Spoštovana predsednica odbora, cenjene poslanke in poslanci!

Pred nami je Predlog zakona o pospešitvi postopkov realizacije vseevropskega prometnega omrežja TEN-T.

Z zakonom prenašamo v slovenski pravni red celotno direktivo o racionalizaciji ukrepov za pospešitev realizacije vseevropskega prometnega omrežja TEN-T ter hkrati pospešujemo izvajanje uredbe o smernicah unije za razvoj ta istega vseevropskega prometnega omrežja.

Sam cilj akta je vzpostaviti zanesljivo, nemoteno in visoko kakovostno prometno omrežje, ki bo zagotavljalo, da bo tudi Slovenija prispevala k trajnostni prometni povezanosti Evrope. Cilj je torej, da bo prometno omrežje brez fizičnih prekinitev, ozkih grl in manjkajočih povezav.

Vseevropsko prometno omrežje ima dvoplastno strukturo, ki jo sestavljata celovito omrežje in jedrno omrežje. Celovito omrežje zagotavlja povezljivost vseh regij Unije, medtem ko jedrno omrežje sestavljajo tudi tisti elementi celovitega omrežja, ki so strateško najbolj pomembni za Unijo. Zakon TEN-T navaja projekte za prometno infrastrukturo jedrnega in celovitega TEN-T omrežja, ki morajo biti v Republiki Sloveniji obravnavani prednostno, skrajšuje postopke v zvezi z gradnjo, nadgradnjo, prilagoditvijo ali spremembo projektov, vezanih na prometno infrastrukturo TEN-T in njihovimi javnimi naročili.

Eno pomembnejših določil določa časovni okvir, torej rok postopkov od priglasitve projekta s strani investitorjev organa TEN-T, po sprejetju uredbe o državnem prostorskem načrtu do izdanega gradbenega dovoljenja oziroma po sprejemanju investicijskega programa v primeru, da se projekt načrtuje po vzdrževalnih delih v javno korist in ga omejuje na štiri leta. Ostale pomembne določbe se nanašajo na ustanovitev organa TEN-T v okviru ministrstva, pristojnega za infrastrukturo, kot kontaktne točke, nosilca projekta in druge ustrezne organe, ki nadzira časovni okvir, pospešuje postopke za izdajo dovoljenj, potrebnih za gradnjo, nadgradnjo, prilagoditev ali spremembo projektov, vezanih na prometno infrastrukturo, in njihovimi javnimi naročili.

V primeru čezmejnega projekta omogoča, da organ TEN-T sodeluje z imenovanjem organov za projekte TEN-T druge države članice Evropske unije in z evropskimi koordinatorji za dosego soglasja o skupnem časovnem načrtu za postopke izdaje dovoljenj. V primeru medsebojnega dogovora med dvema ali več državami članicami s ciljem poenostavitve postopkov izdajanja dovoljenj in javnimi naročili povezanimi s čezmejnimi TEN-T projekti, lahko organ TEN-T postane tudi del skupnega organa. In ne nazadnje, kadar postopke javnega naročanja v okviru čezmejnega projekta, ki spada v področje uporabe tega zakona, izvaja skupni organ, katerega slovenski del predstavlja organ TEN-T, države članice Evropske unije lahko sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da skupni organ uporablja nacionalno pravo ene od držav članic.

Zakon torej zajema predhodno določene čezmejne povezave in manjkajoče povezave koridorjev jedrnega TEN-T omrežja in projekte v zvezi s koridorji jedrnega omrežja v vrednosti več kot 300 milijonov evrov. Za Republiko Slovenijo so v obeh dokumentih navedeni isti odseki za naslednja koridorja vseevropskega prometnega omrežja: koridor jedrnega omrežja Baltik - Jadran in koridor jedrnega omrežja Sredozemlja. Na področju železnic tako določa čezmejne projekte Gradec - Maribor, Benetke - Trst - Divača - Ljubljana, Koper - Divača, kjer je manjkajoča povezava, Benetke - Trst - Divača - Ljubljana, Ljubljana - Zagreb ter cestno povezavo Lendava - Lentije.

Z zakonom se bo tako v našem pravnem redu pospešilo izvajanje naslednjih ciljev; na področju infrastrukture za železniški promet, torej povečanje števila tovornih vlakov dolžine 740 metrih in minimalno hitrostjo proge 160 kilometrov na uro za potniške vlake, s ciljem, da dosežejo in da se zagotovi zadostna zmogljivost in nemoteno delovanje železniškega prometa brez prekinitev na celotnem omrežju TEN-T. Boljše in hitrejše povezave za potnike in tovorni promet ter boljše vključevanje pristanišč, letališč in multimodalnih tovornih terminalov v omrežje TEN-T.

Na področju cestnega prometa bo pospeševal vse ceste jedrnega prometnega omrežja, ki morajo imeti tako imenovana dva ločena vozna pasova. Zagotavljal bo varna in varovana parkirišča na jedrnem in razširjenem jedrnem omrežju, da bi poklicnim voznikom zagotovili boljše delovne pogoje in počitek. Taka parkirišča bodo na jedrnem in razširjenem jedrnem omrežju postavljena na povprečni razdalji največ 150 kilometrov. Nadalje naslavlja promet v urbanih vozliščih. Nanaša se na mestna območja, zato je dogovorjeno, da bo treba za vsako urbano središče do leta 2027 oblikovati načrt za trajnostno mobilnost v mestih. To je tako imenovan dolgoročen, celovit in integriran načrt za mobilnost tovora in potnikov za celotno funkcionalno mestno območje. Vseh 424 mest na območju TEN-T mora pripraviti načrte za trajnostno mobilnost v mestih, da bi spodbujali brezemisijsko mobilnost ter tako povečali in izboljšali javni prevoz ter infrastrukturo za pešce in kolesarjev. Poleg tega sta zakonodajalca tudi vztrajala, da mora vsako vozlišče do 31. decembra 2040 imeti vsaj en multimodalni tovorni terminal, v kolikor je to ekonomsko izvedljivo. V Sloveniji, v tem kontekstu govorimo o dveh krajih. Torej, o urbanem vozlišču Ljubljana, ki je jedrno in mora biti v bistvu izvedeno približno do leta 2030 ter Maribor, ki se nahaja na delu celovitega omrežja. To vozlišče pa mora biti zgrajeno, torej po letu 2040.

Nadalje se tudi naslavlja zračni promet, torej za to, da bi se povečala uporaba trajnostnih načinov prevoza in zmanjšalo število notranjih letov, bo zakon na podlagi uredbe, ki se prenaša v pravni red s storitvami v železniškem prometu, izboljšal povezljivost letališč. Tako bodo vsa letališča večjih evropskih mest, ki imajo skupaj več kot 12 milijonov potnikov na leto, povezana z vseevropskim železniškim omrežjem, po možnosti z železniškim omrežjem za visoke hitrosti, zaradi česar bodo najpozneje do 31. decembra 2040 omogočene tudi storitve na te razdalje in v bistvu s tem zakonom, ki ga danes obravnavamo, zasledujemo vse te cilje, ki so seveda, ambiciozni.

Na Ministrstvu za infrastrukturo smo v teku priprave zakona pridobili tudi pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki smo jih upoštevali, zato predlagamo, da odbor predlog potrdi.

Spoštovana predsednica, poslanke in poslanci, ostali navzoči!

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika ter o tem pripravila pisno mnenje. Predlagateljica je pripravila amandmaje, ki delno sledijo našemu mnenju, še vedno pa v predlogu zakona ostajajo nekatera neskladja z ureditvijo v direktivi. Ustavna dolžnost zakonodajalca je, da direktivo v celoti prenese v slovenski pravni red.

V nasprotju z direktivo se časovni okvir iz 8. člena predloga zakona ne nanaša na posamezne vmesne faze TEN-T projekta, ampak samo na izdajo gradbenega dovoljenja. V tem členu bi bilo treba urediti enak časovni okvir, z možnostjo podaljšanja za vse vmesne faze, torej tudi za mnenja in soglasja, ki so pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Predlagan člen ne vključuje niti izjem, ki so določene v direktivi in bi jih zakonodajalec moral prenesti v slovenski pravni red. Predlog zakona v 9. členu ureja možnost podaljšanja časovnega okvira, čeprav podaljšanje roka za gradbeno dovoljenje v skladu z direktivo sploh ne pride v poštev, ampak samo za vmesne faze, zato je predlagana ureditev po našem mnenju v nasprotju z ureditvijo v direktivi.

Predlagatelj je v pojasnilih v zvezi z našim mnenjem navedel, da dodatne informacije o izmenjavi kontaktov v tem postopku niso potrebne, ker so te dosegljive na spletni strani. Ponovno opozarjamo, da je obveznost izmenjave kontaktnih podatkov določena v direktivi, zato jo je zakonodajalec dolžan prenesti v predlog zakona. Poleg tega z amandmaji niso odpravljene morebitne kršitve ustavnega načela jasnosti in določnosti predpisov iz 2. člena Ustave. Predlog zakona ne upošteva, da so posamezni pravni instituti v slovenski zakonodaji že urejeni drugače kot na evropski ravni, zato bi bilo treba prilagoditi izraz dovoljenje slovenski ureditvi kot soglasje ali mnenje, ki bi imela za posledico spremembo tega izraza v celotnem predlogu zakona in bi s tem predlog zakona postal tudi mnogo bolj razumljiv, določen in jasen.

Na podlagi navedenega ugotavljamo, da bo s predlogom zakona opravljen nepopoln prenos direktive, glede katere je Evropska komisija z opominom že začela postopek za ugotavljanje kršitev proti Sloveniji. Morebitno naknadno popravljanje zakona pa bo po našem mnenju nepotrebno, dodatno obremenilo tako postopke na ravni Evropske unije kot tudi vladne postopke in zakonodajni postopek.

Hvala lepa.

Hvala.

Spoštovana predsednica, poslanke in poslanci in ostali vabljeni!

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je obravnavala materijo zakona na 31. redni seji 1. 7. 2024 in podpira predlog zakona in pri tem poudarja, da je treba v luči dolgotrajnih postopkov pridobivanja mnenj oziroma soglasij nosilcev urejanja prostora in s tem dolgotrajnega pridobivanja gradbenih dovoljenj, sprejeti ukrepe za pospešitev postopkov izdajanja dovoljenj, saj bi bila drugače lahko ogrožena pravočasna realizacija(?) projektov na slovenskem delu vseevropskega prometnega omrežja.

Ob tem komisija tudi poudarja, da je pospešitev realizacije projektov na vseevropskem prometnem omrežju tudi v interesu občin oziroma lokalnih skupnosti, saj so številni njihovi načrtovani projekti, kot na primer razni podvozi pod železniško progo, vezani na tek izvajanja gradnje prometne infrastrukture TEN-T omrežja. Komisija v zvezi z vsebino predloga ni sprejela pripomb, opozarja pa, da je treba zaradi pravočasne izvedbe projektov TEN-T omrežja zagotoviti ustrezno kadrovsko sestavo organa, da bo sposoben učinkovito opravljati naloge in se v okviru nadziranja časovnega poteka postopka izdajanja dovoljenj, pravočasno odzvati na zaznane težave in seveda pri tem delovati proaktivno.

Glede na to, da je poročilo dokaj obširno in ste ga prejeli, naj izpostavim le dve dilemi, ki sta bili izpostavljeni v razpravi. V povezavi s predlagano rešitvijo v tretjem odstavku 3. člena predloga zakona je njegova obrazložitev, da bodo morali pristojni organi, ki so vključeni v postopek izdajanja dovoljenj z izjemo sodišč, prednostno obravnavati projekte, kar pomeni krajše časovne okvire, sočasne postopke ali omejene časovne okvire za pritožbe. Zato se je komisiji postavilo vprašanje, ali to pomeni, da se bo pri projektih, ki spadajo na področje uporabe tega zakona, odstopalo od veljavnih časovnih okvirov trajanja postopkov, ki so opredeljeni v drugih zakonih oziroma v veljavni zakonodaji, na primer Zakon o upravnem postopku, Gradbeni zakon in podobno ter bodo imeli mnenjedajalci oziroma soglasodajalci možnost meritornega odločanja o skrajšanju zakonskih rokov.

V zvezi s tem je bilo komisiji pojasnjeno, da se je v okviru priprave predloga zakona ugotovilo, da je najustrezneje ohraniti veljavne roke iz področne zakonodaje in zato predlog zakona v njih ne posega. Seveda smo se potem spraševali, zakaj sploh ta določba, no in na vprašanje, ali je določba 8. člena predloga, ki predvideva štiriletni časovni okvir od priglasitve projekta TEN-T do sklepa o odobritvi, pomeni, da bo investitor lahko pridobil gradbeno dovoljenje v štirih letih od odobritve projekta s strani organa TEN-T? No, in nato je predstavnica Ministrstva za infrastrukturo pojasnila, da časovni okvir štirih let začne teči od na primer izdaje uredbe o državnem prostorskem načrtu. Po njenem sprejetju bo moral investitor projekt priglasiti organu TEN-T ter v nadaljevanju sprožiti postopek pridobivanja mnenj in soglasij, hkrati pridobiti zemljišča, če še niso pridobljena ter izvesti vse aktivnosti za pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. S pridobitvijo gradbenega dovoljenja se štiriletni rok izteče. Vsa ostala ustrezna pojasnila predstavnice Ministrstva za infrastrukturo, ki so jih člani prejeli na seji so navedeni v našem pisnem mnenju komisije, ki ste ga prejeli.

Hvala lepa.

Ja, lepo pozdravljeni vsi prisotni!

Zdaj, v primeru Zakona o pospešitvi postopkov za realizacijo vseevropskega prometnega omrežja vsekakor gre za prenos direktive v slovenski pravni red in je to pozitivno. Prav tako v Novi Sloveniji zagotovo pozdravljamo prioritetno obravnavo, ki jo s tem se predpisuje, postopke poenostavitve in pospešitev pridobivanja soglasij in mnenj. Smo pa mnenja oziroma delimo mnenje Zakonodajno-pravne službe, da so ti amandmaji, ki so bili zdaj potrjeni s strani koalicije, bolj redakcijske oziroma lepotne narave. V bistvu pa ne rešujejo dilem, ki so, ena izmed njih je, da se podrobneje opredeli vsebina vloge. Zdaj je bilo razloženo, kot da je večja jasnost in ne, mislim, ocenjujemo, da gre za večjo jasnost, ne za birokratske ovire, ki bi s tem, ki bi s tem nastale, ker, lepo je, tudi roki niso, ni jasno, ali gre za pridobitev gradbenega dovoljenja ali za vmesne faze pridobitev soglasij vemo, da so problem običajno ljudje in da je vrag v detajlih. Vse se lepo dogovori, ni pa nič jasno, kdo je tisti, ki bo odgovoren za zamude, ker vemo, do zamud bo prišlo, zdaj lahko stavimo, da bo prihajalo in zaradi nejasnosti v tem zakonu ne bo možno ne poiskati tistega, ki je bil ključen, ključen problem, prav tako pa tudi se bo ena služba izgovarjala na drugo, druga na tretjo, tretja na četrto, tako da ocenjujem, ocenjujem, da je zakon dosti nejasen in zato se bom vzdržal pri glasovanju.

Hvala, predsednica, za dano besedo.

Lep pozdrav vsem, državni sekretar z obema sodelavkama, kolegice in kolegi!

Tudi sam se pridružujem kolegu Žaklju. Naj povem, da v Slovenski demokratski stranki podpiramo takšne zakone, predvsem postopke, o katerih v tem Državnem zboru že govorimo več desetletij, da seveda bremenijo hitrost nekih postopkov, predvsem pa objektov, ki jih vnašamo v prostor. Sem pa malo razočaran, no, ko smo na začetku, ko smo dobili ta zakon, glede na to, da ta zakon ni ena knjiga, ni tako debel, je zelo pomemben, mi ga podpiramo, ampak ne v taki obliki.

Jaz mislim, da ste državni sekretar, da ste s svojimi sodelavci tu premalo truda vložili. Jaz sem zelo podrobno prebral poročilo Zakonodajno-pravne službe in tudi gospoda danes pazljivo poslušal. / oglašanje iz dvorane/ Bo šlo? Še bomo kaj popravljali? Sem zelo pozorno poslušal gospoda iz Zakonodajno-pravne službe. Jaz mislim, da je redko, da se redko sprejema zakon, kjer ni, kjer je vse, ker neki pravni red vnašamo tudi seveda preko naših meja, no, da bi Zakonodajno-pravna služba dala toliko pripomb in takšnih pripomb, glejte, ki jih tudi tisti razumejo, ki niso tukaj v Državnem zboru.

Na začetku sem jaz ta zakon, sem ga bil vesel, sem ga pa imenoval, da je malo razmetan. In seveda, tisti, ki ste ga pripravljali ste veliko premalo časa vložili ta zakon. Zdaj pa samo en primer, no, glejte. Mi smo na železniškem področju v preteklosti kar nekaj postorili kot Republika Slovenija. Ostro obremenitev prilagodili normativom Evropske unije in tudi hitrost vlaka. Zdaj, če mi ne bi imeli ovinkov v Republiki Sloveniji, bi že 70 procentov vlakov lahko peljalo v hitrosti 160 kilometrov na uro. Ampak, kje je težava? In tudi ta težava se dotika tega zakona, ki ste ga pripravljali. Mi imamo okoli 420 državnih prostorskih načrtov, ki mora urediti vse te ovinke, ki jih imamo. 420. Na državno prostorskih načrtih dela v Republiki Sloveniji šest ljudi. Od tega imam informacijo, da verjetno dva odhajata ali dve odhajajo naslednje leto v penzijo. In glede na to, da še, da mi ta zakon sprejemamo tako ohlapen, s toliko pripombami, Zakonodajno-pravne službe, se mi zdi, da so zadeve, ki ne sedijo, ampak naslov zakona je prav gotovo zelo pomemben za Republiko Slovenijo, tisti, ki ste ga pripravljali ste pa dali za to premalo znanja in truda.

In v Slovenski demokratski stranki tega zakona ne moremo podpreti.

Tako, mi smo se na to odzvali, pa bi jaz prosil svojo sodelavko, gospo sekretarko Vlasto Kampuš Jerenec, da to pojasni.

Ja, najlepša hvala.

Zakon je v bistvu pripravljen ob enem upoštevanju razmerja glede na obstoječo gradbeno zakonodajo, glede na to je pri pripravi zakona bilo prvenstveno načelo, da se obstoječih predpisov, ki so s področja gradnje, ne spreminja in da se jih upošteva in glede na to, da so pač pripravljene določbe, se je upoštevalo tudi obstoječe določbe, ki so navedene v gradbeni zakonodaji.

Bi želela poudariti najprej, da kdorkoli bo izvajal projekte na področju vseevropskega projektnega omrežja, so to kvalificirani infrastrukturni investitorji, ki imajo po Zakonu o gradnji tudi določene obveznosti. Bi pa vendarle želela tudi poudariti, mogoče povsem tehnično, kajne, da se bo ta prenos sklic na zakonodajo s področja gradbeništva, se pravi na Gradbeni zakon, izvedel v postopku notifikacije, to je pa takrat, ko bo ta zakon sprejet, se bo hkrati s tem členom tudi navedlo člene Gradbenega zakona, ki že to ureja in se jih vnese s strani službe Vlade za zakonodajo v notifikacijsko bazo in potem bo v bistvu hkrati s tem to, tudi to pokrito, kar je tudi v mnenju razloženo.

Kar se tiče, mogoče bi še želela se vendarle, v bistvu pojasniti, kar se tiče časovnega okvirja, smo nekako sledili k temu, da se v bistvu ta časovni okvir vendarle omeji na štiri leta in da se vmesne faze ne razdeljujejo in ne omogočajo daljšega časovnega okvirja, ravno glede na to, da so v bistvu roki za implementacijo projektov sorazmerno kratki in tako kot je državni sekretar prej navedel, je do 2030 treba v bistvu glavne projekte na področju železnic in cest, jedrnega omrežja zaključiti.

Tako, da glede na to smo tudi pojasnila v tej smeri bila pripravljena s strani našega ministrstva in posredovana na odbor, zdaj, če je to dovolj.

Hvala.