiti, ker pač kao ni naš, torej po vašem, ne. Imamo potem organizacijo Oštro, ki izvaja cenzuro na družabnih omrežjih in tako dalje, torej vse kar ne ustreza. Torej sami torej kršimo vladavino prava, neko dostojanstvo, načeloma tudi demokracijo in svobodo govora in tako naprej, po drugi strani pa sedaj podpiramo torej neko odločitev, da pa bomo preiskovali Madžarsko - to ne gre. Torej najprej bi bilo potrebno očistiti pred svojim pragom, potem lahko se pa vtikamo v druge zadeve oziroma druge države.

Hvala.

Najlepša hvala, gospod, gospod Kosi.

Gospod Gregorič, izvolite.

Hvala, gospod predsednik.

Jaz imam samo dve vprašanji, in sicer glede direktive o preglednosti zastopanja interesov, ki se izvajajo v imenu tretjih držav. Mene zanima ali gre pri tej direktivi za novo obliko cenzure. In drugo, katera, katere ali kdo bodo ciljne skupine ali posamezniki, na katere bo delovala direktiva. Hvala lepa.

Hvala.

Še želi kdo razpravljati pri tej točki? Ne želi. Bi prosil gospo državno sekretarko za kratke odgovore. Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Jaz bi predlagala, da se glede direktive preda besedo namestniku generalnega direktorja za evropske zadeve za dodatna pojasnila.

Ja, izvolite, seveda.

Hvala za besedo. Jure Vršnak, namestnik generalnega direktorja za EU na MZEZ.

Glede direktive, nova oblika cenzure - ne, tukaj, tukaj ne gre za to, gre pravzaprav samo za to, da se poveča transparentnost delovanja določenih entitet. Gre pa ciljne skupine, se pravi tiste, ki naj bi bile nekako vključene v register, so pravzaprav zasebne družbe, ki pa delujejo v imenu tretjih držav. Se pravi, tukaj ne gre za javne institucije oziroma za državne institucije, recimo ki so povezane s tretjo državo, ampak pravzaprav za zasebne institucije, recimo razne logistična podjetja in podobno, no, tako. Gre pa, ne gre pa za to, da se bo, cilj direktive ni to, da se vrši nadzor nad temi, ampak enostavno da se zagotovi ena osnovna transparentnost, kdo deluje pravzaprav na tem področju. Ne gre pa za to pravzaprav, da bi se, ni cilj direktive, da bi se direktno nadzorovalo entitete.

Hvala.