Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani vabljeni gostje! Pričenjam 73. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: prejel sem dve opravičili, in sicer opravičilo poslanca doktor Mateja Tašner Vatovca in opravičilo poslanca Jerneja Vrtovca. Hkrati pa na seji s pooblastili sodelujejo naslednje članice in člani odbora, in sicer: poslanec Gašper Ovnik nadomešča poslanca Dušana Stojanoviča, poslanec magister Janez Žakelj nadomešča poslanca Jožefa Horvata, poslanec Tomaž Lah nadomešča poslanko Leno Grgurevič, poslanka Andreja Rajbenšu nadomešča poslanca magistra Deana Premika, poslanka magistra Hana Intihar nadomešča poslanca magistra Miroslava Gregoriča in poslanec Rado Gladek nadomešča poslanca Janeza Janšo.

Pozdravljam vse goste, ki ste danes z nami, še posebej njegovo ekscelenco gospoda Andorja Ferenca Davida, veleposlanika Madžarske v Republiki Sloveniji, ter doktor Jernejo Jug Jerše, vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.

Na sejo so povabljeni tudi predstavniki Urada predsednice Republike Slovenije, Kabineta predsednika Vlade, Ministrstva za zunanje in evropske zadeve ter Državnega sveta.

Besedo dajem gospodu Francu Brezniku, predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije. Izvolite.

Hvala, kolega Baković.

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, cenjeni gostje! Začenjamo 82. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: imam obvestilo o zadržanju kolega Andreja Hoivika. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: kolega Lenarta Žavbija nadomešča kolegica Tamara Vonta, ki jo lepo pozdravljam na današnji seji, in kolega magistra Miroslava Gregoriča nadomešča kolega Teodor Uranič, ki ga prav tako lepo pozdravljam na današnji seji.

Na začetku naj pozdravim vse povabljene, ki ste danes z nami, še posebej njegovo ekscelenco gospoda Andorja Ferenca Davida, veleposlanika Madžarske, države članice, ki trenutno predseduje Svetu Evropske unije, ter našo stalno kolegico, to je doktor Jerneja Jug Jerše, vodjo Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje tega odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odborov. Ker v poslovniškem roku s predsednikom Odbora za zunanjo politiko nisva prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDSTAVITEV PREDNOSTNIH NALOG PREDSEDSTVA MADŽARSKE SVETU EVROPSKE UNIJE V ČASU OD 1. JULIJA DO 31. DECEMBRA 2024.

Prednostne naloge madžarskega predsedstva so objavljene na sami spletni strani madžarskega predsedstva Svetu Evropske unije; povezava nanje vam je bila posredovana na sklicu današnje seje.

Besedo najprej dajem njegovi ekscelenci, gospodu Andorju Ferencu Davidu, veleposlaniku Madžarske v Sloveniji, da nam predstavi prednostne naloge oziroma program madžarskega predsedstva Svetu za drugo polovico letošnjega leta. Kot zanimivost naj povem, da bo njegova ekscelenca veleposlanik Madžarske v Sloveniji prednostne naloge predstavil v slovenskem jeziku, za kar se mu zahvaljujem. Dajem vam besedo.

Najlepša hvala, gospoda predsednika.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani državni sekretar Štucin, spoštovana gospa Jug Jerše iz Predstavništva Evropske komisije v Republiki Sloveniji. V veliko čast mi je, da danes tukaj lahko vam predstavim prednostne naloge madžarskega predsedovanja v EU. Slovenski jezik ni moj materni jezik, zaradi tega se vam že vnaprej iskreno zahvaljujem za potrpežljivost in mi tudi oprostite, če tu pa tam naredim kakšno slovnično napako zaradi kompleksnosti zadeve. Dovolite mi, da si pri svoji predstavitvi malce pomagam z branjem.

Madžarska, tako kot Slovenija, Svetu predseduje že drugič. Priprave na predsedovanje so potekale zadnji dve leti. Pri pripravah in izvedbi so nam v veliko pomoč pretekle izkušnje; veliko vodilnih politikov, ki so sodelovali pri predsedovanju leta 2011, je še vedno na položajih. Madžarska je predsedovanje prevzela v zelo zahtevnih razmerah. Soočamo se z velikimi skupnimi izzivi, ki so skupni za vse, vojne v naši soseski, na primer, zaostanek Evropske unije za globalnimi tekmeci, občutljiva varnostna situacija, ilegalne migracije, ogroženost mednarodnih dobavnih verig, naravne katastrofe in posledice podnebnih sprememb. Predsedovanje smo prevzeli v obdobju institucionalne tranzicije, to pomeni, da zagotoviti bomo morali kontinuiteto pri delu Sveta v sodelovanju z novo sestavo Evropskega parlamenta in Evropske komisije. Zagnati bomo morali strateško agendo za obdobje 2024-2029, ki določa dolgoročne usmeritve za prihodnje delo Evropske unije.

Zaradi tranzicije bo prva polovica predsedovanja posvečena institucionalnem spremembam, druga pa običajnim zakonodajnim nalogam. Kot med letom 2010 in 2011 si trio predsedstev tudi tokrat delimo s Španijo in z Belgijo, Madžarska je zadnja članica tega tria. Program tria predsedstev je bil sprejet lansko poletje. Program madžarskega predsedovanja, ki sledi prioritetam programa tria, je bil objavljen 18. junija. Madžarska se bo kot zadnja članica tria med predsedovanjem navezala tudi na delo naslednjega tria predsedstev, in sicer, začne se leta 2025 s predsedovanjem Poljske.

Naj izpostavim nekaj pomembnejših vidikov predsedovanja, če mi dovolite. Kljub tranziciji pričakujemo zahtevno delo na področju zakonodaje. Od belgijskega predsedstva smo prevzeli celih 122 zakonodajnih predlogov. Pričakujemo tudi 55 tako imenovanih tristranskih trialoških zakonodajnih predlogov. Sedež madžarskega predsedovanja bo v Bruslju. V skladu z agendo Sveta načrtujemo v Bruslju organizirati dve zasedanji Evropskega sveta, 37 formalnih sestankov Sveta, štiri sestanke Evroskupine in še dodatnih približno tisoč 600 formalnih sestav delovnih skupin. Organizirali bomo tudi približno 230 prireditev na Madžarskem, večinoma v Budimpešti. Naj izpostavim tri neformalne vrhove, to so zasedanje Evropskega sveta, vrh Evropske politične skupnosti, vrh EU, Zahodni Balkan, ki bo nekje v regiji določen, lokacija še ni določena, in dodatnih 16 neformalnih sestankov Sveta. Madžarska se je temeljito pripravila na predsedovanje. Da bi vključili čim več različnih stališč, smo se posvetovali s kar 280 deležniki, državami članicami, vključno z Vlado Republike Slovenije, z institucijami Evropske unije, z državami kandidatkami, z gospodarskimi deležniki, z nevladnimi organizacijami, z javnimi ustanovami, z regijami in z drugimi deležniki, na primer s pripadniki narodnih manjšin. Madžarsko predsedovanje bo koordiniralo madžarsko ministrstvo za zadeve EU, ki ga vodi minister Janos Boka; ustanovljeno je bilo avgusta 2023 in je prvo takšno ministrstvo v zgodovini Madžarske. Oblikovali smo ekipo sodelavcev za pripravo in izvedbo predsedovanja. Število diplomatov v stalnem predstavništvu pri Evropski uniji smo skoraj podvojili, trenutno jih je skoraj 260, in okrog tisoč ljudi, strokovnjakov dela v Budimpešti dan in noč na programu predsedovanja. Naj poudarim, da bo Madžarska med predsedovanjem delovala v duhu iskrenega sodelovanja med državami članicami in institucijami EU kot poštena posrednica. Prizadevala si bo za mir, varnost in blaginjo, za resnično močno Evropo. Madžarska pri tem računa tudi na podporo Slovenije.

Zdaj pa dovolite, da preidem na program predsedovanja. Menimo, da je program madžarskega predsedovanja uravnotežen, inovativen in osredotočen na prihodnost. Prva prioritetna točka je nov dogovor o evropski konkurenčnosti. Tukaj... / nerazumljivo/ Evropa zaostaja za globalnimi tekmeci, zato je treba povečati produktivnost in konkurenčnost Evropske unije in držav članic in spodbuditi gospodarsko rast. Naš skupni interes je, da najdemo rešitve za trenutne gospodarske izzive, na primer, visoka inflacija, povečan javni dolg, visoke cene energije, negotovost mednarodnih dobavnih verig. Izboljšanje evropske konkurenčnosti je ena od glavnih prioritet madžarskega predsedovanja. To pomeni, da uporabili bomo holističen pristop in bomo to prioriteto vključili v vse evropske politike. Naši cilji so: ponoven zagon gospodarskega razvoja, zagotavljanje pogojev za trajnostno gospodarsko rast, poglobitev notranjega trga, priprave k razvoju tehnološko nevtralne industrijske strategije, razvoj okvira za spodbujanje produktivnosti, spodbujanje odprtega gospodarstva in mednarodnega gospodarskega sodelovanja, razvoj fleksibilnega trga dela, ki zagotavlja varno zaposlitev in rast plač, fokus na spodbujanju majhnih in srednje velikih podjetij, spodbujanje zelene in digitalne preobrazbe v sodelovanju z evropskimi ekonomskimi deležniki in evropskimi državljani. Druga prioritetna točka - jih je vse skupaj sedem -, druga prioritetna točka pa krepitev evropske obrambne politike. Evropa mora zaradi konfliktov, ki potekajo v njeni soseščini in drugje po svetu, močno povečati svoje obrambne zmožnosti ter svoje zmožnosti odzivanja na mednarodne krize. Ne sme se zanašati le na zavezništva in sodelovanje z drugimi, pač pa mora sama povezati prevzeti večjo vlogo pri zagotavljanju lastne varnosti. Madžarsko predsedstvo bo posvetilo veliko pozornosti krepitvi tehnološke in industrijske baze evropske obrambe, inovacijam na področju obrambe, krepitev sodelovanja med državami članicami pri javnem naročanju obrambnih zmogljivosti, dolgoročni vključitvi obrambne industrije in raziskav na področju obrambe v proračun Evropske unije. Tretja prioritetna točka, ki je za tisto zelo pomembna je konsistentna širitvena politika, ki temelji na izpolnjevanje izpolnjevanju kriterijev. Širitev je ena od najuspešnejših politik Evropske unije. Madžarska je zavezana uravnoteženemu in kredibilnemu širitvenemu procesu, ki temelji na izpolnjevanju kriterijev. Evropska unija si državam Zahodnega Balkana že dolgo prizadeva zagotoviti evropsko perspektivo, integracija zahodnobalkanske regije je bistvena za gospodarstvo, varnost in geopolitični položaj EU. Da bi še bolj okrepili sodelovanje, bomo zahodnobalkanske partnerje povabili na konzultacije v okviru vrha EU Zahodni Balkan in vrha Evropske politične skupnosti. Četrta prioritetna točka je zajezitev ilegalnih migracij. Migracije, s katerimi se soočamo že več let, so velik izziv za EU, pa tudi veliko breme za posamezne članice, posebej za tiste na zunanjih mejah Evropske unije. Tega vprašanja ni mogoče rešiti brez sodelovanja z državami ki mejijo na EU in glavnimi državami izvora in tranzita. Madžarska bo posebno pozornost namenila zunanjim dimenzijam migracij. Naš fokus bo v uspešnem sodelovanju s tretjimi državami, ki jih zadeva vprašanje migracij. Povečanju učinkovitosti vračanja. Zajezitvi ilegalnih migracij in tihotapljenja migrantov, iskanju inovativnih rešitev za azilna pravila, poudarjanju pomena varovanja zunanjih meja in povečanja evropskih sredstev za ta namen.

5. prioritetna točka je oblikovanje prihodnje kohezijske politike. Za uravnotežen razvoj Evropske unije je bistveno, da se zmanjšajo regionalne razvojne razlike in se zagotovi ekonomska, socialna in teritorialna kohezija. Pri tem igra najpomembnejšo vlogo uravnotežena in dobro strukturirana kohezijska politika. Kot navaja deveto kohezijsko poročilo, je med državami članicami pa tudi med regijami še vedno velik razvojni razkorak. Več kot četrtina prebivalstva Evropske unije živi v regijah, ki ne dosegajo 75 odstotkov povprečne razvojne ravni unije. Konvergenca teh regij je bistvena za doseganje konkurenčnega potenciala Evropske unije in za pravilno delovanje enotnega trga. Madžarsko predsedovanje načrtuje strateško razpravo na visoki ravni o prihodnosti kohezijske politike, vlogi te politike pri spodbujanju konkurenčnosti in zaposlovanja, vlogi te politike pri iskanju rešitev za demografske izzive.

6. točka je kmetom naklonjena kmetijska politika Evropske unije. Evropsko kmetijstvo se sooča z več izzivi, kot kadarkoli prej, zmožnost preživetja evropskih kmetov je ogrožena, konkurenčnost tega sektorja se je zelo zmanjšala zaradi izrednih vremenskih pojav, ki jih povzročajo tudi klimatske spremembe, rastočih proizvodnih stroškov, rastočega uvoza iz tretjih držav, prestrogih proizvodnih pravil. Na kmetijstvo se ne smemo gledati kot na vzrok za klimatske spremembe, pač pa je lahko del rešitve. Kmete je treba spodbuditi k bolj trajnostnim proizvodnim praksam. Zagotoviti je treba dolgoročno prehransko neodvisnost in prehransko varnost, kar bo prispevalo k strateški avtonomnosti Evropske unije. Madžarsko predsedstvo si bo prizadevalo za evropsko kmetijstvo, ki bo konkurenčno, odporno na krize in usmerjeno v kmeta. Ravnovesje med izpolnjevanjem ciljev evropskega zelenega dogovora in zagotavljanjem stabilnost kmetijskih trgov ter primernega življenjskega standarda za evropske kmete.

7. in zadnja prioritetna točka pa je soočanje z demografskimi izzivi. Evropa se mora nujno spoprijeti z dolgotrajnimi in vse bolj intenzivnimi težavami na področju demografije na primer, te težave so: starajoča se družba, netrajnostni sistem socialnega varstva, pomanjkanje delovne sile, praznjenje podeželja, povečan pritisk na finančne vire, zeleni in digitalni prehod, sprememba v svetu dela. Reševanje teh težav je zelo pomembno z vidika konkurenčnosti Evropske unije in vzdržnosti javnih financ. Madžarsko predsedovanje želi opozoriti na te težave, ob čemer bo spoštovalo pristojnosti držav članic. Dobra osnova za to so orodja za obvladovanje demografskih sprememb, ki jih je Evropska komisija objavila oktobra 2023.

To je sedem prioritetne točke madžarskega predsedovanja in vsem se zahvaljujem in sem dajem besedo nazaj za dva predsednika, in hvala lepa, ker ste me poslušali.

Hvala tudi vam njegova ekscelenca gospod Andor Ferenc Dávid. Sedaj bom za kratek komentar madžarskega programa predsedovanja Svetu Evropske unije prosil tudi doktor Jerneja Jug Jerše vodjo Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.

Izvolite.

Spoštovani predsednik Breznik, spoštovani predsednik Baković, vaša ekscelenca gospod Andor Ferenc Dávid, spoštovani državni sekretar Štucin, drage poslanke, dragi poslanci!

Hvala lepa za to tradicionalno povabilo že. Zdaj vidim, že vsakih šest mesecev se vidimo tukaj v podobni vlogi, ampak menim, da je zelo, zelo pomembno, da smo vsi skupaj dobro seznanjeni s temi nalogami, ki jih vsakič nova predsedujoča članica pripravi. S 1. julijem, smo slišali, je to storila Madžarska in hvala lepa, gospod veleposlanik za izčrpno predstavitev prednostnih nalog vašega predsedovanja. Slišali smo že, da Madžarska ključno vlogo predsedujoče države prevzema v času izjemnih izzivov in priložnosti za našo celino in kot je gospod veleposlanik že razložil, bo Madžarska svoja prizadevanja osredotočila na sedem ključnih političnih področij, kot sta konkurenčnost, evropska obramba, širitev Unije, migracijska politika, kohezija, kmetijstvo in demografija. Te prednostne naloge se dotikajo perečih vprašanj, s katerimi se Evropska unija sooča danes. In prepričana sem, da bo Evropska komisija s Svetom EU pod madžarskim predsedovanjem odlično sodelovala in da bomo lahko skupaj oblikovali konstruktivne rešitve na vseh omenjenih področjih. Izzivi, s katerimi se soočamo, zahtevajo enoten in odločen odgovor in veseli me, da se madžarsko predsedstvo zaveda svoje ključne vloge pri zagotavljanju kontinuitete v Svetu Evropske unije. Po evropskih volitvah prejšnji mesec, bo Madžarska namreč prva predsedujoča država, ki bo sodelovala skupaj z novoizvoljenim evropskim parlamentom in z novo evropsko komisijo. Strateška agenda Evropske unije za novo obdobje 2024 - 2029, ki so jo na svetu, na Evropskem svetu, prejšnji mesec potrdili voditelji Unije, določa, kot smo že slišali, dolgoročne smernice za prihodnje delo evropskih institucij in ob tej priložnosti bi povabila vse poslanke in poslance, da predvidoma 19. julija spremljate tudi predstavitve političnih prioritet v Evropskem parlamentu, ki jih bo predstavila kandidatka za predsednico Evropske komisije, Ursula von der Leyen, in te prioritete nam bodo začrtale konkretnejši načrt za prihodnost Evropske unije v naslednjih petih letih in prepričana sem, da bo Madžarska v okviru svojega predsedovanja delovala kot je veleposlanik povedal, kot poštena posrednica in spodbujala iskreno sodelovanje med državami članicami in ustanovami EU, s ciljem zagotoviti mir, varnost in blaginjo, ki so temelj za močno Evropo. In na Evropski komisiji in še posebej na njenem predstavništvu v Sloveniji se veselimo tesnega sodelovanja z Madžarsko v naslednjih šestih mesecih, in sicer pri vseh vprašanjih politike Evropske unije. Naš skupni osredotočen in odločilen pristop je bistvenega pomena za krmarjenje v teh nemirnih časih. Le tako bomo lahko oblikovali prožno, odporno in v prihodnost usmerjeno Evropsko unijo in pri tem lahko, gospod veleposlanik, računate na podporo Evropske komisije in še posebej njenega predstavništva v Ljubljani.

Hvala lepa.

Najlepša hvala vodji Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, doktor Jerneji Jug Jerše.

Sedaj pa dajem še besedo seveda magistru Marku Štucinu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za zunanje evropske zadeve, če želi podati seveda kratek komentar k programu madžarskega predsedstva? (Da.)

Izvolite, gospod državni sekretar.

Hvala lepa, oba sopredsedujoča, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, cenjeni gospod veleposlanik, spoštovana vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji!

Uvodoma se iskreno zahvaljujem veleposlaniku Madžarske za pregledno predstavitev prednostnih nalog in programa predsedovanja Svetu EU, ki ga je Madžarska prevzela s 1. junijem in tudi čestitam, / oglašanje iz dvorane/ - julijem, pardon - in tudi čestitam veleposlaniku za predstavitev v slovenščini, najverjetneje je to prvi veleposlanik, ki je na tem odboru predstavil prioritete v slovenskem jeziku.

Zdaj, program in prednostne naloge madžarskega predsedovanja Svetu EU so osredotočeni na aktualna vprašanja in izzive, s katerimi se trenutno Unija sooča. In kot ste nam, spoštovani veleposlanik, predstavili, je Madžarska opredelila sedem glavnih sklopov prednostnih nalog. Dovolite mi, da predstavim k tem prednostnim nalogam tudi poglede in stališča Republike Slovenije. Slovenija izraža zadovoljstvo, da krovno prioriteto madžarskega predsedstva predstavlja konkurenčnost gospodarstva Evropske unije, na katero namerava Madžarska navezati tudi večino ostalih prioritet. Slovenija močno podpira dobro delujoč enotni trg Evropske unije, ki ima ključno vlogo pri dolgoročni konkurenčnosti Unije ter produktivnosti evropske industrije in podjetij. Še naprej si moramo prizadevati za odpravo ovir na enotnem trgu in zagotoviti enake konkurenčne pogoje.

Podpiramo pripravo nove strategije za enotni trg v letu 2025, ki mora biti jasna in osredotočena, da bo omogočala stalno spremljanje našega napredka.

K skladnemu razvoju regij in držav članic EU pomembno prispeva tudi kohezijska politika in veseli nas, da bo madžarsko predsedstvo nadaljevalo z razpravo o prihodnosti kohezijske politike na visoki ravni, vključno s promocijo spodbujanja konkurenčnosti in zaposlovanja ter reševanja demografskih izzivov. Zaradi številnih izzivov, s katerimi se trenutno soočajo evropski kmetje, Slovenija podobno kot madžarsko predsedstvo ocenjuje, da je konkurenčen, trajnosten in odporen kmetijski sektor ključen strateški interes Unije. Kmetje potrebujejo stabilen in predvidljiv okvir, ki jim bo med drugim pomagal pri odzivanju na okoljske in podnebne izzive. Slovenija meni, da je treba v primeru motenj na notranjem trgu, ki bi nastale tudi kot posledica pomoči Ukrajini na ravni Evropske unije, nadaljevati z ustreznimi ukrepi za zaščito kmetov in notranjega trga s kmetijskimi proizvodi vseh držav članic. Tudi demografske spremembe pomembno vplivajo na našo družbo in gospodarstvo. V tej luči podpiramo odločitev madžarskega predsedstva, da na vprašanje konkurenčnosti EU naveže vprašanje demografskih izzivov. Slovenija kot hitro starajoča se družba pozorno spremlja demografske trende, na evropski ravni pa si želimo celostne in konstruktivne razprave brez ideoloških primesi.

Zdaj, ena izmed prednostnih prioritet, izmed prioritet so tudi varnostna vprašanja, terorizem je zagotovo največja neposredna grožnja varnosti držav članic Evropske unije, mednarodni varnosti in miru. Slovenija deli mnenje Madžarske, da je povečanje terorističnih aktivnosti predvsem na afriškem kontinentu, zlasti v regiji Sahela, zalivskih držav Bližnjega vzhoda in državah na severu Afrike. Zaskrbljujoče, prav tako zaskrbljujoče je možnost širitve na sosednje regije in izven celine. Slovenija zato podpira uvrščanje boja proti terorizmu med varnostne teme zunanjih odnosov Evropske unije z južno soseščino, še zlasti z državami s povečano teroristično grožnjo. Ruska agresija v Ukrajini in konflikt na Bližnjem vzhodu, morata ostati visoko na agendi Evropske unije, podpiramo prizadevanja za pravičen in trajen mir v Ukrajini, ki je treba še naprej pomagati z evropsko perspektivo in pomočjo v okviru evropskega mirovnega inštrumenta, na Bližnjem vzhodu si Slovenija prizadeva za takojšnjo prekinitev ognja in izpustitev talcev ter poudarja potrebo po zadostni humanitarni pomoči. Nujno iskanje dolgoročnih in trajnih rešitev konflikta. Zagovarjamo politično rešitev, ki temelji na rešitvi dveh držav. Zavedamo se, da je širitev Evropske unije geostrateška naložba za prihodnost, varnost in stabilnost Evrope. Slovenija zato pozdravlja odločitev madžarskega predsedstva, da širitev Evropske unije opredeli kot eno izmed glavnih prioritet svojega predsedovanja. Izražamo zadovoljstvo, da bo Madžarska posebno pozornost glede širitve posvetila državam zahodnega Balkana, hkrati pa zagovarjamo princip uravnoteženosti z državami tako imenovanega tria. V okviru načrtov madžarskega predsedstva nas posebej veseli, da bo Madžarska novembra letos organizirala tudi vrh EU Zahodni Balkan, ki je nazadnje potekal lani decembra v Bruslju. Ena od osrednjih prioritet madžarskega predsedstva bo predstavljalo upravljanje migracij, kjer Slovenija podpira skupen in celovit pristop evropske unije k migracijski politiki in krepitev vzajemno-koristnih partnerstev po meri s ključnimi državami izvora in tranzita. Slovenija izpostavlja pomen stalnega spremljanja migracijskega pritiska na Zahodno Balkanski poti, poudarja pomen varovanja zunanje meje EU in skupnih aktivnosti na področju preprečevanja tihotapljenja in trgovine z ljudmi. Slovenija se bo tudi v prihodnje zavzemala za polno delovanje schengenskega prostora, v katerem je uvedba začasnega nadzora na notranjih mejah le skrajne in začasni ukrep. Prizadevati si moramo, da bo nadzor na kopenskih mejah, tudi Romunije in Bolgarije odpravljen in da bosta državi polno vključeni v Schengen. Na podlagi predstavljenih prioritet predsedovanja in zahtevnosti trenutka, v katerem se nahajamo, vam spoštovani gospod veleposlanik, želim obilo delovnega uspeha pri predsedovanju Svetu EU in zagotavljam vam, da lahko Madžarska v naslednjih šestih mesecih računa tudi na konstruktiven in odprt dialog s Slovenijo. Hvala lepa.

Najlepša hvala državnemu sekretarju magistru Marku Štucinu. Tako, sedaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev. Želi kdo v tej predstavitvi programa predsedovanja Madžarske postavi kakršnokoli vprašanje. Gospod Žakelj je prijavljen, gospa Rajbenšu. Tako, gospod Žakelj, izvolite, pa kasneje gospa Rajbenšu, pa tudi doktor Anže Logar kot tretji v tem krogu. Izvolite, kolega Žakelj.

Najlepša hvala, predsedujoči.

Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gospod veleposlanik, državni sekretar in vodja predstavništva! Jaz bi se vam tudi v imenu Nove Slovenije zahvalil za predstavitev ključnih prioritet in vam seveda že ob začetku želim uspešno predsedovanje. Zadali ste si kar veliko prednostnih nalog, ki jih seveda pozdravljamo, je pa res, da so te naloge v času zagotavljanja institucionalne tranzicije nekoliko težje dosegljive.

Zelo pozdravljam - naj izpostavim nekaj stvari - tudi jaz, recimo, poleg konkurenčnosti, navezavo na demografijo, ki je dejansko velik problem Evrope, tako skrb za starejše, delovna sila. In mislim, da je tukaj potrebno v Evropi zagotavljati samo kontinuiteto, kot je rekla gospa Jug, ampak tudi opozarjati na določene stvari, ker očitno Evropska unija na določenih področjih pada, na izpitu konkurenčnosti pada, demografija je problem, pa se premalo naslavlja.

Poleg tega se mi zdi zelo pomembna prehranska varnost in osredotočanje na boljše pogoje za kmetovanje. Se pravi, sicer Madžarska in Slovenija sta tukaj relativno zelo različni strukturno v kmetijstvu. Je pa dejstvo, zadnji dogodki kažejo, da je tako, da vsi evropski kmetje opozarjajo na te probleme, in je prav, da se to še posebej izpostavi.

Kot tretjo zadevo bi poudaril energetsko varnost, tudi v povezavi s konkurenčnostjo. Tu je, recimo, vaša prioriteta, da se zagotovi sredstva za izboljšanje infrastrukture za dobavo plina in tudi iz drugih dobaviteljev. Dispergija tveganj je zelo pomembna, poleg tega pa tudi, kot veste, tudi mi v Sloveniji stavimo na jedrsko energijo. Jaz mislim, da je to, brez jedrske energije Slovenija in tudi Evropa ne bo, ne bo dovolj samozadostna, da bo lahko tudi svojo konkurenčnost in neodvisnost peljala naprej.

Še enkrat mogoče bi tudi izpostavil potrebo po varnosti. Seveda poleg zagotavljanja obrambne samozadostnosti tudi pospeševanje inovativnosti, inovacij na tem področju je zelo pomembno. V naši neposredni bližini je Ukrajina, ki je bila napadena kot suverena država. Tako se nam zdi pomembno, da se ji zagotovi pomoč, ker sicer lahko ta nemir gre čez te meje.

Še enkrat čestitke in seveda vam želim uspešno predsedovanje!

Najlepša hvala, kolega Žakelj.

Kolegica Rajbenšu, izvolite.