Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, dobro jutro. Pričenjam 72. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani oziroma da se seje ne morejo udeležiti naslednji članice in člani odbora, prejel sem najprej opravičila poslanca Jerneja Vrtovca, poslanca Janeza Janšo. In pa hkrati pa na seji s pooblastilom sodeluje naslednji poslanec, in sicer magister Rastislav Vrečko nadomešča poslanca magistra Miroslava Gregoriča. Lepo pozdravljam vse prisotne, hkrati pa lepo pozdravljam tudi novemu, pa ne bom rekel staremu, članu OZP gospodu Horvatu, ki je bil nekoč tudi že predsednik OZP in se veselim tvornega sodelovanja tudi z njim, zlasti zaradi tega ker ima tudi izkušnje na področju zunanje politike.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. 27. 6. 2024 ste prejeli predlog za širitev dnevnega reda s točkama 1a in 1b; tako predlagam, da glasujemo najprej o predlogu za širitev s točko 1a.

Glasujemo. Ne deluje? Prekinjam glasovanje. Dajte kartico noter pa ven še enkrat malo, da bo luč. / oglašanje iz dvorane/ Ja. Še enkrat ponavljam glasovanje torej o predlogu za širitev s točko 1a.

Glasujemo. Navzočih je 11 članic in članov odbora, za je glasovalo 11, proti nihče.

(Za je glasovalo 11.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog sprejet.

Sedaj pa glasujemo še o predlogu za širitev s točko 1b.

Glasujemo. Navzočih je 11 članic in članov odbora, za je glasovalo 11, proti nihče.

(Za je glasovalo 11.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je tudi ta predlog sprejet.

Tako je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem in izglasovanima širitvama.

Sedaj prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO.

Ta točka je uvrščena na dnevni red rednih sej Odbora za zunanjo politiko na podlagi prvega odstavka 3. člena Zakona o zunanjih zadevah. Tako kot običajno vas tudi tokrat obveščam, da lahko poslanka ali poslanec na seji postavi največ dve ustni vprašanji. Možno je tudi dopolnilno vprašanje poslanca, ki lahko traja največ 2 minuti, dopolnitev odgovora predstavnika vlade pa lahko traja največ 3 minute. Seveda naj vas spomnim, da ob smiselni uporabi 245. in 46. člena Poslovnika ustna predstavitev poslanskega vprašanja ne sme trajati več kot 3 minute, odgovor predstavnika vlade pa nekje, pa traja lahko največ 5 minut.

Dovolite pa mi, da kot predsedujoči pojasnim, zakaj je odbor danes o predlogu Poslanske skupine Svoboda za razširitev dnevnega reda današnje seje ne more odločati. Zdaj kot sem, veste, da sem že predlagatelja in tudi vse ostale pisno obvestil že včeraj, da predlog za razširitev 72. seje namreč ni v skladu s sedmim odstavkom 64. člena Poslovnika. Ta določa, da se dnevni red seje lahko razširi le z zadevami, določeni v drugem odstavku 58. člena Poslovnika, ki pa so naslednje; torej če gre za sprejem zakona po nujnem postopku, če gre za Mandatno-volilne zadeve, če gre za izredne razmere po domače in pa če gre za zadeve oziroma, če je odločitev Državnega zbora vezana na rok, določen z Ustavo, zakonom in s tem Poslovnikom ali pogodbami, na katerih temelji Evropska unija. Zato torej predlog Poslanske skupine Svoboda za širitev ni v skladu s Poslovnikom, ki ga moram kot predsedujoči seveda upoštevati. Posledično in zavedajoč se vloge Odbora za zunanjo politiko pri sooblikovanju zunanje politike pa sem v dopisu tudi podal predlog, da se lahko oziroma kako se lahko OZP na podlagi 2. in 3. člena Zakona o zunanjih zadevah s to tematiko tudi informativno seznani.

In dovolite mi še dva komentarja. Naslov, ki je predložen, ki so ga predlagatelji predložili, je Varnostni sporazum med Republiko Slovenijo in Ukrajino. Naj poudarim, da odbor ni prejel ne besedila sporazuma niti osnutka sporazuma, torej odbor ni bil seznanjen z vsebino tega sporazuma, zato o njem ne more razpravljati. Tako, ko bo odbor, takoj, ko bo odbor prejel pisno gradivo o vsebini sporazuma, pa se bo seveda tudi do njega opredelil. Dejstvo je tudi, da ker odbor ne razpolaga z vsebino sporazuma, tudi nekako ne vemo, kakšna je njegova narava. V medijih se namreč pojavljajo različne interpretacije tega, da gre za sporazum politične narave oziroma do tega, da gre za mednarodno pogodbo. Če Državni zbor in s tem OZP, Državni zbor in s tem OZP je seveda po Zakonu o zunanjih zadevah pristojen za sprejem mednarodne pogodbe. Če bo omenjeni varnostni sporazum mednarodna pogodba, mora biti sklenjena na podlagi 70. člena Zakona o zunanjih zadevah in mora vsebovati vse predpisane sestavine, torej navedeni morajo biti bistveni razlogi, bistveni elementi sporazuma, predlogi stališč, predlog za sestavo delegacije za pogajanja, predlog, kdo bo pogodbo podpisal oziroma parafiral, kdo je pristojen za ratifikacijo in navedbe ali zahteva pogodba spremembo veljavnih ali izdajo novih predpisov in seveda tudi oceno potrebnih finančnih sredstev in tako naprej. Takrat seveda OZP opravi razpravo in odloča o podani pobudi, iz tega pa nato sledi ratifikacija na podlagi 75. člena Zakona o zunanjih zadevah. Seveda je možna še druga pot, to pa je, da vse to opravi vlada mimo državnega zbora. Vendar še enkrat: ne, če, ker besedila varnostnega sporazuma nimamo, se danes pravzaprav lahko samo seznanimo z namero za sklenitev varnostnega sporazuma med Republiko Slovenijo in Ukrajino in o vsebini sami ne moremo razpravljati. Zato pa prosim Vlado, da nam v zvezi s tem poda informacijo in, kot že rečeno, pa bo odbor prejel, ko bo prejel besedilo sporazuma pa bomo tudi razpravljali o njegovi vsebini.

Tako da postopkovno je želela gospa Vonta. Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Saj v bistvu ste že sami odgovorili v tem pojasnilu na precej nenavadno zadevo. Rekli ste, da o varnostnem sporazumu ne moremo razpravljati zato, ker ne poznamo vsebine. Ja saj, saj v tem je problem, a ne? Gre za to, da 22. 6. bi moral biti pa že podpisan, mi pa niti ne vemo vsebine. In zaradi tega smo želeli dejansko o tem govoriti, ker je dejansko ta varnostni sporazum nekako naredil obvod mimo Državnega zbora in mimo Odbora za zunanjo politiko. Takšnih manir smo vajeni iz nekega drugega časa in smo res zelo, zelo neprijetno bili presenečeni nad tem načinom, to moram reči. Pa tudi to, kar govorite v zvezi s Poslovnikom, ne drži povsem, to je pa tudi treba povedati. Zdaj ne bi rada tukaj preveč časa za to potrebova..., porabila, ampak vendarle bi mogoče eno zadevo pa rekla, in sicer da naš predlog ni v skladu s šestim odstavkom 64. člena Poslovnika, to seveda ne drži. V navedenem odstavku je zapisano, da se o razširitvi dnevnega reda lahko odloča, če so razlogi zanjo nastali po sklicu seje - kar so, nastali so po sklicu seje. Današnjo sejo ste sklicali 19. junija, morebitna sklenitev varnostnega sporazuma med Slovenijo in Ukrajino pa je bila prvič v javnosti omenjena šele kasneje, torej tri dni po vašem sklicu, 22. junija, ko ga je v izjavi za medije prvič napovedala predsednica republike Nataša Pirc Musar z informacijo, da naj bi ga podpisala ob svojem obisku v Kijevu, ki se je zgodil nekaj dni za tem. Se pravi, tukaj smo nekako zadostili temu poslovniškemu določilu. Seveda, če pa ni interesa oziroma če so pa razlogi za to, da se o tem ne razpravlja drugi, se pa lahko Poslovnik bere tudi malček bolj samovoljno, pa ne bom nadaljevala. Hvala.

Hvala lepa.

Glejte, strinjam se z vami; šesti odstavek 64. člena govori, da Državni zbor lahko odloča o razširitvi dnevnega reda le, če so razlogi zanjo nastali po sklicu seje in če je bilo poslancem poslano in izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. To je prvi. Potem pa je potrebno prebrati še sedmi odstavek, ki pa govori, da se dnevni red seje ob pogojih iz prejšnjega, ob pogojih iz prejšnjega odstavka lahko razširi le z zadevami, ki so določene v drugem odstavku 58. člena. In zato je treba brati oba skupaj, spoštovana kolegica. Torej je bilo izročeno gradivo? Če gremo pogledati vašo, vašo, vašo zahtevo, predlog za razširitev dnevnega reda, kjer piše, da je, z njegovo vsebino pa se mora seznaniti tudi odbor državnega zbora za zunanje zadeve. Kot priloge so pa priloženi linki iz novic v 24 ur RTV Slovenija - to smo pa res navajeni iz nekih drugih časov. / oglašanje iz dvorane/ Ja. Tako, da, spoštovani kolegice in kolegi, mislim, da sam stremim k temu, da upoštevam Poslovnik in seveda tudi k temu, da se ne izogibam tej temi, nikakor ne. In, in gre za to samo zgolj za to, da upoštevamo Poslovnik. Seveda pa imamo danes namero, da bomo seznanjeni o tej, imamo danes intenco, da bomo seznanjeni s to zadevo na način kot je, pravzaprav ga Poslovnik dopušča.

Postopkovno Grgurevič.

Ja, ja, gospod predsednik, temu pa moram seveda ugovarjati. Kaj pa bi naj vendar predložili? Saj pa kot ravno to problematizirano - mi sploh ne vemo, kaj bi se naj podpisovalo. Se pravi, popolnoma se ignorira zakonske določbe Zakona o zunanjih zadevah, ki pač seveda določajo, da je treba Državni zbor tukaj vključiti. In tukaj se povsem zaobide. Mi sploh ne vemo, kaj bi se naj podpisovalo z Ukrajino in v tem je problem. In kaj pa naj drugega bi naj dali, če nam pa vsebina sploh ni še ustno predstavljena, kaj šele pisno? Tako da kaj bi pa naj drugega kot gradivo predložili? Toliko.

Saj se strinjam z vami. Vendar potem bi pa tukaj morala vlada, kot sem že na začetku povedal, ravnati kot da gre za sprejem mednarodne pogodbe, poslati v Državni zbor pobudo, ko bi bila pobuda v Državnem zboru, bi o tem razpravljal Odbor za zunanjo politiko, odločal o tem, potem bi šla zadeva na plenarno sejo, kjer bi se ponovno odločalo o tem. In to je edina prava pot na ta način, spoštovani kolegi. In če se bodo za to odločili v vladi, potem bomo ta postopek izpeljali, to ni nobenih težav. In jaz ne vidim, kako bi lahko se seznanili s sporazumom, če ga nimamo. Da pa nam nekdo ustno prinese neke vsebine tega sporazuma, mi pa nimamo prej gradiva, kako se naj pripravimo na razpravo, kako naj o teh zadevah sploh, sploh govorimo? Mi se lahko danes seznanimo samo o tem, da vlada namerava narediti to in potem se bo seveda vlada morala odločiti ali bo ravnala tako, da bo poslala pobudo v Državni zbor, ali pa bodo šli mimo Državnega zbora in to mednarodno pogodbo nekako podpisali mimo Državnega zbora, to je vsa umetnost. In ne gre tukaj za nobeno, za nobeno nagajanje, za nobene stvari. Če pa, kot vidim iz medijev, predsednik Vlade želi, da je s tem seznanjen Državni zbor, potem je pa to edina prava pot, edina prava pot je, da Vlada pripravi pobudo.

Gospod Žavbi, postopkovno.

Predsednik, dajva midva dve stvari najprej razčistiti, ne. Tu poslovniško berete, zakaj to ni možno tega, te širitve narediti, ampak, glej ga zlomka, 11. oktobra oziroma 10. oktobra, ko je pa neka druga poslanska skupina za neko drugo temo, ki smo jo tudi takrat podpirali, da o njej opravimo razpravo, pa ste dovolili razširitev seje. Ampak saj verjetno oba veva, da dve različni interpretaciji Poslovnika, ki ste jih sam kot predsedujoči izvedel, da ni stvar, da ste takrat tolmačili tako, zdaj pa tako, ampak da pač verjetno okoliščine so bile takrat oportune, da se razširi, danes pa vam niso oportune, ne. In druga stvar, predsednik. Jaz mislim, da je Vlada v tem primeru na eni strani, OZP pa na drugi strani postavljena v izrazito neugoden položaj. Če dve drugi instituciji, torej predsednica republike / nerazumljivo/, predsednica Republike Slovenije po - tako ona pravi - navodilih ali pa sugestijah ministra za zunanje zadeve nekaj komunicirata v javnosti, o čemer mi ne vemo nič, na tem OZP, konec koncev tudi nismo prepričani, koliko vlada kot kolektivni organ kaj ve o tem.

Tako da, predsednik, ti dve stvari bi rad razčistil, zakaj takrat na en način, danes na drug način in to drugo, kdo je predsednici republike, zakaj komunicira na način, da komunicira mimo OZP, kajti tukaj se formira zunanja politika te države.

Ja, moj odgovor k vam je ta, da takrat je šlo prvič za izredne razmere, napad je bil, če se ne motim, drugič pa tudi, takrat je šlo samo za sklep, tukaj gre pa po moji oceni za mednarodno pogodbo in verjetno so tudi določene finančne posledice. Sicer pa, kar se tiče mednarodnih pogodb, 69. člen določa, da mnenje o tem, ali je mednarodni akt, mednarodna pogodba, daje Ministrstvo za zunanje zadeve in potem seveda se tudi tako začne postopek. Jaz bi predlagal, da se ne vrtimo več okrog tega.

/ oglašanje iz dvorane/ Ja, v redu, boste dobila postopkovno.

In smisel tega današnjega dela je, da sem Vlado pozval, da pojasni okoliščine in kar je potrebno, seveda, nobenih težav ni s tem, ampak dnevni red ne moremo širiti na ta način. Predlagam, še enkrat, če Vlada ocenjuje, da je potrebno opraviti razpravo v Državnem zboru, se pravi razpravo, ne poslušanje, razpravo, potem počakajmo, da pride pobuda in bomo opravili razpravo, ni noben problem, z veseljem jo bomo naredili, ker verjamem, da je to pomembna tema in mi je pravzaprav čisto vseeno o vseh okoliščinah kakršne so bila o podpisu ali ne podpisu predsednice republike in tako naprej, nimam nobenih težav s tem. Gre samo za to, da bomo zadevo pravilno izpeljali in če želi Vlada, da se o tem opravi razprava v Državnem zboru, potem naj poda pobudo, mi jo bomo obravnavali in zadeva gre naprej, Če tega ne želi, lahko se seznanimo z informacijo in verjamem, da se danes tudi bomo. To je vse.

Želite? Postopkovno? Najprej Grgurevič, potem pa… / oglašanje iz dvorane/ V redu.

Samo eno pojasnilo, no, ker pravite, da bi o tem razpravljali, potem en problem imamo tule.

Zdaj, jaz, prvo kot prvo sem rahlo zmedena, ker enkrat, ministrica je rekla, da gre za nezavezujoč sporazum, vi zdaj pravite, da ima to, da zna, da je to pogodba, ali se lahko prosim zmenite najprej med sabo o čem sploh govorimo? To je ena stvar. Druga stvar pa, pravite, da naš predlog ni v skladu s sedmim odstavkom 64. člena Poslovnika, ki se navezuje na drugi odstavek 58. člena Poslovnika in to tudi ne drži, kajti v navedenih členih je zapisano, da se dnevni red seje lahko razširi z zadevami, ki jih ni mogoče odlagati oziroma jih ni mogoče pravočasno uvrstiti na dnevni red naslednje seje. Namreč, današnja redna seja OZP je zadnja tovrstna seja pred začetkom parlamentarnih počitnic. Drži? Po sprejetem terminskem planu dela Državnega zbora bo naslednja tovrstna seja šele 13. septembra 2024, čez dva meseca, a po najnovejših informacijah bo varnostni sporazum med Ukrajino in Slovenijo podpisan še ta mesec, zato smo pač to predlagali, ker v skladu s 3. členom Zakona o zunanjih zadevah obveščati Državni zbor o pomembnih zadevah s področja zunanje politike je verjetno temeljni, temeljna naloga tega odbora, sicer pravzaprav nima smisla, da ga pravzaprav sploh imamo.

Hvala.

Da se odzovem na to. Predsednik Vlade je nekako sam povedal, da gre za mednarodni sporazum in v zvezi s tem bo moralo Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve podati mnenje o tem za kakšno, za kakšen akt gre.

Potem pa kar se tiče drugega dela, ja, spoštovana kolegica, vendar mora še vedno biti izpolnjeni pogoji, še vedno morajo biti izpolnjeni pogoji, da gre za zakon, ki, torej v istem členu to piše, v drugem odstavku 58. člena, da gre za zakon, ki se sprejema po nujnem postopku ali da gre za izredne razmere ali da gre za Mandatno-volilne zadeve oziroma tiste zadeve iz Evropske unije. Vrtimo se, nepotrebno se vrtimo. / oglašanje iz dvorane/ V redu.

Kolegica Grgurevič, izvolite.

Ja, jaz sem ravno to želela poudariti kar je rekla kolegica Vonta.

Torej, sedaj o čem mi tukaj govorimo. Saj v tem je problem, sploh ne vemo o čem govorimo. Državni zbor sploh ne ve kaj ministrstvo ali pa dogovarja oziroma kaj predsednica države želi podpisati in to je nesprejemljivo. Kakšen varnostni sporazum bi naj mi podpisovali z Ukrajino? Mislim, da smo o tem, imamo pravico biti tako državljanke kot državljani, kot Odbor za zunanjo politiko in poslanci Državnega zbora, s tem seznanjeni, moramo biti v skladu z zakonom. Zdaj, govorite enkrat eno, drugič drugo, tako kot je in kdo je to rekel? Kako naj, kaj naj predsednik predlaga, predlaga Državnemu zboru, saj sploh točno ne vemo za kaj gre, 3. člen Zakona o zunanjih zadevah govori; "Ministrstvo za zunanje zadeve, obvešča Državni zbor o pomembnih zadevah s področja zunanje politike. Ministrstvo za zunanje zadeve daje na pobudo Državnega zbora in njegovih delovnih teles pojasnila o zunanjepolitični dejavnosti. Ministrstvo za zunanje zadeve odgovarja na poslanska vprašanja iz njegove pristojnosti." Ministrice že dolgo nisem tukaj videla in če to ni pomembna zadeva s področja zunanje politike, potem pa res ne vem kaj je. Zame je in še kako pereče, kaj želi Slovenija oziroma predsednica države podpisati, kaj dogovarja ministrica za zunanje zadeve, z Ukrajino. Kaj bi naj vseboval ta varnostni sporazum. Ali tukaj gre za vojaško pomoč, konkretno kakšno, v Ukrajini in tako naprej. Ukrajina je vendar že zavrnila Sloveniji, mi pa sploh ne vemo, o čem govorimo. Že zavrnila. Kaj je zavrnila? Ali lahko prosim izvemo? Očitno ne.