Eno lepo dobro jutro želim vsem! Začenjam 21. sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Lepo pozdravljam vse članice in člane odbora, vse vabljene in ostale prisotne!

Najprej opravičilo poslanke Nataše Sukič, ki je službeno odsotna, in pooblastilo, poslanec Žnidaršič nadomešča poslanca Damijana Zrima.

K dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik zadeve, zato je določen dnevni red, kot je bil opredeljen s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - LETNO POROČILO O DELU POLICIJE ZA LETO 2023,

ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Imamo na voljo tudi mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 5. 7. 2024. K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni: Ministrstvo za notranje zadeve, Policija in Državni svet.

Letno poročilo o delu policije za leto 2023 je bilo dne 6. 6. 2024 posredovano Državnemu zboru na podlagi drugega odstavka 15. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji. Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ga bo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora. Preden pričnemo obravnavo poročila, še eno pooblastilo: poslanka Sara Žibrat nadomešča poslanko magistrico Tamaro Kozlovič.

Prehajamo na obravnavo poročila. Najprej dajem besedo predstavnici Ministrstva za notranje zadeve, državni sekretarki Tini Heferle. Izvolite.

Hvala lepa, predsednica.

Lep pozdrav vsem! Seveda bo poročilo podrobno predstavil generalni direktor policije, jaz pa lahko samo na kratko v bistvu povem, da delo policije v preteklem letu in tudi danes ocenjujemo na ministrstvu kot zelo dobro, zelo uspešno in učinkovito, seveda pri izvajanju vseh njenih rednih in izrednih nalog. Svoje temeljne naloge, to je od preprečevanja in preiskovanja kaznivih dejanj, vzdrževanje javnega reda in zagotavljanja splošne varnosti ljudi in premoženja do zagotavljanja varnosti v cestnem prometu in tako naprej, policija opravlja strokovno, zakonito in predvsem pri izvajanju in uporabljanju policijskih pooblastil dosledno in striktno spoštuje človekove pravice in temeljne svoboščine.

Seveda je bila policija v preteklem letu soočena s kar nekaj izzivi, varnostnimi, takšnimi in drugačnimi. Recimo, povečani tokovi nedovoljenih migracij, prometna preobremenjenost avtocest, nove oblike kriminala in tako naprej. Vemo, da je po vstopu Hrvaške v schengensko območje ponovno bila vzpostavljena tudi začasna kontrola na mejnih prehodih. Skratka, vsi se tudi spomnimo preteklih, lanskoletnih katastrofalnih poplav v avgustu, kjer je bila policija predvsem s svojo hitro odzivnostjo in učinkovitostjo zaslužna, da so minile brez smrtnih žrtev. Skratka, izzivov je bilo veliko in zato, kot že uvodoma, predlagam, da podrobno predstavi poročilo generalni direktor policije.

Hvala lepa. Besedo dajem generalnemu direktorju policije, magistru Senadu Jušiću. Izvolite.

Spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, cenjeni gostje, lep pozdrav tudi v mojem imenu! Jaz bi predstavil delo Policije v letu 2023 v številkah za začetek in šel kar po temeljnih dejavnostih, se pravi, preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kriminalitete.

V letu 2023 smo obravnavali 54 tisoč 344 kaznivih dejanj, za katere je slovenska policija vložila kazensko ovadbo ali poročilo v dopolnitev, kar je seveda pod desetletnim povprečjem, ki znaša 59 tisoč 179. Pomemben podatek pa je, da je preiskanost kaznivih dejanj bila 51,4 odstotna in najvišja v zadnjih desetih letih oziroma njena povprečna vrednost najvišja v zadnjih desetih letih, ki znaša 50,7 odstotna. Nacionalni preiskovalni urad je v letu 2023 obravnaval 85 kaznivih dejanj, 81 s področja gospodarske kriminalitete in štiri s področja organizirane kriminalitete in tudi vsa preiskava. V letu 2023 je bilo obravnavanih 8 tisoč 166 kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete, kar je pod desetletnim povprečjem, ki znaša 9 tisoč 621 kaznivih dejanj. Seveda je njihovo število obravnavanih kaznivih dejanj v letu 2023 že na ravni pred epidemijo. Med kaznivimi dejanji gospodarske kriminalitete so nadpovprečno izstopala kazniva dejanja uporabe ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva in zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva ter pranja denarja. Delež gospodarske škode v celotni škodi na področju kriminalitete oziroma povzročenih s kaznivimi dejanji je bil v letu 2023 50,7-odstoten in to je najmanjši delež v zadnjih desetih letih. V letu 2023 je bilo izvedenih 364 finančnih preiskav po Zakonu o kazenskem postopku, kar je najmanj po letu 2018 in pod desetletnim povprečjem, ki znaša 386 finančnih preiskav. Večja nihanja pri višini ugotovljene škode in višini premoženjske škode oziroma premoženjske koristi so posledica obravnave posameznih primerov z izjemno visokimi škodami oziroma pridobljenimi koristmi, zaključenih v letih 2014-2021. Slovenska policija je z lastno dejavnostjo odkrila 91,5 odstotka vseh obravnavanih korupcijskih kaznivih dejanj in vseh korupcijskih kaznivih dejanj je bilo 106 in njihovo število je pod desetletnim povprečjem, ki znaša 152. Kaznivih dejanj splošne kriminalitete je bilo 46 tisoč 178, kar je še vedno pod desetletnim povprečjem, ki znaša 49 tisoč 558 kaznivih dejanj na leto. V letu 2023 je bil delež mladoletniške kriminalitete med obravnavano kriminaliteto 2,9 odstoten, se pravi najvišji delež v zadnjih desetih letih, njihovo število pa je drugo največje v zadnjih desetih letih. In sicer je policija obravnavala tisoč 552 kaznivih dejanj, desetletno povprečje je tisoč 363. Med mladoletniškimi kaznivimi dejanji je treba opozoriti na nasilništvo, grožnje in lahke telesne poškodbe, saj se je njihovo število v zadnjih petih letih skoraj podvojilo in pogosto gre tukaj za medvrstniško nasilje. Na področju medvrstniškega nasilja je Slovenska policija v letu 2023 pa do sedaj opravila 26 usposabljanj v vzgojno-izobraževalnih zavodih, 31 posvetov, okroglih miz in sodelovanja z drugimi inštitucijami, pet usposabljanj za preiskovalce mladoletniške kriminalitete, 14 izjav za medije in izvedli smo dva interna nadzora. Policija je v letu 2023 obravnavala največ kaznivih dejanj organizirane kriminalitete v zadnjih desetih letih, in sicer 880, in kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države je bilo največ v zadnjih petih letih. V letu 2023 je bilo 679 tovrstnih kaznivih dejanj, povprečje zadnjih let pa je 467. Na področju vzdrževanja javnega reda ter zagotavljanja splošne varnosti ljudi in premoženja je v letu 2023 bilo več javnih prireditev in posledično je policija opravila več varovanj, in sicer 3 tisoč 263. Čeprav število varovanj zadnji dve leti ponovno narašča, jih je bilo še vedno manj kot pred epidemijo, ko je policija v obdobju 2014-2019 varovala povprečno 4 tisoč 188 javnih prireditev na leto. V 2023 smo opravili tudi 168 varovanj javnih shodov. Manj jih je v zadnjih desetih letih varovala le v letu 2022, in sicer 155. Policija je leta 2023 obravnavala 31 tisoč 064 kršitev predpisov o javnem redu, najmanj v zadnjih desetih letih. Evidentiranih je bilo 16 tisoč 159 kršitev Zakona o varstvu javnega reda in miru v zadnjih nekaj letih, najmanj v zadnjih desetih letih. Vendar zmanjševanje števila ni več tako izrazito. Kršitve Zakona o varstvu javnega reda in miru so v letu 2023 predstavljale dobro polovico vseh kršitev predpisov s področja javnega reda, vsaka deseta pa je bila kršitev Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa je v letu 2023 na slovenskih cestah umrlo 82 udeležencev, s čimer je Slovenija dosegla zastavljen cilj, in sicer največ, 96, umrlih v prometnih nesrečah. V teh v prometnih nesrečah je bilo 829 oseb hudo telesno poškodovanih, 6 tisoč 395 pa lahko. Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom je bil v letu 2023 25,7-odstoten in je med najnižjimi v zadnjih desetih letih. V letu 2023 so policisti obravnavali 345 tisoč 191 kršitev cestno prometnih predpisov, kar je nad desetletnim povprečjem, ki znaša 333 tisoč 999. Med njimi je bilo največ, in sicer 300 tisoč 282, kršitev Zakona o pravilih cestnega prometa, kar je tudi nad desetletnim povprečjem, ki znaša 292 tisoč 585 kršitev.

Če gremo po notranji strukturi glob oziroma postopkov kršitev v cestnem prometu, naj izpostavim samo temeljne ugotovitve. Se pravi, za prehitro vožnjo v naselju je slovenska policija v letu 2023 obravnavala 75 tisoč 093 kršitev in izrekla globe v znesku nekaj več kot 9 milijonov evrov. Za prehitro vožnjo zunaj naselja je slovenska policija obravnavala v letu 2023 14 tisoč 896 kršitev in izrekla glob v znesku nad milijon 204 tisoč. Za prehitro vožnjo na avtocestah ali hitrih cestah je bilo v letu 2023 obravnavanih 21 tisoč 560 kršitev in izrečenih glob v znesku 4 milijone 363 tisoč 930. Vožnja pod vplivom alkohola 11 tisoč 893 kršitev, nekaj čez 5 milijonov 680 tisoč evrov za znesek izrečenih glob. Med tujci, zanimiv podatek, v letu 2023 909 tisoč 939 kršitev, za 19 milijonov 560 tisoč 384 evrov izrečenih glob.

Nadzor državne meje in izvajanje predpisov o tujcih. Tako kot je že bilo povedano, na nadzor državne meje je bistveno vplivala schengenska integracija Republike Hrvaške in s tem odprava sistematičnega nadzora na notranji meji s Hrvaško. Odprava sistematičnega nadzora je trajala do 21. oktobra 2023, ko je bil ponovno začasno uveden nadzor na notranji kopenski meji z Republiko Hrvaško. Se pravi, od 21. 10. 2023 pa do 30. 6. je slovenska policija na notranjih kontrolnih točkah zavrnila vstop tisoč 869 osebam, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Republiko Slovenijo, 407 primerov čezmejne kriminalitete, smo obravnavali 3 tisoč 508 prekrškov s področja državne meje in tujcev in tisoč 518 tako imenovanih schengenskih zadetkov in 7 tisoč ukrepov, predvsem s področja cestno prometnih predpisov. V letu 2023 so policisti obravnavali 8 tisoč 364 kršitev Zakona o tujcih, kar je z izjemo leta 2015 in 2016 najmanj v zadnjih desetih letih in seveda veliko pod desetletnim povprečjem, ki znaša 12 tisoč 959. Zmanjšanje števila kršitev po Zakonu o tujcih je pa posledica velikega števila izraženih namer podaje prošnje za mednarodno zaščito s strani nezakonitih oziroma med nezakonitimi migranti potem z vstopom Republike Hrvaške v schengensko območje. Problematika nedovoljenih prehodov zunanje kopenske meje se je preoblikovala v problematiko nedovoljenih vstopov v Slovenijo na notranjih mejah. Število nedovoljenih vstopov na notranjih mejah se je tako v letu 2023 seveda nesorazmerno povečalo, če so jih policisti v letih 2014-2022 obravnavali v povprečju 2 tisoč 301, so jih v letu 2023 obravnavali kar 60 tisoč 602, od tega veliko večino na notranji meji z Republiko Hrvaško. V letu 2023 je policija izvedla 15 tisoč 477 postopkov izravnalnih ukrepov po Zakonu o nadzoru državne meje zoper 25 tisoč 962 oseb. Seveda gre za bistveno povečanje števila ukrepov glede na pretekla leta. Glede na pretekla leta zaradi spremenjenih okoliščin dela in večjemu poudarku na izvajanju izravnalnih ukrepov v letu 2023 so policisti tujim varnostnim organom vrnili 257 oseb, najmanj v zadnjih desetih letih. Velika večina obravnavanih tujcev zaradi nedovoljenega vstopa je namreč izrazilo namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito. V nadaljevanju je bilo tudi ugotovljeno, da so izraženo namero zlorabili. Tako da so azilne zmogljivosti samovoljno zapustili in nadaljevali nezakonito pot v ciljne države. Število oseb, ki so jih tuji varnostni organi vrnili slovenskim policistom, pa ostaja zmerno.

Postopki policije po zakonu o prekrških in vložena pravna sredstva. Policisti so v letu 2023 na podlagi zakona o prekrških izvedli 350 tisoč 166 ukrepov. Med vsemi izvedenimi postopki po zakonu o prekršku je bilo največ izdanih plačilnih nalogov, in sicer 235 tisoč 891. Največ opozoril je bilo izrečenih kršiteljev predpisa s področja prometne zakonodaje, Delež opozoril je v letu 2023 znašal 20,7 odstotkov, v letu 2022 pa 36,1 odstotek. Na področju varovanja določenih oseb in objektov je bilo v letu 2023 opravljenih 153 varovanj obiskov v tujini, v letu 2022 pa 173. In v skladu z 10. členom Uredbe o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev državnih organov oziroma ki jih varuje policija, je bilo v letu 2023 na novo uvedenih 6 varovanj, 3 pa so sevanja nadaljevala iz leta 2022. Med drugim je potekalo in še vedno poteka varovanje slovenskega veleposlanika v Ukrajini in pa specializirane državne tožilke in sodnika.

Če gremo na področje preventivnega policijskega dela v skupnosti 148 tisoč 58 dejavnosti izvedenih največ v zadnjih desetih letih in gre za drugo zaporedno drugo leto zapored je število preseglo desetletno povprečje, ki znaša 11 tisoč 876. Kar se tiče dela policije v večkulturni družbi, je bilo usmerjeno naše delo zlasti v izvajanje nalog v romski skupnosti ter ozaveščanje in usposabljanje policistov in drugih javnih uslužbencev za boljše delo s pripadniki več kulturne skupnosti.

V letu 2023 je policija zabeležila 533 tisoč 622 klicev na interventno številko 113, kar je nad desetletnim povprečjem, ki znaša 508 tisoč 365. Interventni dogodki, se pravi dogodki, ki zahtevajo prihod policije na kraj, jih je bilo v letu 2023 215 tisoč 985 in ravno tako so nad desetletnim povprečjem, ki znaša 188 tisoč 085, število nujnih interventnih dogodkov v letu 2023 je bilo 5 tisoč 642 in je pod desetletnim povprečjem, ki znaša 6 tisoč 429.

Nacionalni forenzični laboratorij je v letu 2023 opravil 55 tisoč 730 instrumentalnih analiz, kar je na ravni preteklih let. Pri zaprosilih za preiskave na oddelkih za kriminalistično tehniko je potrebno izpostaviti nadaljnje naraščanje števila zaprosil za DNK preiskave. Od leta 2014, ko jih je bilo 1953, je njihovo število v letu 2023 naraslo na 3 tisoč 644, kar je največ v zadnjih desetih letih. Seveda tukaj je potrebno izpostaviti, da se je število povečalo, število identificiranih sledi, katerih je bilo 1111.

V skladu s pravili za izvajanje nadzora v policiji je bilo skupno opravljenih 412 nadzorov, kar je nekoliko več od desetletnega povprečja, ki znaša 348. Največ nepravilnosti je bilo ugotovljenih s področja prekrškovnih postopkov. Zaradi kaznivih dejanj preprečitve nadaljnjega zaradi kaznivih dejanj preprečitve nadaljnjega izvajanja prekrškov ali drugih razlogov so policisti v letu 2023 pridržali, zadržali ali privedli 4292 oseb oziroma najmanj v zadnjih desetih letih. Seveda, število je v primerjavi z obdobjem 2018-2022 se je več kot prepolovilo, predvsem zaradi drastičnega zmanjšanja števila zadržanih oseb do 48 ur zaradi izločitve oziroma sprejema oseb od tujih varnostnih organov. In zaradi na podlagi Zakona o nalogah in manjšim številom odrejenih pridržanj po 32. členu Zakona o nadzoru državne meje zaradi vstopa Hrvaške v schengensko območje s 1. januarjem 2023 in odpravo sistematičnega nadzora na notranji meji z Republiko Hrvaško. V letu 2023 so policisti v 3 tisoč 675 primerih zoper 3 tisoč 912 posameznikov uporabili prisilna sredstva 8 tisoč 67-krat, kar je največkrat v zadnjih desetih letih. Po oceni policije je to posledica tudi mnogo več policijskih postopkov z nezakonitimi migranti in osumljenci kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države Republike Slovenije po 308. členu Kazenskega zakonika. V letu 2023 so policisti v 18. primerih uporabili 38 prisilnih sredstev zoper množico. To je posledica varovanja neprijavljenih javnih shodov in prireditev, kot so bila na primer varovanje neprijavljenega javnega shoda javnega zavoda Center Rog v Ljubljani in varovanje športnih prireditev na območju, predvsem na območju Policijske uprave Celje in drugih policijskih upravah. Število vloženih pritožb zoper delo policistov je v letu 2023 na ravni povprečja zadnjih petih let, ki znaša 461. V letu 2023 je policija v obravnavo Oddelku za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije odstopila 120 prijav o ugotovljenih razlogih za sum, da je 126 uradnih oseb zaposlenih v policiji storilo kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti. Leta 2022 je bilo takih prijav 118, in sicer zoper 123 uradnih oseb. Na delo Policijske akademije je vplival predvsem vpis kandidatov na višjo policijsko šolo in pa seveda študij policistov na višji policijski šoli in pa študij nadzornikov državne meje. Konec leta 2023 je bilo zasedenih v slovenski policiji 8 tisoč 162 delovnih mest, v letu 2022, 8 tisoč 412, kar je manj kot je za leto 2023 dovoljeval kadrovski načrt, se pravi 8 tisoč 241 delovnih mest. Od 8 tisoč 162 delovnih mest jih je bilo na regionalni in lokalni ravni zasedenih 6 tisoč297. Povprečna starost zaposlenih v policiji še naprej, se še naprej viša, V letu 2023 je znašala 44,2 leti, v letu 2023 je pa delovno razmerje prenehalo 581 zaposlenim, sklenilo pa ga je 320 oseb. In na dan 31. december 2023, je bilo porabljenih 491 milijonov 769,424 evrov ali 94,4 odstotka proračuna oziroma vseh sredstev veljavnega proračuna policije. Med 36,8 milijona evri porabljenimi za investicije iz integralnih sredstev v letu 2023, je bilo največ finančnih sredstev namenjenih za plačilo dobavljenega večnamenskega transportnega helikopterja v skupni vrednosti 10,4 milijone evrov, prevozna sredstva v skupni vrednosti 9,5 milijonov evrov in informacijsko- telekomunikacijsko opremo v vrednosti 7,1 milijon evrov. Povprečna starost vozil je bila 5,9 let in enaka kot leta, 2022, vendar nižja glede na obdobje 2014-2021. Hvala lepa.

Hvala lepa. Zdaj pa dajem besedo predstavniku Državnega sveta, magistru Marku Zidanšku.

Hvala lepa za besedo. Lep in dober dan vsem skupaj.

Komisija je obravnavala, bom rekel, to izčrpno poročilo, kot ste ga slišali tudi zdaj, ob tem je postavila nekaj vprašanj. Ena se je nanašala na večjo uporabo tako imenovanih snemalnih naprav Bodycam. S strani policije je bilo pojasnjeno, kdaj se uporablja snemalne naprave in po kakšnih pravilih, ter da glede na finančne omejitve ni mogoče, da bi s snemalnimi napravami bili opremljeni vsi policisti. Vprašanje komisije se je dotikalo tudi kadrovskih težav, ki pestijo policijo. Ob tem je komisija izrazila zaskrbljenost, kako bo policija v prihodnje zagotavljala kader za delo v policiji in s tem seveda varnost v skupnosti. Kako in kratko in dolgoročno premagati te izzive, in na kakšen način poteka promocija poklicev v policiji? Izpostavljeno je bilo tudi, da so nekateri deli Slovenije v policijskih vrstah zastopani slabše, to velja predvsem za obalo in zahodni del Slovenije. S strani policije je bilo pojasnjeno, da se trudijo v tej smeri, tudi z aktivno promocijo pri privabljanju novih kandidatov za vpis v šolo. Opozorjeno je bilo tudi seveda na prenehanje delovanja Uprave avtocestne policije, pojasnjeno pa je bilo, da je policija od marca 2023 zagotavlja 24 urno prisotnost 11 patrulj na avtocestah in da s tem se zagotavlja njihova stalna prisotnost na avtocestah in seveda hitrih cestah. S strani policije je bilo tudi poudarjeno, da je policija s takšnim načinom dela ugotovila bistveno večje število kršitev na avtocestah, kot je bilo znano pred tem. Seveda se ni mogla, komisija mimo, da je posebej izpostavila tudi izzive glede obvladovanja ilegalnih migracij, ki so v zadnjem obdobju v porastu, kar posebej prebivalci obmejnih območij razumejo kot večje varnostno tveganje. Opozorila je tudi na težave v sobivanju med prebivalci romskih naselij in okoliških prebivalcev in je bilo s strani policije tudi predstavljeno njihovo delovanje v romski skupnosti in pa izvajanje ukrepov. Ob tem se je še naknadno komisija dotaknila še vprašanja vandalizma, predvsem je člane komisije tudi zanimalo, v katero kategorijo kaznivih dejanj spada. Tukaj je bilo tudi pojasnjeno in razloženo, tudi kdaj policija gre po uradni dolžnosti v pregon. Zdaj, ta cenzus je v zakonodaji, mislim, da več kot v višini 50 neto povprečnih plač. Tukaj je mogoče v razmislek zakonodajalcu, da ob kakšni novelaciji ta znesek zniža, mi vemo, da si predvsem tudi v lokalnih skupnostih, pa zadnjič, če ste sledili tudi uničenje igrišča Gorana Dragića tukaj v Ljubljani, bi bilo prav, da lahko policija odreagira pri, bom rekel, po uradni dolžnosti, tudi pri nižjih zneskih kot pa je, bom rekel, ta visok znesek, ker tukaj se pač potem preganja po prijavi oškodovanca.

Sicer pa moram reči, da je komisija pohvalila letno poročilo in dobro delo policije v letu 2023 ter pripadnikom policije zaželela uspešno delo tudi v prihodnje.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Prehajamo na razpravo in besedo dajem članicam in članom odbora. Želi kdo besedo? (Da.)

Gospod Andrej Kosi, izvolite.

Hvala, spoštovana predsednica, za besedo.

Lep pozdrav / nerazumljivo/ direktorju in ostalim, državni sekretarki, ostalim prisotnim!

Zdaj, kar se letnega poročila o delu policije tiče, vsekakor obsežna dokumentacija. Vemo da v letu 2023 je prišlo do policije, do premikov predvsem po odstopu notranje ministrice in potem tudi takratnega generalnega direktorja, ker pač nista ustrezno, po navodilu torej predsednika Vlade, čistila policijske vrste janšistov, zato je prišlo do tega preobrata v 2023 in policija se je potem začela čistiti janšistov in na te položaje so se potem nameščali golobisti, če lahko tako rečem, ki potem pač vodijo policijo, tako kot jo vodijo.

Zdaj, če grem na same policiste in policistke pač zelo težko rečem, da slabo opravljajo svoje delo. Jaz sem jim dal pohvalo, mislim, da zelo korektno opravljajo svoje delo, imajo zelo težko delo. Vemo, da so tudi posamezni primeri, ko celo se ne vrnejo več živi s svojega delovnega mesta, kar je zelo zaskrbljujoče in je res, potrebno je čestitati za to, me pa bolj skrbi zadeva potem nekoliko višje.

Zdaj, res je, pač iz terenskih informacij, ki jih dobivam, torej več tisoč policistov, ki zelo dobro opravljajo delo, so tudi posamezniki, ki jim pač, ko nadene uniformo, potem malo pride neko, da so potem neki šerifi in bolj represivno izvajajo svoje delo, mogoče ne toliko, v bolj pozitivnem smislu. Zdaj, dogaja se torej zadeve, ko policisti pač z represijo hočejo doseči boljše bonitetne ocene pri svojih načelnikih, vodjih policijskih postaj, da potem lahko napredujejo. Torej to je vse odvisno potem koliko glob dobijo na terenu in tako naprej. Kar se kaže tudi iz poročila, kjer je potem razvidno, da je zelo padlo število opozoril. Mislim, da to je zaskrbljujoče, kajti zdaj, da pač, ne vem, policist kaznuje enega upokojenca, ki se s kolesom v trgovino pelje po pločniku pa zaradi tega ga kaznuje, mislim da to ni primerno. In tudi druge zadeve, tudi zdaj določeni vodje policijskih postaj, torej načelniki se hočejo dokazovati, torej imam prakso, potem zelo represivno izvaja svoje delo, pritiske na policiste. Zdaj nenazadnje sem bil pravkar obveščen, recimo pri določenih prireditvah, poleti so te gasilske veselice, in če so do sedaj lahko gasilci pač prireditev izvedli z lastnimi reditelji, pride, da policijska postaja zahteva varnostnike potem, ko dobijo informacije, ja, letos smo malo bolj strožji, drugo bo pa samo to prioriteta oziroma priporočilo, potem je to malo drugače.

Zdaj, če gremo na leto 2023, kot tako, bi lahko rekel, da je bilo razbrati, da je zelo velik trend naraščanja kaznivih dejanj in slabšanje raziskanosti kaznivih dejanj, kar je zaskrbljujoče. Tudi ostali podatki po številkah se vidi, da dejansko je določeno število kaznivih dejanj znatno višje, kot je bilo pred korono. Zelo veliko je kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, in pa ostalo, tudi vemo, da je zelo velik problem tudi ilegalne migracije, in tako dalje. Da pa imamo pa tudi določene primere, recimo na NPU, kjer se pač vedno, tudi po dve leti raziskujejo določene zadeve, kjer so vpleteni sam politični vrh in kar je tudi bilo iz sporočila, pa tudi generalni direktor je povedal, recimo pri javnih shodih je bilo kar veliko teh posredovanj, spomnimo se samo tistih protestov kmetov na C0, kjer so potem policisti kar tako tam lastnika zelo grobo pred mediji, torej odpeljali in izvajali tam vso tisto represijo zoper njega. Tudi v protestu Rog, so bili poškodovani protestniki in tudi je bil uporabljen solzivec. Čeprav se je to zelo prej očitalo torej to prejšnjemu vodstvu policije, in tako dalje.

Zdaj, težave so tudi predvsem to, kar je bilo povedano, so kadrovske, veliko policistov odhaja v pokoj oziroma odhaja iz službe, kjer se zelo veliko izvaja torej pritiskov na njih. Povprečna starost na policijski postaji policistov se povečuje, od njih se pa zahteva delo, ne vem, da so stari 20 let in tako naprej, in to seveda je velika težava, na to opozarjajo tudi sindikalisti. Me pa zanima eno, bi pa vseeno imel za ena pojasnila. Zdaj tu, ko sem bral te statistične podatke, zdaj številke so takole. Recimo predvsem pri prometnih nesrečah. Mi vedno govorimo torej o številu prometnih nesreč poškodovanih žrtev, ne povemo pa razmerja napram povečanemu številu vozil, ki je na cesti. Torej, vemo, da vsako leto je v Sloveniji na tisoče več vozil, torej je razmerje med prometnimi nesrečami in število vozil je lahko zelo drugačne. Zdaj ne moremo govoriti, da če je bilo, ne vem, v enem letu nekoliko več prometnih nesreč, zaradi tega prometna varnost slabša, ker moramo potem to primerjati tudi s številom vozil, ki jih imamo dejansko na cesti, vsaj po mojem mnenju. Zdaj, tu sem potem videl na primer, ne vem, zelo veliko število recimo mrtvih napram 2019, 2023, ne vem, 2019 - 31, 2023 - 71, hudo poškodovanih 2019 - 128, 2023 celo 418. Bi pa imel recimo tu vprašanje, tu sem zasledil recimo kazniva dejanja brez pravne podlage, za pregon povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Potem vse te letih je bilo 0.1.0, nekaj takega, potem pa imam 2022 - 231, 2023 - 209. Zakaj je tako znatno povečano število v tej tabeli? Tudi zdaj vidimo zoper spolno nedotakljivost posilstvo 2019 - 37, 2023 - 73, torej skoraj sto odstotno povišanje, tudi spolno nasilje 2019 – 41, zdaj imamo 68 2023, tudi kršitve spolne nedotakljivosti 2019 13, 2023 21, kar kaže tudi na to, da to povečano število, da je to tudi posledica prisotnosti teh ilegalnih migrantov, ki to izvajajo.

Tudi zelo zaskrbljujoča mogoče številka zanemarjanja mladoletnih oseb 2019 658, 2023 788. Neplačevanja preživnine, to so pač podatki. Tudi zlorabe gospodarske kriminalitete, recimo, zelo zanimiv podatek, zloraba negotovinskega plačilnega sredstva, če je bilo 2019 29 celo zdaj 600, to je znatno povišanje. Torej se določena kriminaliteta na nekih zadevah povečuje. In pa tudi tu imam zakaj tako velika številka, recimo pri drugih kaznivih dejanjih gospodarske kriminalitete, po materialni škodi, odstranitev ali poškodovanje uradnega pečata ali znamenja. V vseh letih prejšnjih dva nič, potem pa 2023 649. Zakaj tako znatno velika številka v tej tabeli? Tudi recimo ponarejanje listin 2019 266, zdaj celo 736, torej v letu 2023. Zakaj so takšni podatki? Tudi glede nasilništva je zelo veliko groženj, je zelo veliko. Torej se določena kazniva dejanja povečujejo, napram temu pa policija pač, pa vsaj po trendu raziskanosti potem dejansko pada. In to bomo še občutili prav zaradi teh kadrovskih težav. Kajti menimo, da manjše število policistov, na kar opozarjajo, bo imelo velike težave, predvsem pa tudi to, kot sem že prej povedal, torej, da nekateri policisti, zdaj jaz imam neko neuradno informacijo, na Štajerskem recimo te izonalne enote in pa enote na avtocesti, namesto, da bi delovali na tem področju potem določeni policisti raje potem preganjajo tam tiste, ki imajo neke droge, ali pa iščejo, kje raste trava oziroma konoplja in si tam pridobivajo boljše bonitete pri načelnikih. Medtem ko tisti, ki opravljajo svoje delo, pa ne. Torej to je zelo zaskrbljujoče. Zato bi to bilo potrebno seveda urediti.

Bi pa vseeno na koncu še pohvalil policijo, kot sem že zadnjič minister povedal, torej letos je bila po Sloveniji kolesarska dirka, ki je šla tudi preko ozemlja Avstrije, Madžarske in Hrvaške in je lahko slovenska policija tudi na teh ozemljih, tudi v teh državah opravljala varovanje in je s tem dobila zelo veliko zaupanje. Tako, da tako kot sem že prej omenil, sicer sami policisti in policistke na terenu ne skrbijo, mislim, da korektno opravljajo svoje delo, razen določeni posamezniki. Me pa bolj skrbi delovanje načelnikov, ne zdaj vseh, da ne bo vse mesto v isti koš, ampak so in pa predvsem samega vodstva. Kajti mislim, da se s temi ukrepi, ki se trenutno ubada vodstvo predvsem na kadrovskih težavah in s pritiski, ki jih izvajajo na policiste na terenu in z določenimi kaznivimi dejanji, temu ni kos. Hvala.

Naslednji ima besedo poslanec Žan Mahnič.

Hvala predsednica. Kolegice in kolegi. Zdaj, težko je razpravljati o poročilu policije za leto 2023 z direktorjem policije, za katerega niti ne vemo, ali je zakonito na tem položaju ali ne. Kajti upravno sodišče še vedno ni odločilo o pritožbi drugega prijavljenega kandidata, ki je trdil, da seveda gospod Jušić ne izpolnjuje pogojev za zasedbo tega delovnega mesta, ampak je pač na tem položaju zaradi tega, ker ustreza politiki, točno pač določeni politični stranki, to je vladajoči stranki Gibanje svoboda. Sicer je Upravno sodišče zavrnilo zadržanje njegovega imenovanja. Pa vendarle, to je pač dober, dober pokazatelj stanja našega, našega pravosodja. Zdaj v tistih perečih zadevah, kjer je politično zelo vroče, pač čakajo, da zadeva mine in potem odločijo. Tako smo videli. V primeru covid ukrepov, ko ustavno sodišče ni želelo oziroma upalo odločiti v času same covid krize, ampak so šele potem odločili, da pač določeni ukrepi niso bili ustrezni, zakoniti, kakorkoli boste to imenovali. Tako vidimo v primeru Ustavnega sodišča, kar se tiče RTV zakona, ko ne želi odločiti, in vidimo sedaj tudi v primeru Upravnega sodišča, ko ne odloči, kako je z zasedbo delovnega mesta direktorja policije, ki je bil imenovan v letu 2023, izbran za generalnega direktorja policije; in verjetno tega sodišče ne bo odločilo vse do leta 2026 ali prej, ko bomo dobili novo vlado in gospod Jušić ne bo več na tem mestu.

Tisto, kar jaz pogrešam v tem poročilu, je tudi malo lastnega ogledala. To pa je, kaj se je s policijo dogajalo v medijih v preteklem letu, kako ste v bistvu politično mrcvarili to policijo, ne samo v medijih, ampak tudi v tem Državnem zboru. Kaj sta pričala bivši vršilec dolžnosti direktorja policije in pa bivša ministrica za notranje zadeve, kaj glavna stranka, predvsem predsednik Vlade in pa bivša generalna sekretarka stranke Gibanje Svoboda počnejo s policijo. Kakšne so bile zahteve v letu 2023 do ministrice za notranje zadeve. Kakšne so bile zahteve v letu 2023 do takratnega vršilca dolžnosti, konkretno vmešavanje v kadrovske zadeve, celo v to, koga je potrebno odpustiti z delovnega mesta, koga je potrebno zamenjati. Me zanima, gospod Jušić, zakaj tega ni nič v poročilu o delu policije za leto 2023. Vi ste bili imenovani za vršilca dolžnosti, če se ne motim, v februarju in potem ste dobili čez pol leta, dobrega pol leta tudi še enkrat podaljšanje in potem imenovanje za generalnega direktorja. Zdaj sicer še čakamo sodišče, da bo povedalo, kako je s tem imenovanjem bilo, ampak, kot sem že dejal, verjetno bo to sodišče odločilo takrat, ko vas na tem mestu čez dve leti ali manj ne bo več. Pa vendar, policiji se dela škoda, za razliko od prejšnje Vlade, ko so poslanci, zdaj tukaj ste, razen ene, sicer sami novi iz koalicije - govorili o pritiskih, o kadrovskih zadevah na policijo. In sta takrat tako minister kot direktor, kot ostali v policiji, to zavračali. Imamo v času te Vlade drugačno situacijo, imamo drugačno sliko. Na očitke se pritrjuje s pozitivnimi odgovori s strani ministrice za notranje zadeve, s strani direktorja policije, sicer sta oba bivša, pa vendar, prvič v zgodovini države smo dobili iz lastne koalicije potrdilo, da se politika vmešava v delo policije. In tudi v ciljih potem za leto 2024 jaz ne zasledim, da boste kakorkoli ravnali drugače. In me zanima, gospod Jušić, kako odgovarjate na te očitke o politizaciji policije. Zdaj, lahko se vam zahvalim za eno akcijo. Zahvaljujem se vam za akcijo hišne preiskave na Novi24TV, ki ste jo izpeljali dober teden pred volitvami, s tem mobilizirali našo volilno bazo in omogočili tako dober rezultat Slovenske demokratske na evropskih volitvah. Tako, gospod Petrič in gospod Jušić, iskrena vama hvala, da sta to akcijo po navodilih politike, sem prepričan, organizirala in nam s tem tudi naredila korist.

Kar se tiče samega poročila, ne samo tistih stvari, niso samo problematične tiste stvari, ki jih v tem poročilu ni, in to je predvsem politizacija policije, in ne vidva, ki sta tukaj izbranca politike, pač pa tudi to, kar noter je - opazen je trend naraščanja kaznivih dejanj. Ampak tisto, kar je bolj zaskrbljujoče, je, da tukaj je opazen tudi trend slabšanja raziskanosti kaznivih dejanj. To pomeni, da se bosta oba negativna trenda zelo verjetno nadaljevala tudi v letu 2024. Če pogledamo, v letu 2022, v letu 2023, pod vašim vodenjem policije, je pač rast kaznivih dejanj leta 2022 49 tisoč dobrih, leta 2023 slabih 55 tisoč. Preiskanost pa iz leta v leto slabša. Če je bila še leta 2021 preiskanost 55-procentna, pa leta 2022 54-procentna, je zdaj 51 procentov. Kazniva dejanja, ki jih je odkrila policija, gospod Jušić, se tudi slabšajo, s 23 procentov v letu 2022 smo padli na 17 procentov.

Tisto, kar pa najbolj skrbi in kar očitno kaže na to, da nekdo poleg vaju, ki sedita tukaj, ni kos svoji nalogi, pa je gospod Tomislav Omejec, to je direktor Policijske uprave Ljubljana. Odkar je on prevzel vodenje Policijske uprave Ljubljana, in to se sedaj nanaša na grafe, ki ste jih vi objavili, gre statistika samo dol. V vseh primerih, v vseh pogledih, odkar je on po vašem izboru prevzel vodenje Policijske uprave Ljubljana, po vseh rezultatih je to najbolj skromen, najbolj skromna med vsemi policijskimi upravami v celi državi, od Primorske do Štajerske, od Gorenjske do Dolenjske, tista, ki je največja, tista, ki bi lahko rekli, da bi morala biti nekako najbolj podkovana, je najslabša. Ampak ni bilo vedno tako. Odkar je vaš izbranec na čelu PU Ljubljana, pa pač gredo ti grafi dol. Situacijo bi bilo potrebno sanirati z ustreznim vodenjem in načrtovanjem dela. Če pogledamo preiskanost kaznivih dejanj po enotah PU Celje, 6,7, PU Koper, 0,1, Kranj 4,5, Maribor 1,6, Murska Sobota 11,3, Nova Gorica 5,8, Novo mesto 9,5, Ljubljana - 7,2. Zakaj? Kako? Kakšna je tukaj odgovornost vodstva? Veste, policija je tako kot vojska hierarhična organizacija. In jaz danes, ko govorimo o tem poročilu in ko govorimo o policistih, se nanašam na vodstvo. Nanašam se na vaju, ki tukaj sedita, še na tistega tretjega, ki ga tukaj ni, to je gospod Muženič, ki je še posebej problematičen. Nanašam se na vodje policijskih uprav, ne nanašam se na policiste, ki opravljajo svoje delo na terenu, da ne bo moja razprava tudi med policistkami in policisti kakorkoli narobe razumljena, ker vem, da tisti na terenu, saj nam marsikdo kdaj pojamra, morajo pač izpolnjevati zahteve svojih komandirjev oziroma sedaj načelnikov, ti pa vodij policijskih uprav. Zakaj je raziskanost, kar se tiče samega deleža v Ljubljani, kjer je največji problem, kjer je največji problem tudi s kriminaliteto ilegalnih migrantov, praktično ni dneva, da ne bi prebrali, da se je zgodil nek incident. Včeraj, mislim, da ste celo policisti sami dali ven, da je bil z nekim Tunizijcem problem. Kajti v Ljubljani je to, če smo, če ste se nam smejali dve leti nazaj, ko smo sklicali kakšno sejo na to temo, glejte, še leto ali dve in bo dejansko situacija nevzdržna. Ampak, dokler tega Ljubljančanke in Ljubljančani sami ne bodo videli, toliko časa izboljšanja ne bo. Ampak, saj, ko pogledaš kakšne znane Ljubljančanke, kakšne influencerke, ki kdaj kaj objavijo na Instagramu, so že zaskrbljene za svoje sončke, ki ne morejo več tako brezskrbno hoditi v šolo. In to direktno gospodične, ki se družijo z družino ljubljanskega župana. Ampak, seveda, ko takšni začutijo problematiko, potem se šele nekaj začne premikati v tisto smer, v katero se mora. Ko to čutijo navadni državljani, posebej, če niso v Ljubljani, če je to na podeželju, vas seveda ne zanima.

Kar se tiče samega deleža preiskanih kaznivih dejanj po policijskih upravah. Celotna številka tudi pada, gospod generalni direktor. Preiskanost v letu 2021 55, zdaj 51. In zopet stagniranje Policijske uprave Ljubljana, ki je najslabša med vsemi. Najboljše številke so v Murski Soboti, kjer je delež preiskanih kaznivih dejanj skoraj 63 odstotkov, vse druge policijske uprave, z izjemo Ljubljane, so nad 50 odstotki. Ljubljana - 44,2. Zakaj je rezultat v Ljubljani glede preiskave deleža kaznivih dejanj takšen? Kaj boste naredili v letu 2024, da se to spremeni? Kajti iz letnega načrta dela policije za leto 2024, žal, ne izhajajo naloge sanacije problematike na Policijski upravi Ljubljana, ki je očitno povezana z velikimi kadrovskimi težavami. Glede na sistematizirana delovna mesta v Ljubljani manjka skoraj 400 policistov, če sva natančna, 398, pa je to od enega tedna nazaj. Jaz sem prepričan, da je številka zdaj manjša, kajti policisti zapuščajo policijo zaradi nevzdržnih razmer, zaradi slabih odnosov, ne vem, ali zaradi slabih plač ali ne, verjetno tudi. Ampak po dveh letih vidimo, da so se zdaj tudi sindikati začeli oglašati, tisti sindikati, ki niso zamudili dneva v času naše Vlade, Cvetko in pa - kaj je bil že ta drug? -, no, saj se niti ne spomnim. Ampak, dva sindikalista, ki nista zamudila dneva, da ne bi pljuvala po Vladi, da ne bi pljuvala po vodstvu takratne policije, jima je uspelo sedaj biti kolikor toliko tiho, ampak očitno je tudi za njiju postalo nevzdržno. Predvidevam pa, da je postalo nevzdržno ne njuno stanje v policiji, ampak pritiski policistov, ki so člani sindikata, s svojim vodjem. Dajte vendarle nekaj narediti! Niste večni kot Branimir Štrukelj, vas lahko zamenjamo, znotraj sindikata govorim. Kajne? In videti je, da se načrtovanje ne dotika očitnih problemov, je površno, je pomanjkljivo. Potem pa greš gledat, strateški cilji: povečanje učinkovitosti, profesionalizacije, pridobivanja vrednotenja informacij, posodobitev navodil za delo z informatorji, vzpostavitev interaktivnih strani s preventivnim gradivom za otroke, prenos določenih direktiv, aktivnosti za izgradnjo nacionalne elektronske baze, ustanovitev posebne skupine na državni ravni za nadzor pošiljk odpadkov po cestah. Kako bodo ti strateški cilji, ki ste jih opredelili, pomagali k izboljšanju kadrovske situacije v policiji? In kako bodo izboljšali stanje na področju kaznivih dejanj? Enega načrta ni, enega konkretnega cilja, ene konkretne naloge, ki ste si jo zadali. Kako boste izboljšali kadrovsko stanje v policiji? Sicer tukaj nekaj je okrog preprečevanja odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, nosilec cilja: Generalna policijska uprava, Uprava kriminalistične policije. Tu že sploh vidimo, da bo imelo nek učinek, seveda, ampak potem, ko gledaš kazalnike uresničevanja cilja in pa način spremljanja, se vidi, da nimate nobene vizije, da nimate nobenih rešitev in da ne veste, kako bi se problematike lotili.

In ko pogledamo samo kadrovsko situacijo po drugih policijskih upravah, vidimo, da je ta res porazna. In na to opozarjajo vse glasneje policisti, v zadnjem času pa tudi mediji. Mislim, da je celo POP TV dvakrat poročal o tem, kakšna je kadrovska stiska v policiji. In zanima me, kaj boste storili, kajti v načrtih za leto 2024 jaz nisem videl nič takšnega oprijemljivega, da bi lahko rekel, kadrovska situacija v policiji se bo izboljšala, odnosi se bodo izboljšali, medijska podoba policije se bo izboljšala. Veste, kdo skrbi za medijsko podobo policije - policisti na terenu. In hvala bogu, policija ima, kar se tega tiče, bolj okrepljeno zaupanje, kot ga je imela pred leti. Ampak, saj, ljudje smo praktični.Če ti policisti pišejo globe, seveda, da se zaupanje zniža, če ti je ne napišejo in je samo kakšno opozorilo, smo vsi veseli in zadovoljni. Zato je ta slika, kar se tiče policije v času covid krize in v času sedaj, je ne gre primerjati, pa jo gre primerjati z leti prej. Se pravi, kakšen je bil ugled policije pred covidom in pa kakšen je ugled policije sedaj. In vi, gospod generalni direktor, s tem ko ste vi na tem položaju, ne prispevate k boljši podobi policije v javnosti. Tudi med samimi policist policistkami in policisti je problem, ko nekdo naredi takšen karierni preskok v organizaciji, ki je hierarhično urejena. Po domače povedano, tudi v vojski ne moreš iz majorja narediti generala. Ampak, ko se to enkrat začne delati, potem je to problem. In če primerjamo število sistematiziranih delovnih mest s številom dejansko zasedenih delovnih mest, vidimo, da je problem povsod. Od 11 tisoč 60 v samem vodstvu in pa v Generalni policijski upravi, je sistematiziranih 8 tisoč 162. Kar se tiče policijskih uprav, od 8 tisoč 293 jih je sistematiziranih 6 tisoč 297. In ne pristajam na to, da boste rekli, da je kadrovsko pomanjkanje, in da je kadrovska podhranjenost v policiji tista, ki vpliva na uspešnost raziskave kaznivih dejanj. Če je v Murski Soboti ob ravno tako pomanjkanju policistov, 100 manj jih je kot je sistematiziranih delovnih mest, se pravi približno 25 procentov manj kot bi jih moralo biti, če je lahko tam raziskanost kaznivih dejanj več kot 60 odstotna, zakaj je lahko pri gospodu Tomislavu Omejcu samo 44 odstotna, in koliko časa mislite to še tolerirati.

Zdaj, v teh dveh letih smo spremljali tudi odstope ministrov zaradi korupcije. O korupciji se poroča po dolgem in počez, z izjemo na enem portalu, tistem, ki je za vas zelo navijal, ampak ko pogledate to vaše poročilo, so v upadu obravnave kaznivega dejanja korupcije, kar je glede na stanje v državi zelo presenetljivo. Vse vrste kaznivih dejanj, ki jih nekako tipizirate pod korupcijsko kriminaliteto, so v upadu. Zakaj? Zakaj se ne ukvarjate s korupcijo? Ne, saj mogoče je pa problem, da se s korupcijo ukvarjate, ne ukvarjate pa se s pregonom korupcije. To je vaš problem. Številke to govorijo, nisem si jaz tega izmislil, saj so oni dali sami poročilo, tako da ti vzdihi nič ne pomagajo, poročilo je, to so očitno dejstva, ki jih je vaša policija tukaj prinesla in te številke kažejo, da je raziskanost kaznivih dejanj nižja in problematično, problematično za našo državo, za našo družbo pa je, da gredo številke dol pri samih odkrivanjih in pregonih korupcijske kriminalitete. Dajanje podkupnine, iz 92 je padlo na 44, pa me ne bo nihče prepričal, glede na vse, kar mediji poročajo, da je to dejansko padlo. Zdaj, ali vi tega ne zaznavate ali pa tega ne smete zaznavati, seveda pri točno določenih primerih. Se kaj dogaja zdaj okrog tegale T2? Okrog Žige Debeljaka, Boruta Jamnika, izsiljevanj, groženj in vsega. Se upate kaj tega kdaj lotiti. Seveda se ne upate. So krogi, ki so v tej državi nedotakljivi, so krogi, ki tolerirajo to, da ste vi na tej funkciji, ampak cena za to funkcijo je, da se določenih stvari ne dotikate. To, kar se je dogajalo dva tedna nazaj, to je kriminal, pa verjamem, da vi tega niste zaznali. Kaj šele, da bi karkoli koga vprašali ali pa pogledali. Opazen je potem tudi trend, in o tem je že kolega Kosi govoril, povečanje represije v cestnem prometu. Manj je opozoril, več je kaznivih, več je tistih, ki so kaznovani in, ko vprašam kakšnega od kolegov, ki je, ki je zaposlen v policiji in je prometni policist, enostavno pove, glej, saj vem, da ne boš povedal, kdo ti je rekel, ampak "glih" zato ti bom pa povedal, enostavno imamo tako kvoto, toliko denarja moramo v proračun prinesti. Ampak tudi mi imamo počasi tega dosti, tudi policisti zaradi tega odhajajo.

Zdaj pa mene zanima, ali se to spomni načelnik Policijske postaje, da mora policist toliko in toliko denarja mesečno prinesti v blagajno? Ali mu je to naročil šef policijske uprave in če je to naročil šef policijske uprave, ali je to prišlo od vas, gospod direktor? Zakaj je, in to so zopet, ne govorim na pamet, govorim na podlagi številk, poglejte, število kršitev, opozorilo v letu 2022 138 tisoč 862 opozoril, v letu 2023 pa 65 tisoč 502 opozorila, 502 opozorili. To ste prepolovili. Povečajo pa se plačilni nalogi, obvestila o prekršku. Zakaj? Varnost na cestah pa se ni izboljšala. Stanje na cestah, posebej na avtocestah, tisti, ki se, ki se vozijo po avtocestah, predvsem Štajerska, problem, lahko povedo, kaj se zjutraj dogaja. Tudi jaz, če se kdaj zjutraj tam peljem, vidim. Potem(?) je prehitevanje tudi tistih, ki tega ne bi smeli početi, od šestih do šestih pa tako naprej, policije pa nikjer, ker je bilo seveda iz nekega revanšizma in rušenja vsega, kar je bilo prej sprejeto, potrebno ukiniti avtocestno policijo, ki seveda, ne bom rekel, da je te zadeve reševala do potankosti ampak cilj je bil, da se vendarle skozi leta gradi avtocestno policijo, tako v kadrovskem smislu kot tudi v tehničnem smislu in ostalih resursih, da lahko nekako se potem dela red na avtocestah. Ampak seveda s tem, ko ste vi to ukinili, je situacija na avtocestah danes še slabša kot je bila.

In poglejte vaše številke - / kihanje v ozadju/ na zdravje - poglejte vaše številke in potem, ko pogledaš te številke in si v mislih prikličeš tiste vaše stavke o represiji policije v času Janševe vlade, gospod direktor, rekordna uporaba prisilnih sredstev zoper posameznike v letu 2023. Rekordna uporaba prisilnih sredstev zoper posameznike je pod vodenjem policije, s strani izbranca Roberta Goloba, Senada Jušića, ni bila rekordna pod Antonom Olajem, ampak pod vami je rekordna. Uporabljena sredstva v letu 2022, 6 tisoč 830, v letu 2023, 8 tisoč 67, če želite, v letu 2020 in 2021 okrog 7 tisoč 500. Se pravi prisilna sredstva proti posameznikom v času covida 7 tisoč 500, sedaj pod vami, pa če pogledam za zadnjih deset let, rekord 8 tisoč 67, s tem, da je več tudi primerov in pa kršiteljev. Čemu takšne številke? Zakaj ste direktor policije, ki je v zadnjih desetih letih pridelal največje število uporabljenih sredstev v policiji proti posameznikom? Ravno tako je zaskrbljujoče povečanje lahkih telesnih poškodb policistov pri uporabi prisilnih sredstev. To kaže na neodločno interveniranje in s tem povečano izpostavljenost policistov. Zaradi vaših navodil in zaradi tega, kar ste vi počeli s slovensko policijo v času naše vlade, predvsem pa v prvih mesecih te vlade, ko ste preganjali vse tiste vaše kolege, s katerimi ste bili skupaj v Tacnu, s katerimi ste skupaj gor rasli, s katerimi sem prepričan ste celo iste politične usmeritve in to je leve, pa jim je bilo pač pod našo vlado zaupana določena naloga, ker se ni gledalo na to, ali je direktor uniformirane policije lev ali je desen, ali so šefi PU-ja levi ali desni, opravljali so, krepka večina, naloge konkretno v skladu z zakonom, ampak zaradi političnega prestiža se je v letu 2022 in tudi 2023, svoje lastne kolege zaradi zakonitega ravnanja preganjali in jih preganjate še sedaj.

In kaj ste s tem povzročili? S tem ste povzročili točno to, kar smo videli pred meseci na Bavarskem dvoru, da policija niti proti enemu norcu ne upa ukrepati. Glejte, nekdo, ki tam skače po Bavarskem dvoru z nožem, je za mene norc, milo rečeno, če ne še kaj drugega. Policija, policija je ukrepala, po koliko, po uri, uri in pol? Zakaj? Ker se marsikdo od policistov boji, kako ga boste preganjali in kaj boste z njim počeli, če bo bog ne daj uporabil prisilna sredstva, posebno še v situaciji, ko javnost to gleda, ko javnost to opazuje in ga boste potem sankcionirali. Točno to je res, gospa, ki tamle komentirate. Točno to je res. Pa lahko pritrdite, lahko zanikate, najbolje pa je, da vprašate policiste, ali določene postopke še vedno tako brezskrbno izpeljejo, po tem, kar se je dogajalo v prvih mesecih te vlade, ko ste tako masakrirali policiste, ne samo tiste, ki so takrat odločali v operativnih štabih, ampak tudi tiste, ki so njihove ukaze izpolnjevali, ki so reševali življenja in pa zdravje ljudi in pa tudi premoženja, ki so uporabljali takšna in drugačna prisiljena sredstva, da so vzpostavljali varnost, red in mir. Danes si tega marsikdo več ne upa, ker ne ve kakšna sankcija ga bo doletela. In potem imamo poškodovane policiste in pa javnost, ki se zgraža, kako policija v določenih primerih ne ukrepa in do tega ste pripeljali slovensko policijo. Do tega ste pripeljali slovensko policijo, da tamle gor potem ljudje gledajo, sem jaz, ne vem, ali ste brali komentarje, kaj so pisali po Facebooku, ko so gledali tisti posnetek, kako so policisti skušali umiriti tamle tistega z nožem, namesto, da bi ga s ščiti obkolili, s tistim ga vklenili, to bi bilo v parih minutah rešeno, ne pa, da so ljudje snemali, pa se vam 1 uro tam smejali. Ampak niso tisti policisti tam krivi. Krivo je vodstvo policije, kriv je gospod Omejc, ki v Ljubljani enega, ki z nožem skače po Bavarskem dvoru, ne zna umiriti in dopusti, da se v živo prenaša to po Facebooku in se gleda in snema in kaže in potem komentira, kako je slovenska policija neučinkovita, da ste dobri samo takrat, ko nas ustavite in nam pišete kazni, ker skozi naselje pelje 54 namesto 50, kjer ni več opozorila, ker so se opozorila po tem poročilu znižala, kot smo videli tukaj v tej tabeli, iz 138 tisoč 900 na 65 tisoč 500.

Ampak ja, seveda, verjamem, da mi boste na to vprašanje odgovoril, glede na to, da me res zanima, od kje je prišlo to navodilo, da je tako drastično potrebno znižati številke glede izdanih opozoril in pa povišati pisanje kazni. Manko policiji, trenutno je 2 tisoč 898 ljudi, zdaj sicer policija načrtuje rešitev z okrepljeno promocijo poklica policista, to ste zapisali v nekih ciljih za leto 2024. Tisti video je bil dobra promocija, kajne, gospod direktor, pa še kaj drugega. Kakšna bo ta promocija? Imate mogoče že izbrano piar agencijo, ki vam bo to počela? Pa vam jo jaz povem. Vi verjamem, da je ne veste, ampak vam jo bodo povedali. Z aktivno politiko zaposlovanja pa si menda ne prizadevate, da bi upadanje števila policistov obrnili v pozitivno smer. Gospod direktor, eno je papir, drugo pa so konkretna dejstva in zanima me recimo, če rečeva, da je trenutno manj kot 2 tisoč 898 policistk in policistov, da ste zapisali, da boste sedaj imeli aktivno politiko in pa promocijo in pa, da jaz trenutno nimam nobenih utvar, da naslednje leto ne bi bili še vi na tem mestu in da boste verjetno še vi predstavljali poročilo policije za leto 2024. Gospod direktor, kakšna bo številka? Manjka policistov? Se pravi, danes govoriva o številki 2 tisoč 898 ljudi. Ali bo ta številka manjša ali večja, samo to, če mi odgovorite ne, ker bi bilo nekorektno in ne fer od mene pričakovati, da mi poveste številko kakšna bo, ampak ali bo ta številka manjša ali večja. In kakšne bodo posledice, če bo kljub vaši napovedi, da bo ta številka večja, na koncu ta številka manjša. Samo to, kar ste dali kot cilje, tukaj noter ne bo dovolj. Obstajajo kriteriji, obstajajo kriteriji, po katerih se dela selekcija prijavljenih za v policijo prijavljenih študentov za sprejem v študij. Zdaj, nekatere kriterije je mogoče brez škode omiliti ampak o tem nič. Takoj povečati vpis študentov na višjo policijsko šolo, kjer je cilj 300 študentov na leto. Jaz se spomnim časov tretje Janševe vlade, ko smo se v Slovenski vojski pogovarjali o tem, kako obrniti trend prihoda v policijo in se spomnim, da je takrat general Škerbinc dejal, pa vi sploh veste, koliko jih naša zdravstvena služba zmeče na zdravniških pregledih, dajmo se tam tistega najprej lotiti. Ali so res kriteriji, ustrezni, kriteriji, kaj vse mora posameznik zadostiti, da pride noter. S tem ne govorim, da se slabša kriterije na račun kakovosti, daleč od tega, ampak pogledati, kaj se pri kriterijih da narediti, da bi jih pa mogoče 20 na leto šlo več čez in bi lahko vstopili v šolo, ker pri takih številkah, kot jih vi imate, je že 20 veliko, direktor, ker osip je iz leta v leto hujši. Zdaj ne vem kakšni so, ne vem točno kakšni so kriteriji oziroma kakšno je potem število prijavljenih, ampak poglejte, kdo je tisti, ki določa kriterije z internim aktom. Jaz upam, da veste, da ste to vi. In dajte se lotiti stvari tam kjer nič ne stanejo, in pa potem tam, kjer lahko dajo tudi najhitrejše rezultate. Saj vem, da boste morali dati denar določenim piar agencijam, bo potrebno kakšno kampanjo financirati, ampak lotite se tistih zadev, ki se jih lahko lotite najhitreje, in pa ki lahko tudi v nekem kratkoročnem obdobju potem kažejo določene rezultate. Žal pa samo poročilo ni vzpodbudno. Tisto kar, tisto, kar bi se moralo delati, se ne dela, zaradi tega, ker očitno še niste, ne vem, ali ste... A ja, še to, me zanima, ali ste zdaj že zaključili fazo čiščenja janšistov v policiji ali še ne, ali se to zdaj še lovi ali se še ne? Mislim, da zadnja številka zamenjanih je nekje okrog 112, 111, saj verjemite mi, si si si beležem kdo je zamenjan in tudi kdo pride na njegovo pozicijo, tako da nam dajete zgled, ne samo, da ne bo potem kakšnega jamranja, če se Vlada zamenja.