Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne prav lepo pozdravljam!

Začenjam 31. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: doktor Matej Tašner Vatovec in Zvonko Černač, na seji pa kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodelujejo: Andrej Hoivik nadomešča poslanko magistrico Karmen Furman, Lenart Žavbi nadomešča poslanko Sašo Žibrat in Uroš Brežan nadomešča magistra Darka Krajnca.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: pod točko 1 - Predlog zakona o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialno varstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, pod točko 2 - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona.

Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda.

Ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO - PREDLOG ZAKONA O NUJNIH UKREPIH ZA IZBOLJŠANJE KADROVSKIH IN DELOVNIH POGOJEV TER ZMOGLJIVOSTI PRI IZVAJALCIH SOCIALNO VARSTVENIH STORITEV IN DOLGOTRAJNE OSKRBE.

Gradivo je objavljeno na spletni strani Državnega zbora. K točki so bili vabljeni: Ministrstvo za solidarno prihodnost, Zakonodajno-pravna služba in Državni svet.

Začenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona besedo dajem predstavniku Ministrstva za solidarno prihodnost, ministru Simonu Maljevcu.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Spoštovani poslanke in poslanci, članice in člani odbora!

Slovenija se tako kot številne razvite države sooča s staranjem populacije, rastjo potreb po socialno varstvenih storitvah oziroma prihodnjih storitvah dolgotrajne oskrbe. S staranjem populacije se stara tudi delovna sila, ki izvaja navedene storitve, izziv pa je tudi upad interesa za delo v skrbstvenih poklicih. Kadrovska stiska je resen problem na poti preživetja javnih socialno varstvenih sistemov, zato smo se v aktualni Vladi odločili za gristi v ta trd oreh in zagotoviti in da bomo zagotovili njihovo stabilnost. Pred vami je Predlog zakona o ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialno varstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe. Ta naslavlja vsebine ključne za razvoj in ohranitev dostopnosti do socialno varstvenih storitev in storitev dolgotrajne oskrbe, vsebine v podporo in razbremenitev zaposlenih, ki opravljajo te storitve, vsebine namenjene zagotavljanju ustreznega števila usposobljenega kadra za opravljanje teh storitev in pa vsebine v podporo dvigu kakovosti in varnosti navedenih storitev.

Predlog zakona, ki je pred vami prinaša ukrepe, ki na nov inovativen način naslavljajo izzive s katerimi se srečujemo v trenutnih razmerah, razmerah, ki kličejo na nujnost takojšnjega ukrepanja, da socialno varstvene storitve ohranimo dostopne, kakovostne in varne ter okrepimo pogoje za učinkovit prehod v sistem dolgotrajne oskrbe. Osnovni temelji predlaganih ukrepov so nastali v konsenzu delovne skupine, imenovane na našem ministrstvu, ter bili nadgrajeni po mnenjih prejetih v javni razpravi, v kateri so sodelovali s svojimi predlogi številni pomembni deležniki s področja, ki ga naslavljamo, tako predstavniki izvajalcev, sindikatov, zbornic, društev in tudi nevladnih organizacij. In če zgolj na kratko povzamem ukrepe predloga zakona bi izpostavil, da predlog zakona prinaša devet ukrepov, ki se bodo izvajali v letošnjem letu in v prihodnjih dveh in katerih skupna vrednost je ocenjena na slabih 10 milijonov evrov. Pa bi zdaj šel na hitro skozi posamezne ukrepe. Prvi ukrep je pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije; ta ukrep je namenjen sofinanciranju stroškov, povezanih s pridobitvijo nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Ta kvalifikacija pomeni za zaposlene, je, še enkrat, ukrep je namenjen sofinanciranju stroškov povezanih s pridobitvijo nacionalnih poklicnih kvalifikacij pri, s strani zaposlenih pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in storitev dolgotrajne oskrbe. V okviru ukrepa se za zaposlenega pri upravičenem izvajalcu, ki se vključi v to pridobitev, zagotovi do 3 tisoč evrov. Ukrep bo izvajalce socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe podprl pri dokvalifikacijah oziroma prekvalifikacijah zaposlenih glede na potrebe dela, zaposlenim pa omogočil osebni in poklicni razvoj. Tu govorimo o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah kot so socialni oskrbovalec, socialna oskrbovalka, dietetni kuhar in podobno. Drugi ukrep je vključevanje prostovoljcev. V okviru ukrepa se upravičenim izvajalcem zagotovijo sredstva za sofinanciranje vključevanja prostovoljcev, in sicer v višini do 3 tisoč evrov. Nikakor ni namen, da se s prostovoljcem, s prostovoljstvom nadomešča delo, ki ga, ki so del rednih nalog zaposlenih, se pa z ukrepom podpre vključevanje prostovoljcev pri izvajalcu socialnovarstvenih storitev oziroma dolgotrajne oskrbe in to lahko pomembno doprinese k višji socialni vključenosti uporabnikov, tudi k višji kakovosti njihovega življenja, posredno pa se ukrep odraža tudi v pozitivnih učinkih na način nižjih obremenitev zaposlenih pri izvajalcih. Tretji ukrep je zagotavljanje kakovosti in varnosti obravnave pri izvajalcu. Ukrep vključuje vzpostavitev modela vodenja kakovosti in varnosti obravnave v skladu s smernicami, ki bodo nastale v okviru delovne skupine na ministrstvu, spremljanje in poročanje kazalnikov kakovosti in varnosti, obravnave ter tudi usposabljanje vodstvenih zaposlenih, vsebin upravljanja s kadrovskimi viri in vsebin s področja kakovosti in varnosti. Izvedba ukrepa se sofinancira do 3 tisoč 500 evrov mesečno. Četrti ukrep je posodobitev in optimizacija delovnih procesov. Ta ukrep je namenjen izvajalcem, ki zagotavljajo celodnevno institucionalno varstvo, torej domovom za starejše, posebnim socialnovarstvenim zavodom, zavodom za usposabljanje in varstveno delovnim centrom, torej tistim ki izvajajo celodnevno institucionalno varstvo v javni mreži. In sicer, je namenjen za sofinanciranje nakupa sodobnih tehnologij in pripomočkov za robotizirano, avtomatizirano oziroma avtonomno izvedbo postopkov, zlasti pripomočkov kot so za obračanje uporabnikov v postelji, prenos uporabnikov, čiščenje oziroma razkuževanje površin in opreme. Z ukrepom se upravičenemu izvajalcu zagotovi sofinanciranje stroškov nakupa pripomočkov do zneska 40 tisoč evrov. Pričakuje se pozitivne učinke v zagotovitvi pogojev za neprekinjeno izvajanje storitev in manjšanje obremenitve zaposlenih. Pri tem ukrepu bi poudaril, da ta ukrep ni namenjen, da bi se zmanjšal osebni stik zaposlenih s stanovalke in stanovalce v domu, ampak kvečjemu obratno - namen tega ukrepa je razbremenitev trenutno zaposlenih pri tistih opravilih, kjer je to možno na ta način prilagoditi delovno mesto in da se bodo lahko še bolj ukvarjali z ljudmi, ki so v institucionalnem varstvu. Peti ukrep je integracijski program ob zaposlitvi oseb, ki niso državljani Republike Slovenije. Ta je namenjen spodbudi zaposlovanja oseb, ki niso državljani Republike Slovenije na področju socialnega varstva. Z ukrepom sledimo tudi strategiji vključevanja tujcev, ki niso državljani Evropske unije, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje. To je pa Vlada sprejela lani novembra. Šesti ukrep je sofinanciranje stroškov za pridobitev izobrazbe zaposlenega za potrebe izvajalca. Z ukrepom se na javnem pozivu oziroma javnem razpisu izbranemu izvajalcu zagotovi do 5 tisoč evrov na zaposlenega, in sicer za pridobitev izobrazbe, ki je pri izvajalcu pogoj za zaposlitev na delovnem mestu, področju osnovne oskrbe, socialne oskrbe, zdravstvene nege in zdravstvene rehabilitacije ali dolgotrajne oskrbe in se dokazuje z jasno veljavno listno. Torej, tudi tu omogočamo tistim, ki so že zaposleni na področju socialnega varstva, da se doizobrazijo in na ta način pokrijejo tista delovna mesta, ki so ključna.

Sedmi ukrep so kadrovske štipendije. V okviru tega se zagotovijo sredstva za sofinanciranje kadrovske štipendije zaključnega letnika rednega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja dijaku oziroma študentu do vključno sedme ravni po slovenskem ogrodju kvalifikacij. In tu gre za pridobitev izobrazbe v programih, kot so gastronomija, socialno delo, fizioterapija, delovna terapija, zdravstvena nega, specialna rehabilitacijska pedagogika, socialna gerontologija, psihologija in kineziologija, torej poklici, ki so v sistemu socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe ključni.

Še osmi ukrep so pa dodatne naloge Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v podporo zaposlovanju pri izvajalcih. Ta pa naslavlja krepitev aktivnosti zavoda pri promociji, iskanju in podpori v postopkih zaposlovanja tujcev, zainteresiranih za delo v skrbstvenih poklicih.

To je čisto na kratko pregled specifičnih ukrepov, ki jih zakon opredeljuje. Ukrepi na eni strani hitro in učinkovito podpirajo izvajalce, da bodo njihove storitve, ki so nujnega pomena za številne ranljive skupine naše države, tudi s pomočjo tega zakona ostale dosegljive in dostopne, hkrati pa bodo ti ukrepi zagotovili možnost razbremenitve zaposlenih, ki kljub izjemno težkim trenutnim okoliščinam v delovnih procesih vztrajajo. In mislim, da se moramo vsi zahvaliti, da je za naše bližnje, ki zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti ne morejo več poskrbeti zase, pri izvajalcih v pristojnosti našega ministrstva dobro poskrbljeno. Skratka, ti ukrepi prinašajo nujno pomoč. Bi pa vseeno izpostavil, da se zavedamo, da je predlog ukrepov, ki so pred nami zgolj delček v celoti urejanja nujnih stvari na področju socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe, in se zavedamo na ministrstvu, da je eden od nujno potrebnih elementov tudi ustrezno nagrajevanje zaposlenih za delo, to se pa naslavlja v okviru plačnih pogajanj. Tako bomo z več ukrepi tudi krepili stabilnost sistema socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe, s ciljem, da bodo storitve dosegljive danes, jutri, pa tudi v vseh prihodnjih letih.

Spoštovane poslanke in poslanci! Veselim se tudi današnje razprave. Preden pa zaključim, bi pa vseeno izrekel zahvalo in podporo, ki so jo tako koalicijski poslanci kot nekateri iz opozicijskih vrst že izrekli zakonu v času prvega branja. Področje socialnega varstva se nadeja podpore tudi v nadaljnjih korakih tega zakonodajnega postopka. Istočasno pa izrekam tudi zahvalo za podporo organizacijam iz zdravstvene in socialnovarstvene stroke. Vsi razumemo, da je področje živo, da bo potrebovalo še dobro mero drugih ukrepov, a imamo pred sabo vendarle dober začetek upravljanja čakajočih izzivov, ki pestijo ta sistem in posledično splošno dostopnost do kakovostnih javnih storitev socialnega varstva. Naš cilj je, da bo starost dostojna in delovni pogoji zaposlenih zadovoljivi in izpolnjujoči.

Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe.

Gospa Petra Komel, izvolite.

Hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni!

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika in pripravila pisno mnenje, ki ga bom kratko povzela.

Že v uvodu smo opozorili na zavajajoč naslov predloga zakona, ki ne vsebuje nujnih ukrepov, temveč iz vsebine njegovih določb izhaja, da gre za časovno omejene začasne ukrepe. S predlogom zakona se uvajajo odstopi od sistemske ureditve. Pri razmerju do veljavne ureditve pa, pri čemer razmerje do veljavne ureditve ni jasno, kar načenja predvidljivost in pravno varnost, predlagane rešitve pa so mestoma podnormirane, zato so sporne tudi iz načela delitve oblasti in legalitete. Izpostavili smo tudi potrebo po večji jasnosti in določnosti ter notranji skladnosti besedila, saj mora biti že iz zakonodajnega besedila jasen njegov namen ter pravni položaj subjekta, na katerega se določba nanaša. Predlog zakona tako na primer ne razlikuje med postopkom javnega poziva in postopkom javnega razpisa ter ne opredeljuje jasno načina in subjektov financiranja. Pozvali smo k preučitvi skladnosti nekaterih predlaganih rešitev z vidika načela enakosti pred zakonom, ki terja, da zakonodajalec bistveno enake položaje ureja enako, razen če za različno obravnavanje enakih položajev obstajajo razumni in stvarni razlogi. Predlog zakona je treba pretehtati tudi z vidika zagotavljanja varstva osebnih podatkov, saj so nameni obdelave osebnih podatkov tako opisni, nedoločni in splošni ter določeni za vse zbirke skupaj, da ne omogočajo preizkusa namena obdelave. Predlagana ureditev tudi ne določa natančno odgovornega subjekta za opravljanje posameznih zbirk osebnih podatkov. Nenazadnje pa iz mnenja izhaja, da obrazložitev po večini zgolj povzema zakonske rešitve, ne pojasnjuje pa vsebine in namena posameznih določb ter posledic in medsebojnih povezav vsebovanih rešitev, zato je tudi presoja otežena.

Vloženi so bili amandmaji poslanskih skupin koalicije. Glede na veliko število amandmajev in glede na čas, ki je bil na razpolago, ni mogoče proučiti posledice in medsebojne povezave predlaganih rešitev. Po prvem pregledu pa lahko ugotovim, da amandmaji pretežno upoštevajo zgolj nomotehnične pripombe iz mnenja. Pri tem je treba opozoriti, da je obrazložitev amandmajev neustrezna, kjer se pojasnjuje, da so redakcijske narave, čeprav gre za vsebinske spremembe, za redakcijo besedila pa amandmaji sploh niso potrebni. Posebej pa bi izpostavila, da pripombe in mnenja, podane z ustavnopravnega vidika, ostajajo nenaslovljene, kot tudi nekatere pripombe sistemskopravne narave. Primeroma izpostavljamo, da v zvezi z začasnim ukrepom pridobivanja nacionalne poklicne kvalifikacije ni rešeno sistemsko vprašanje potrebnosti urejanja problematike s posebnim zakonom namesto s krepitvijo rednega sistemskega financiranja, saj dejavnost pridobivanja ustrezne usposobljenosti kadrov za izvajanje socialnega varstva že po sistemskih predpisih sodi v financiranje iz državnega proračuna in je tudi pogoj za izvajanje dejavnosti, če gre za državne naloge. V zvezi z začasnim ukrepom vključevanja prostovoljcev pa ni vzpostavljeno jasno razmerje do Zakona o prostovoljstvu, ki področje prostovoljstva ureja sistemsko, tako dvojno urejanje, medsebojno delno prikrivanje posameznih rešitev v več različnih zakonih ter ne vzpostavljeno razmerje med več zakoni vzpostavlja nejasnosti v pravnem redu in predstavlja poseg v 2. člen ustave. Tudi pri 37. členu se na primer še nadalje upošteva opredelitev ministrstva, kar pomeni, da je za izdajo odločb pristojno Ministrstvo za solidarno prihodnost in ne Ministrstvo za finance.

Hvala.

Hvala lepa.

Sedaj besedo dajem predstavniku Državnega sveta.

Gospod Danijel Kastelic, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Spoštovani predsednik odbora, poslanke in poslanci, gospod minister in ostali prisotni na seji!

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na 13. izredni seji 26. junija in se pri tem seznanila tudi s stališči Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, Zbornice zdravstvene in babiške nege, Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Skupnosti varstveno delovnih centrov Slovenije, Zveze paraplegikov Slovenije in Zveze društev upokojencev Slovenije. Po obširni razpravi so vsi predlog zakona podprli, hkrati pa opozorili na številna druga odprta vprašanja, povezana s kadri, ki terjajo tako izvajalce socialnovarstvenih storitev in storitev zdravstvene nege kot tudi njihove uporabnike. Družno smo ugotovili, da so ukrepi, ki jih tokrat predlaga Vlada, sicer po vsebini kompleksni, a so ozko zastavljeni in ne naslavljajo nekaterih ključnih vprašanj v sistemu, kot so plačilo za opravljeno zahtevno delo, ustrezni pogoji za delo in s tem povezane spremembe kadrovskih normativov, tako na področju zdravstvene nege kot tudi različnih vrst oskrbe na področju sociale. Menili smo, da bi bilo treba poleg danes predloženih ukrepov vzporedno uvajati še ostale ukrepe, s katerimi bi se naslovilo številni spekter težav s kadri v sociali in zdravstvu, tako ukrepe s takojšnjim učinkom na primer dvig plač in boljše možnosti nagrajevanja, kot tudi tiste bolj dolgoročne narave, ki bi bili sistemskega značaja. Učinki vseh predloženih ukrepov bi se po našem mnenju morali biti že vnaprej znani in kvalificirani, saj se bo le tako lahko ocenila dejansko učinkovitost posameznega ukrepa in ustreznost višine sredstev, ki se mu je namenilo predvidenih deset milijonov evrov, namreč ni malo sredstev. Razpravljali smo tudi o nujnosti večjega spoštovanja poklicev v socialnem varstvu in zdravstvu, saj to kaže na nivo razvitosti našega družbenega sistema. Posledično bi morali te poklice temu primerno finančno ovrednotiti, česar pa se ta predlog zakona ne dotika.

Komisija je v razpravi podprla vse rešitve, ki lahko vodijo k izboljšanju trenutnega stanja, obenem pa upamo, da se bodo rešitve iz papirja dejansko preselile v prakse. Skrbi nas namreč, da zastavljeni ukrepi ne bodo dosegli želenega cilja, ki, kot že opozorjeno, trenutno ni jasno definirano. Na pomanjkanje kadrov je bilo sicer opozorjeno tudi pri sprejemanju zakonodaje s področja dolgotrajne oskrbe, a od takrat večjih premikov ni zaznati. Zato upamo, da ta predlog zakona ni edina predvidena aktivnost Ministrstva za solidarno prihodnost na tem področju. Težave s pomanjkanjem kadrov se namreč iz meseca v mesec poglabljajo, poklicni profili, ki bi lahko opravljali naloge v okviru socialnega varstva, zdravstvene nege in dolgotrajne oskrbe, pa se pogosto prekrivajo. Zato smo v našem mnenju opozorili, da zgolj z ustvarjanjem konkurence znotraj obstoječega kadrovskega bazena in s prelivanjem kadrov od samega od enega do drugega delodajalca na račun enih ali drugih uporabnikov sistema ne bomo rešili ključnih težav, ki terjajo ta sistem. Menimo tudi, da bi morali pri ukrepih dati prednost domači delovni sili, ki se je preverjeno usposobljena in nima težav v komunikaciji z uporabniki storitev, kar je ključnega pomena za njihovo kakovostno in varno izvedbo. Menimo tudi, da je zanašanje na tujo delovno silo lahko zgolj začasno, saj slednja praviloma sledi boljšim pogojem za delo, ki pa jih pri nas trenutno še ne zagotavljamo. Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije nam je sicer poročal o tem, da se na Zahodnem Balkanu še da dobiti ustrezno delovno silo, z Goriškega pa so nam tudi po drugi strani poročali, da kljub intenzivnim aktivnostim na tem področju niso bili uspešni in so že prispeli delavci pot nadaljevali v sosednjo državo, ker je eno od pričakovanj potencialno novih zaposlitev zaposlenih tujcev pogosto tudi zagotovitev nastanitve ali vsaj njeno subvencioniranje. Smo ta ukrep s predlogom zakona prepoznali kot dober, podprli smo tudi pospešeno uporabo sodobnih tehnologij v povezavi z oskrbo posameznikov, saj je slednja lahko pozitivna tako za uporabnike kot zaposlene, če se navedene tehnologije premišljeno uporabi in če se ne pozabi na nujnost ohranjanja tako imenovane človeškega dejavnika s poudarkom na empatiji pri oskrbi uporabnikov storitev. Slednje mora po naši oceni pri oskrbi vedno prevladovati. Kot pomemben del rešitev za kadrovsko stisko na področju socialnega varstva smo tako mi kot Zveza društev upokojencev Slovenije prepoznali prostovoljstvo, ki je eden od stebrov naše družbe. Pri tem smo pozvali h krepitvi medgeneracijske solidarnosti in k več podpore države pri identificiranju oseb, ki potrebujejo pomoč, saj same nevladne organizacije do navedenih informacij zaradi varstva osebnih podatkov nimajo dostopa.

V razpravi smo se tudi dotaknili ustreznosti enačaja nacionalne poklicne kvalifikacije s formalno pridobljeno izobrazbo na določenem področju, predvsem z vidika zniževanja standardov za posamezne poklicne skupine, kar se je v praksi na določenih področjih že izkazalo kot realna skrb. S strani ministrstva smo bili seznanjeni s pojasnilom, da vsi predloženi ukrepi veljajo tudi za koncesionarje v javni mreži, kar smo ocenili kot dobra rešitev, saj je treba z ukrepi podpreti čim širši spekter izvajalcev, ki se odločajo s kadrovsko stisko. Ker trenutni predlog zakona prinaša rešitve zgolj za določene dele sistema in specifične izzive, s katerimi se slednji sooča, komisija pričakuje, da mu bodo kmalu sledili še drugi zakonodajni predlogi in da to ne bo edina aktivnost na tem področju. Nekaj konkretnih predlogov za ukrepanje tako na področju kadrov kot širše je bilo zaznati tudi v zaključkih posveta o dolgotrajni oskrbi med politiko in izvajalci ter uporabniki in svojci, ki ga je na pobudo ključnih deležnikov na področju dolgotrajne oskrbe komisija Državnega sveta organizirala 6. maja, zaključke pa je Državni svet naslovil tako na Vlado, Ministrstvo za solidarno prihodnost in Ministrstvo za zdravje ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Komisija je po opravljeni razpravi predlog zakona tudi podprla, obenem pa izrazila pričakovanje, da se bodo posamezne pripombe lahko upoštevale že pri pripravi končne različice predloga zakona, ki je danes predmet vašega odločanja. Do amandmajev se žal nismo opredeljevali, ker nismo bili z njimi seznanjeni, verjamem pa, če so bili v smeri tudi naše razprave, ker je bila gospa z nami na seji, jih seveda tudi podpiramo.

Hvala za vašo pozornost.

Hvala lepa.

S tem smo izčrpali uvodne obrazložitve in stališča vabljenih.

Prehajamo na obravnavo členov. Rok za vlaganje amandmajev je bil do začetka obravnave predloga zakona in v poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji Poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora. Po zaključeni razpravi bomo glasovali o amandmajih, nato pa še o vseh členih skupaj. Kdo temu predlogu nasprotuje? (Ne.) Ugotavljam, da ne in prehajamo na razpravo o vseh členih in amandmajih skupaj. Kdo želi razpravljati?

Alenka Helbl, izvolite.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav tudi vam, spoštovani minister!

Torej zdaj smo pa na odboru glede tega Zakona o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe. Ta predlog naj bi torej izboljšal kadrovsko stisko in tudi delovne pogoje v domovih starejših občanov in pri izvajalcih socialno varstvenih storitev. Spoštovani minister, vi ste na seji Državnega zbora, ko smo jim, ko je bila splošna obravnava tega predloga zakona, dejali: za nami je štartna etapa. Torej smo v bistvu na začetku. Po dveh letih smo še kar na začetku kljub temu, da na to zelo boleče in tudi torej seveda zato tudi aktualno in stisko ljudi, naših državljanov opozarjajo in opozarjamo že kar nekaj časa. In zdaj je pred nami je pač ta zakon, ki je bil v javni obravnavi od začetka januarja do konca januarja 2014, je pa skorajda po petih mesecih, pa je pred nami torej in bo verjetno na julijski seji tudi potrjen predlog nekih ukrepov, ki pa bodo v manjši meri morda reševali nujno zadevo - govorimo o nujnih ukrepih. Če bi rekli mi, zdaj smo pa na začetku tega pa vemo, da bo čez leto, dve to res težava, bi bilo to okej, zdaj pa je težava zelo aktualna zelo pereča tukaj in ti ukrepi niso tisti, lahko bi kar izpustili besedico nujni. In zdaj, če ste, spoštovani minister, ste že predstavili te rešitve, torej te sklope, bom jaz tudi sama zdaj tukaj pa pokomentirala tudi predlog amandmajev, ki jih je v bistvu že tudi Zakonodajno-pravna služba, in mene res žalosti, da pač ni tako kot bi moralo biti.

Torej, glede na to, da je pač naš skupni cilj to reševanje, tovrstno reševanje težav in starejših, njihovih svojcev in vseh tistih, ki te storitve izvajajo v teh zavodih in torej, če govorimo, da je cilj zagotavljanje temeljne človekove pravice v skladu z nacionalnimi in mednarodnimi predpisi oziroma dokumenti, in da bomo s temi ukrepi, torej izvedli razpoložljive, dosegljive, dostopne, kakovostne in varne socialno-varstvene storitve in da bomo predvsem zagotovili ustrezno število ustrezno zaposlenih, usposobljenih zaposlenih za opravljanje tovrstnih storitev. Do sem še vse okej, zdaj pa teh nekaj rešitev, da kar gremo po vrsti.

Torej, kot ste omenili, je torej eden izmed najpomembnejših ukrepov in kar pozdravljajo tudi izvajalci, je torej sredstva za pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij, torej za tovrstno izvajanje storitev in da bo tukaj pač zagotavljate 3 tisoč evrov na zaposlenega. Vidim, da z amandmajem dodajate še pri, da koalicija dodaja še tudi tiste stroške odsotnosti z dela pri drugem odstavku naprav, torej recimo, da rečemo, da to je bil skrajno nujni ukrep, ki bi lahko bil zagotovo izveden že dosti prej, že dosti prej pri vključevanju prostovoljcev k drugemu takšnemu ukrepu. Tudi zagotavljate sredstva za sofinanciranje vključevanja prostovoljcev in prostovoljk in s tem, da nekje za sto uporabnikov in več, približno 3 tisoč evrov. Med 50 do 90 uporabnik, 99 uporabnikov pa tisoč evrov. In se tukaj postavlja vprašanje, tudi zato, ker vemo, da dosti stanovalcev pomaga, so tudi prostovoljci pri določenih delih, so pomagajo v kuhinji, pa pomagajo postreči, pa pomagajo, torej peljejo, če zmorejo seveda tudi sostanovalca na sprehod. Torej že tudi sami stanovalci izvajajo samo prostovoljno delo. Na kakšen način? Sami ste rekli, da prostovoljcev seveda ne moremo šteti kot oziroma računati nanje kot redno zaposlene, ker danes je, jutri mu morda ne more. Določenih del tudi ne, vemo tudi, da dosti prostovoljcev se že vključuje v dejavnosti teh zavodov, da to dokaj dobro poteka, vprašanje pa je, koliko, koliko bo tega. Zdaj, jaz vem, da tudi nekateri domovi so ponudili možnost mladim med počitnicami in nekateri, poznam nekaj mladih, hvala bogu, da so še ki bodo prostovoljno mesec dni pomagali v domovih za starejše. To so tisti, ki bodo šli kasneje tudi študirat področje medicine ali zdravstvenega varstva ali kakorkoli. Usposabljanje, usposabljanje prostovoljcev, zato pa, zakaj sprašujem to? Zato, ker bo pa kar nekaj usposabljanja v obsegu 15 ur šolskih ur iz različnih vsebin. Kako, na kakšen način torej bo to lahko izvedljivo glede na to, da so tudi stanovalci prostovoljci, ki jih, ki ne samo, da pomagajo, da so prostovoljci, je to tudi za njih izjemna izkušnja in in tudi pomemben del tega socialnega življenja bi se pa morda zdaj malo več pa pri tretjem ukrepu zadržala, to je zagotavljanje kakovosti in varnosti obravnave pri izvajalcih. Torej, vi ste rekli, da bodo smernice modela kakovosti bodo šele nastale, Torej nastajajo ali šele bodo, torej so, to pa res še ni štarta. Pa me zanima zdaj tudi z amandmajem koalicije, kjer v 14. členu v drugem odstavku, torej s prvim odstavkom, samo v prvem odstavku se torej dodaja ureditev enotnega spremljanja. Torej, zdaj ste dali besedico z amandmajem enotnega. Morda je ravno v tem tudi tudi bistvo, namreč vemo, kako poteka, kako poteka izvajanje kakovosti v domovih za starejše, da pač večina domov se s tem ukvarja na nek svojstven način, da imajo različne pristope, da če pa želijo torej izpeljati nek torej in tudi pridobiti nek certifikat kakovosti pač morajo poiskati in tudi plačati 12 do 15 tisoč evrov, odvisno zasebna podjetja, ki izvajajo potem za njih to, torej pomagajo pri tem in izvajajo in to je kar dosti denarja. Če pa se tega ne lotijo, pa potem pri mnogih razpisih tudi izpadejo, kajti mnogi domovi raje 12 do 15 tisoč evrov porabijo za kakšna druga druge pripomočke pri izvajanju svojih storitev, tako za stanovalce, kot morda tudi kdaj za zaposlene. In morda ste razmišljali sicer s tem amandmajem koalicije, ki govori o imenovanju delovne skupine, predlagana je torej sestava treh predstavnikov ministrstva, mislim da verjetno mislite Ministrstva za solidarno prihodnost. Potem enega predstavnika Ministrstva za zdravje, pristojnega za zdravje, enega predstavnika Ministrstva za vzgojo in izobraževanje in po enega predstavnika izvajalcev. Jaz mislim, da je ta delovna skupina absolutno preveč vezana na ministrstva, da bi bilo smiselno vključiti več tistih, ki se na terenu praktično vsakodnevno, nekateri tudi 24 ur, ukvarjajo s tem, s tem, s tem delovanjem sistema poznajo do obisti tega te težave in da bi bilo smiselno se s tem vključiti v to delovno skupino več teh izvajalcev. Hkrati pa se mi poraja tudi vprašanje, če primerjamo izvajanje kakovosti tudi v visokem šolstvu, kjer imamo NAKVIS, Nacionalno agencijo za kakovost v visokem šolstvu, ki ima, torej, ki deluje na nacionalni ravni in potem seveda ima pač ves sistem, vse kar je potrebno, da ta agencija deluje in postavlja tudi, torej certifikate kakovosti, torej sodeluje, pomaga tudi navsezadnje in se mi zdi to smiselno glede na to, da je teh domov veliko in da se bodo določene, vsaj glede na ta člen oziroma ta ukrep pri 15. in tudi 16. členu in seveda tudi kasneje pri izvajanju, torej vzpostavitvi modela vodenja kakovosti, veliko nalaga samim zaposlenim, samemu zavodu, ki išče vse možne variante, na kakšen način, torej kako izboljšati, kako torej postavlja tudi morda kdo sam pripravlja vprašalnike, sami izvajajo, iščejo rešitve in se mi zdi smiselno, da bi bila ena taka agencija smiselnejša kot ta, kot pa da veliko tega naložimo, seveda izvajanje bo v samem zavodu, ampak da pa so smernice takšne, da in potem tudi akcija, akcijski načrt vsega tega, bolj v podporo izvajalcev. Potem je torej tudi, se mi zdi, kar dosti denarja, torej kar nekaj je namenjenega tudi za same, morda bi potem tudi bili nižji stroški pri samih teh izvajanjih, vzpostavitvi modela kakovosti, domovi imajo tudi v sistemizaciji, kolikor vem, niso pa za to zdaj posebej plačani. Torej, če pa že ostajamo pri 17. členu, torej verjetno tudi so stroški dela zaposlenih, ki tukaj izvajajo te modele kakovosti, torej morda tudi smiselnejše to opredeliti.

Potem pri četrtem ukrepu, posodobitev in optimizacija delovnih postopkov, da se zagotovijo sredstva. Zdaj torej v 19. členu pišete o, torej, na najmanj 20 uporabnikov je upravičeno sofinanciranje do 40 tisoč zdaj. Morda pa mislimo mogoče na vsakih 20 do 40 tisoč ali tudi, če jih je sto, je do 40 tisoč. Torej, tu se postavlja vprašanje, meni se je to pač ob branju tega to vprašanje postavilo sicer je 40 tisoč za vsako poslovno enoto, ampak imamo torej, tudi če je en dom, ampak če imamo v eni enoti sto in več, verjetno je ta potreba večja.

Pri naslednjem ukrepu, torej integracijski programi o zaposlitvi oseb, ki niso državljani Republike Slovenije, torej gre za integracijo, mi smo že slišali prej tudi mislim, da je predstavnik Državnega sveta to predstavil, jaz o tem nisem, nisem nikjer zasledila, kako se torej zavarovati, ker gre za kar visoka sredstva. Recimo, če vse skupaj pogledamo, je to 2 tisoč 250 evrov na, na enega zaposlenega stroškov, kajti pišete, v tem tudi, torej gre za pomoč, pa tudi tu se postavlja vprašanje. Mi vemo, da hodijo direktorji domov za starejše v Bosno, vemo. Vemo tudi, da imajo težave zato ker ne morejo potem ti, ki bi prišli, ne opravljati tečaja, ne izpita, mislim je to veliko bolj omejeno kot je bilo, da seveda vse stoji zaradi stavke na upravnih enotah in da tukaj boste se morali tudi na vladi dogovoriti kako boste te nujne ukrepe izpeljali, če jih pa ne morete čisto iz tega logističnega vidika.

Zdaj pa pri 21. členu torej program vključuje, integracijski program, vključuje pomoč pri urejanju nastanitve, krepitev jezikovnih kompetenc in pripravo priročnika s prevodi najpogostejših izrazov. Za torej iz te dejavnosti potem pomoč v zvezi s priznavanjem v tujini pridobljene poklicne kvalifikacije in svetovalne in izobraževalne dejavnosti za družinske člane. Kaj je s tem mišljeno? Mislim to se postavlja vprašanje marsikomu, kako to, kako to, na kakšen način bodo ti izvajalci torej tudi se s tem ukvarjali. Zdaj smo že o stroških povedali, torej 2 tisoč 250, na kakšen način bomo torej zavarovali svoj vložek, da ne bodo šli potem pač kar hitro naprej. Potem je sofinanciranje stroškov za pridobitev izobrazbe, torej 5 tisoč evrov na zaposlenega. Zdaj zelo pomembno je to, to je zelo pomembno že za zaposlene, ampak ali to pomeni, v kolikšnem času, časovnem, časovni, torej trajanje od kdaj do kdaj. Toliko, ali je to letno, ker potem seveda je tistih dobrih 9 milijonov absolutno premalo. Zdaj, kar se tiče kadrovskih štipendij v višini 200 evrov mesečno, zdaj, vprašanje je, koliko je to hiter ukrep oziroma nujen je, nujen, ampak kaj bo, kdaj bodo učinki. Se mi pa zdi, da se vse, čeprav tudi vemo, da domovi sodelujejo s šolami, z zdravstvenimi šolami, ki ta kader ne izobražuje, se s tem ukvarjajo, jih povabijo, jih torej delajo samo že samoiniciativno veliko teh dejavnosti, pa vendarle bi morali to opredeliti še natančneje, pa ponuditi pravzaprav še več možnosti tudi finančno podpreti, kajti tudi same šole, ki iščejo dijake na trgu, če rečem tako, se ogromno ukvarjajo s promocijo poklica, same šole in vsega in so za to z nekimi finančnimi sredstvi tudi omejene, da predstavijo in da morda se malo več pogovarjamo o tej empatiji, kajti če bomo šli takšen, takšen tempo naprej, da je nekaj samo prav in nekaj samo narobe in bomo spodbujali te delitve, bomo naredili družbo še slabšo, to se zdaj pač že vidi nekaj časa. Zdaj o dodatnih nalogah Zavoda Republike Slovenije, pa verjetno tudi z njimi se ukvarjate, pa se z njimi pogovarjate. Zdaj, kar se tiče pa torej vseh tistih, ki so sodelovali v tej javni obravnavi v januarju, pa so bile pripombe, kar nekaj, nekaj organizacij je sodelovalo v tej javni upravi, z mnogimi pripombami, večina se je seveda na prvo mesto dala, ker vemo, da je bistven problem, in še enkrat poudarjam, kot sem že prej rekla, morali boste, koalicija, minister, pa še kdo od ministrov, se nekako na Vladi dogovoriti kaj je zdaj nujno, pustiti se, da se štrajka, pustiti, da mi na Koroškem rečemo, da zaposlene pacamo v tej agoniji s to reformo, ampak, če so to nujni ukrepi, o katerih danes govorimo, bi morali hkrati govoriti tudi o nujnih ukrepih na področju, na področju plač, torej višjih dodatkov k plačam teh ljudi, ki delajo v teh socialno varstvenih zavodih. Jaz mislim, da vsak, da se vsak od nas strinja, da je to zdaj najtežja situacija in najbolj nujna, najnujnejša, da je to tako velik problem, da da, včasih se mi zdi, da kar odgovorni odločevalci kar preslišijo te krike ljudi. Ki kličejo po, po ukrepanju, takojšnjem in če tukaj ne zmorete na vladi nekega dogovora, ki bi s tem spodbudil marsikoga, da bi ostal, pa marsikoga, da bi se vključil v to. V to, v te zavode. Jaz vem, da ste to pripombo deležnikov dobili in da ste seveda, pač je niste upoštevali, ker tudi ne morete, ker nimate kompetenc za to.

Potem podaljšanje obdobja trajanja ukrepov, dvig finančnih sredstev namenjenih ukrepom po predlogu zakona, širitev nabora poklicnih skupin, ki jih predlog zakona naslavlja, pa podaljšanje obdobja štipendiranja dijaka ali študenta, podaljšanje trajanja obdobja usposabljanja novozaposlenih se zopet ni upoštevalo zaradi omejitev proračuna, ki ga ima ministrstvo. Potem prilagoditev meril za vključevanje izvajalcev, kot jih določa Predlog zakona o izvajanju ukrepa podpore vključevanju prostovoljcev, torej nekaj ste smiselno upoštevali, pa tudi pri sofinanciranju stroškov šolnin, pa ste to upoštevali. Zdaj pa še samo to, kar sem že tudi na sami seji povedala, kar vas opozarjajo vsi, ki se odgovorno in zavestno torej odločajo, da bodo delali na teh, torej v teh socialno varstvenih zavodih, zavodih, ki se zavedajo pomena le tega in da tudi, in da tudi želijo, da se to uredi, ker bistven problem je seveda kadrovska stiska. To poslušamo pri vseh, ki so, ki se s tem ukvarjajo. To občutijo tudi stanovalci, ki pač vidijo, da je manj ljudi, da imajo manj tega, ampak je to huda stiska in velika vprašanja, kajti samo z dodatnimi zaposlitvami, kot so, kot je bilo povedano tudi na konferenci, na novinarski konferenci aprila, s strani skupnosti socialnih zavodov, kajti samo z dodatnimi zaposlitvami bi ustvarili delovne pogoje, v katerih zaposleni ne bi izgorevali in ne bi zapuščali poklica, obenem pa bi s tem uporabniki tudi dobili storitve, ki jih potrebujejo; kakovostne, varne in starosti dostojne storitve. Danes uporabniki pri nas dobijo le najnujnejše od najnujnejšega. To si nisem jaz izmislila.

Potem tudi, tudi Skupnost socialnih zavodov na tej novinarski konferenci govori o tem, da je pravzaprav teh devet, dobrih devet milijonov ali pa slabih devet milijonov pa pol, se mi zdi, znesek, razdeljen skozi obdobje treh oziroma štirih let in je pravzaprav zelo sramotno in občutek, da ni zavedanja, kako izredne so razmere in da mora njihovo reševanje postati prednostna naloga države. Pa zopet govori o kadrih in potem sledi tudi še, da bodo torej le z dvigom plač in vzporednim povečanjem kadrovskega normativa za izvajanje zdravstvene nege in zdravstvene rehabilitacije dosegli to, kar je cilj, samo tako. To bi bil hiter, nujen ukrep. Torej samo na tak način, druge ni, druge ni in, da je torej tudi samo poslovanje, in da se zdaj pri tem zakonu ne bom še dotikala Zakona o dolgotrajni oskrbi.

Zakaj torej kadrov ni, zakaj tudi mladi? Kajti, zopet, kot rečeno, vpis v srednje zdravstvene šole je po Sloveniji odličen, potem pa na koncu ti, ko zaključijo, se izgubijo, jih je, jih je malo pripravljenih. Milijonkrat sem, ne vem kolikokrat sem že povedala, kaj se dogaja na Koroškem, da tukaj pač na hitro opravijo tisti obvezen del po izobraževanju, potem pa iščejo poti v Avstrijo, pa ne samo zaradi plače, predvsem zaradi delovnih pogojev, zaradi samega reda, kajne, zato, da ker imajo občutek in se lahko tudi kdaj spočijejo.

Tudi zadnjič, januarja, ko smo imeli izredno sejo na podobno temo, torej na zaskrbljujoče stanje v domovih, so vas gostje opozorili in predlagali določene ukrepe, kaj bi, kaj bi bilo potrebno, kajti, kar se tiče, še enkrat, delovne sile, pa če govorimo o tem, jasno je, da bo pač, in vidim, da se veliko stavi na delovno silo iz tujine, ampak vseeno ne pozabiti na to, da pa imamo po izobraževanju, po štirih letih pa vendarle z nekimi spodbudami domačega človeka, ki komunicira v slovenskem jeziku, pri starejših je pravilna komunikacija še toliko pomembnejša, se moramo dobro slišati in poslušati in razumeti, hkrati pa se moramo zavedati tudi tega, da mladi pravzaprav zdaj tudi računajo pravzaprav, so nekako doumeli, da je pomemben tudi prosti čas, da je pomemben tudi čas, ki ga imajo zase, da ni, da ni zgolj delo, delo, delo, to so mogoče, zdaj, če malo tako na kratko povem, pa malo bolj preprosto, to so mogoče bile vrednote včasih, neke, ne vem v nekaterih generacijah, ampak zdaj, nič ni narobe s tem, kar mladi mislijo, ampak to je dejstvo in zato so spet tisti dobri delovni pogoji, da greš ti z veseljem v službo, pomagaš, izvajaš tisto pomoč starejšim, onemoglim, ki so pač prej desetletja gradili družbo, v kateri ti mladi zdaj lahko živijo in vidijo smisel in da se zavedajo tega, da so, da so dobro plačani, da je njihov, njihovo delo dobro ovrednoteno in da so potem lahko tudi tako prosti, kot se šika. To pa je dejstvo. Mi bomo zdaj, ko sem rekla, da stavimo precej na tujce, ti bodo pa v službah tudi veliko več kot, pripravljeni biti veliko več.

Torej jaz, še enkrat, menim, da ti, kolikor smo lahko pregledali te amandmaje in tudi glede na mnenje Zakonodajno-pravne službe, so tudi pomanjkljivi, v glavnem so pa redakcijski in pa, da morda tudi kakšen naš predlog lahko upoštevate v prihodnje.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Preden nadaljujemo, predlagam, da mogoče gremo v tej smeri, da opravimo dve, tri razprave poslancev, pa bi potem predlagatelj odgovoril.

Naslednji ima besedo Aleksander Reberšek.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Ja, mi smo zakon podprli že na seji Državnega zbora, kljub nekaterim pomislekom takrat, prav tako pa opozarjamo tudi na vse zablode in pa nedelovanje novega sistema dolgotrajne oskrbe. Ključni problem, to kar je že moja predhodnica govorila, so plače zaposlenih v dolgotrajni oskrbi. Mislim, da se o tem nihče ne slepi. Pogajanja o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju so ključna za ureditev tudi plač in zdaj ni videti, da bi bila ta pogajanja kmalu končana in da bi bila ta delovna mesta, kjer primanjkuje kadra, kmalu kaj bolj privlačna. Jaz sem to že opozarjal na seji Državnega zbora, da še vedno čakamo na kadrovske normative za zdravstveni del oskrbe, za socialni del oskrbe jih je prejel takrat Janez Cigler Kralj v času njegovega ministrovanja, še vedno jih pa čakamo za zdravstveni del in to je ključno, zato ker ti sprejeti normativi prinašajo bolj kakovostno delo in pa boljše pogoje za zaposlene v domovih za starejše.

Zato ključno vprašanje: kaj boste kot minister naredili, da bodo ti normativi, kadrovski normativi za zdravstveni del, da bodo čim prej sprejeti oziroma, če lahko poveste, kdaj bodo ti normativi sprejeti, ali delate kaj v tej smeri na ministrstvu?

V času ministrovanja Janeza Ciglerja Kralja smo takrat najnižje plačanim dvignili plače za tri do štiri plačne razrede. Vsakič rečem, da je to še premalo, da bi si ti ljudje za to trdo, težaško in pa čustveno delo zaslužili bistveno več. Roko na srce, ljudje bodo to delo opravljali, če bodo za to delo primerno plačani in tukaj se ne rabimo slepiti, te ljudi je treba pošteno plačati, pa ne bomo imeli teh kadrovskih težav.

Naslednja stvar, ki sem jo izpostavil, je status oskrbovalca družinskega člana. In še enkrat ponavljam, da to možnost bi morali dobiti tudi upokojenci, ker marsikateri upokojenec je še vitalen, lahko skrbi za svojega onemoglega partnerja, sorodnika. Državni sekretar je rekel, mislim, da prav z naslednjimi besedami je to pospremil, da tukaj ne bo zapiral vrat in da pušča možnosti odprte. Kako gledate vi na to?

Naslednji problem še, vstopne točke, na CSD-jih, mi smo že ob samem sprejemanju Zakona o dolgotrajni oskrbi smo opozarjali, da je izbira CSD-jev kot vstopne točke neustrezna, da so že zdaj tam, bom rekel, preobremenjeni. Vem, da so se zaposlili dodatni ljudje, 18 ljudi se je dodatno zaposlilo na teh CSD, vsepovsod po enega, v Ljubljani in Mariboru po dva, pa vendar menim, da je to premalo za to, da bi lahko hitro odločali o pravicah iz dolgotrajne oskrbe.

Zdaj, mi vam tukaj nizamo neke težave, mislim, vi delate nekaj drugega, ali nam boste tukaj mogoče kaj prisluhnili, iskali neko drugo rešitev? Ključna stvar, no, pa še enkrat ponavljam, pa je čimprejšnji zaključek pogajanj o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju, ki bo prinesel višje plače vseh zaposlenih v domovih za starejše. Najbrž se strinjate, da je noro, da smo v času prejšnje vlade pod ministrovanjem Janeza Ciglerja Kralja po 20 letih začeli graditi domove za starejše, vi zdaj režete trakove, noro pa je, da so zdaj te postelje v domovih za starejše prazne in da ni uporabnikov. Treba je, kot sem povedal, ljudi dobro plačati in ključno pa je tisto, kar sem prej povedal, kadrovski normativi za zdravstveni del in pa, da se čim prej zaključi prenova plačnega sistema, da bodo ljudje, ki delajo v domovih za starejše, tudi pošteno plačani. Te amandmaje, ki smo jih zdaj dobili tudi na mizo, v 22. členu recimo me je zmotila ena stvar, da se doda besedilo "priprave priročnika s prevodi najpogostejših izrazov iz dejavnosti izvajalca". Se pravi, rajši kot da bi ljudem, zaposlenim našim državljanom dali višje plače v domovih za starejše, se zdaj favorizira tuja delovna sila s priročnikom, s prevodi najpogostejših izrazov. Če se že gremo to jezik, mislim, da bi moral biti pogoj, da o tem sploh ne bi smelo biti debate. Ključno je, kar sem povedal, kadrovski normativi, zaključiti to prenovo plačnega sistema v javnem sektorju. Razumem pa tudi po eni strani, da si naši državljani tega ne želijo delati, eni ne želijo tega delati izvajati, zato, ker so preslabo plačani, drugi pa ne želijo delati, ker so recimo na socialni, izkoriščajo nas naš, bom rekel, sistem in saj nekdo bi bil nor, če dobi, ne vem, 500 evrov na mesec, pa da bo šel delat zdaj za, tja za minimalno plačo ali pa še tisto ne, bi moral biti res nor, in mi smo že v času prejšnje vlade želeli razbiti ta sistem, da bi tisti, ki so zdravi, sposobni za delo, šli delat, ne pa da prejemajo denarno socialno pomoč, ampak na žalost tudi v času naše vlade ni bilo politične volje za to. Zakaj, pa si odgovorite sami.

Glede na to, da danes sprejemamo ta zakon o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev, jaz mislim, minister, da bi morali narediti še kaj več, ne samo nekih kozmetičnih popravkov. Zanimivo je to, da smo vas poslušali, da je naš Zakon o dolgotrajni oskrbi neizvedljiv, danes se pa v praksi kaže kako neizvedljiv je vaš Zakon o dolgotrajni oskrbi, plus, da vam ne omenjam, da ste si vzeli, bom rekel, še dodaten čas, ko ste izvajanje Zakona o dolgotrajni oskrbi premaknili za eno leto.

Zdaj, postavil sem nekaj vprašanj pa bi tudi pol prosil, da v nadaljevanju, če lahko minister odgovori sploh glede teh kadrovskih normativov, kdaj bodo za zdravstveni del, kdaj bodo ti normativi sprejeti, ker se mi zdi to ena izmed ključnih stvari za reševanje problema s katerim se ukvarjamo.

Hvala.